Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.

Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega ravnanja pri prenovi zgradb centralne banke, ki naj bi stala več kot štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno izpostavil svoje gradbene dosežke v Beli hiši in kritiziral Powella kot »popolnega bedaka«, ki ga je ponovno imenoval Joe Biden. Na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je Trump za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, pri čemer je obljubil, da ga bo osebno podpisal. Dogodek so zaznamovali tudi njegovi komentarji o vrnitvi k plastičnim slamicam in ponovni napadi na zvezdnika Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo. Kljub predsednikovemu hvalisanju o »vročem« gospodarstvu, finančni kazalniki MSCI USA kažejo na zaostajanje ameriškega trga za svetovnim povprečjem, javnomnenjske ankete pa potrjujejo strm padec podpore med srednjim razredom in hispanskimi volivci pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Močno sneženje in snežni viharji so v ponedeljek ohromili prometno infrastrukturo v Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Na glavnih evropskih letališčih so odpovedali ali odložili več sto letov, kar je povzročilo znatne nevšečnosti za potnike. Najhuje sta bila prizadeta pariška letališča Charles de Gaulle in Orly, kjer je sneg na vzletno-pristajalnih stezah onemogočil varno obratovanje. Težave so se pojavile tudi v železniškem prometu, saj so morali začasno ustaviti vlake Eurostar, ki povezujejo celinsko Evropo z otokom. Na cestah so obstali številni tovornjaki, kar je povzročilo zastoje v preskrbovalnih verigah. Oblasti opozarjajo, da bodo razmere zaradi neugodnih vremenskih napovedi ostale kritične tudi v torek, saj se sneženje in veter še nista umirila. Tuje tiskovne agencije poročajo o obsežnih zamudah in odpovedih, ki vplivajo na celoten evropski transportni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu zaradi domnevne »velike nestrokovnosti«. Trump je Powella kritiziral zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, ki naj bi po njegovih besedah dosegli štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim vodenjem institucije in poudaril gospodarske uspehe svoje administracije. Hkrati je 79-letni predsednik v nizu intervjujev in objav odločno branil svojo telesno in kognitivno pripravljenost. Razkril je, da je oktobra opravil računalniško tomografijo (CT), in ne magnetne resonance (MRI), kot se je sprva ugibalo. Trump je prav tako priznal, da jemlje povečan odmerek aspirina za redčenje krvi, kar je storil na lastno pobudo, ter potrdil, da je ponovno opravil kognitivni test MOCA. Medtem ko sam trdi, da je v »popolnem zdravju«, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pogosto opravljanje tovrstnih testov lahko nakazuje na zaskrbljenost zdravnikov glede morebitnega upada kognitivnih sposobnosti. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja. Razlog za spor je Clooneyjeva odločitev, da pridobi francosko državljanstvo, kar je Trump označil za posledico napačnih političnih napovedi. Clooney mu je v izjavi za javnost odgovoril, s čimer se nadaljujejo odkriti spori med Belo hišo in vidnimi predstavniki Hollywooda.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Francoski ustavni svet je v torek, 30. decembra, potrdil večino določb proračuna za socialno varnost za leto 2026. Odločitev je sledila pritožbi poslancev stranke Nepokorna Francija (LFI), ki so izpodbijali več ukrepov v besedilu zakona. Čeprav je ustavni organ proračun v večjem delu spoznal za skladnega z ustavo, je vseeno razveljavil določene segmente, predvsem tiste, ki so se nanašali na redefiniranje delovne nezmožnosti. Sodniki so v svoji presoji ugotovili, da večina proračunskih postavk izpolnjuje zakonske zahteve, vendar so na vsebinski ravni cenzurirali ukrep o delovni nezmožnosti, saj ta po njihovi oceni ni bil ustrezno utemeljen ali skladen s pravnimi standardi. Potrditev proračuna kljub delni cenzuri predstavlja ključen korak za finančno stabilnost francoskega socialnega sistema v prihodnjem letu, hkrati pa odraža politično napetost med vlado in opozicijskimi silami na levici.

Zaradi pomanjkanja proračuna se v Franciji obetajo težave pri financiranju različnih področij, vključno z inflacijo in programom MaPrimeRénov'. Brez finančnih sredstev se seznam opuščenih projektov in investicij povečuje, kar bo imelo negativen vpliv na gospodarsko situacijo.

Po eksploziji v kemični tovarni Elkem Silicones v Saint-Fonsu blizu Lyona je umrl še en zaposleni. Moški je podlegel hudim opeklinam. To je že druga smrtna žrtev po eksploziji v ponedeljek. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka.

Ameriški predsednik Donald Trump ob koncu leta 2025 beleži znatno znižanje stopnje odobravanja med ključnimi volilnimi demografskimi skupinami, predvsem med srednjim razredom. Po podatkih zadnjih raziskav javnega mnenja agencij YouGov in Marist je njegova priljubljenost med volivci z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji padla na najnižjo raven v drugem mandatu, kar vzbuja zaskrbljenost znotraj Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Volivci so nezadovoljni predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in nestanovitnih carinskih politik, čeprav predsednik Trump te podatke označuje za prirejene in vztraja, da gospodarstvo dosega rekordne rezultate. Obenem se je predsednik zapletel v nove javne spore, tokrat z igralcem Georgom Clooneyjem, ki se je z družino preselil v Francijo in dobil francosko državljanstvo. Trump je odločitev označil za politično neuspeh in kritiziral Clooneyjevo filmsko kariero. Poleg tega je Trump napovedal možnost tožbe zaradi domnevne malomarnosti proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Razlog za predsednikovo nezadovoljstvo so visoki stroški obnove stavb centralne banke, ki jih Trump primerja s svojo gradnjo nove dvorane v Beli hiši. Ob vsem tem se v medijih pojavljajo nova vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in starosti, saj bo v letu 2026 dopolnil 80 let.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, s katero izražajo nezadovoljstvo z ukrepi v proračunu za socialno varnost, ki po njihovem mnenju ogrožajo njihovo svobodo delovanja. Ministrica za zdravje je sprejela ukrepe za zagotovitev stalne zdravstvene oskrbe in opozorila, da bo v primeru ogrožanja javnega zdravja posegla po rekvizicijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost tožbe proti predsedniku Federal Reserve Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in trdil, da so stroški prenove dosegli rekordne štiri milijarde dolarjev, kar je označil za "hudo malomarnost". Poleg gospodarskih trenj se Trumpova administracija sooča z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem zdravstvenem stanju, saj so se v javnosti pojavila poročila o njegovem dremanju med sestanki in kognitivnih težavah. Predsednik je na družbenih omrežjih ostro zavrnil navedbe o pešanju zdravja in zatrdil, da je že tretjič zapored z odliko opravil kognitivni izpit, hkrati pa je pozval k obveznemu testiranju vseh predsedniških kandidatov. Politični analitiki opozarjajo, da se Trumpova podpora med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s Hispanic Američani in srednjim razredom, zmanjšuje, kar bi lahko ogrozilo republikance na vmesnih volitvah leta 2026. Dodatno napetost povzročajo njegovi spori z javnimi osebnostmi, kot je George Clooney, ter obtožbe o spodkopavanju etičnih standardov, ki so bili vzpostavljeni po aferi Watergate.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.

Nova anketa razkriva, da so Francozi v letu 2025 najbolj zaznamovani s politično nestabilnostjo, Donaldom Trumpom in težavami z kupno močjo. Anketa ponuja tudi vpogled v njihova pričakovanja za leto 2026.

Francoska vlada je uradno zamaknila izvajanje prepovedi plastičnih materialov v kozarcih za enkratno uporabo, ki bi morala po prvotnih načrtih stopiti v veljavo 1. januarja 2026. Po novem odloku, objavljenem v uradnem listu, se ta rok podaljšuje do leta 2030. Kot ključni razlog za to odločitev so pristojni organi navedli pomanjkanje tehnične izvedljivosti za popolno odstranitev plastike iz omenjenih izdelkov v krajšem časovnem obdobju. Ta poteza predstavlja že drugi odmik vlade od predvidenih okoljskih standardov na področju embalaže. Odločitev je bila sprejeta kljub prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko in zavezi k prehodu na krožno gospodarstvo. Vladni predstavniki so poudarili, da industrija trenutno še nima na voljo ustreznih alternativnih materialov, ki bi zagotavljali enako funkcionalnost brez vsebnosti polimerov, kar je privedlo do prilagoditve časovnega načrta za uveljavitev strožje zakonodaje.

Francoska vlada je uradno prestavila uveljavitev prepovedi uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo z leta 2026 na leto 2030. Odločitev o štiriletnem zamiku so sprejeli zaradi močnega pritiska industrije in težav pri iskanju primernih alternativnih materialov, ki bi lahko v celoti nadomestili plastiko. Ukrep je sprožil ostre odzive okoljevarstvenih organizacij, ki opozarjajo na kopičenje odpadkov. Preložitev banje pomeni pomemben korak nazaj v francoski okoljski politiki, saj so bili prvotni načrti precej bolj ambiciozni. Vlada pojasnjuje, da gospodarstvo potrebuje več časa za prilagoditev tehnološkim izzivom in logističnim spremembam, ki jih prinaša popolna opustitev plastike v gostinstvu in maloprodaji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, kar utemeljuje z domnevno previsokimi stroški obnove stavb centralne banke. Na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu je Powellovo delovanje označil za potratno, pri čemer je stroške obnove v višini štirih milijard dolarjev primerjal z lastnimi gradbenimi projekti v Beli hiši, kjer gradi novo plesno dvorano. Trumpova fiksacija na gradnjo in luksuzne materiale, vključno z osebnim nakupovanjem marmorja in oniksa, ostaja osrednji del njegovega javnega delovanja, čeprav kritiki opozarjajo na visoke stroške, ki bremenijo davkoplačevalce. Ob začetku leta 2026 se Trump spopada z upadajočo podporo med ključnimi demografskimi skupinami, predvsem v srednjem razredu in med latinskoameriškimi volivci, ki so kritični do njegove imigracijske in ekonomske politike. Kljub političnim pritiskom in vprašanjem o njegovem zdravstvenem stanju, ki so se pojavila po poročanju medijev o fizičnem pešanju, predsednik ohranja svoj značilen slog. To je ponazoril na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu, kjer je za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa in obljubil osebni podpis kupcu. Medtem ko predsednik poudarja gospodarsko uspešnost, borzni indeksi kažejo, da so ameriški trgi v letu 2025 zaostajali za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo politični nestabilnosti.

Predsednik ZDA Donald Trump je sredi naraščajočih ugibanj o svojem zdravstvenem stanju ostro zavrnil navedbe o upadu kognitivnih sposobnosti, pri čemer je zatrdil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test. Odziv sledi poglobljenemu poročilu časnika Wall Street Journal, ki je razkrilo zaskrbljenost belohišnih uslužbencev zaradi njegove starosti, utrujenosti in vidnih modric na rokah. Medtem ko Trump vztraja pri svojem "popolnem zdravju", so kritiki in analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah glede opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o tem, ali je opravil magnetno resonanco ali le računalniško tomografijo. Na političnem prizorišču se Trumpova administracija spopada z vse večjimi pritiski znotraj lastne stranke. Republikanski kongresnik Don Bacon je kritiziral predsednikovo odločitev o oslabitvi oddajnika Voice of America, kar naj bi škodovalo nacionalni varnosti v času protestov v Iranu. Hkrati se krepijo razpoke v konservativnem bloku vrhovnega sodišča glede teorije o unitarni izvršilni oblasti, ki bi Trumpu podelila skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi agencijami. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve leta 2026 ključne za Trumpov mandat, saj bi gospodarska nestabilnost in upadanje podpore med volivci MAGA lahko vodila do izgube kongresne večine in statusa "samega race" (lame duck).

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.

Več nemških virov je poročalo, da je bila odločitev o prihodnosti evropskega zračnega bojnega sistema FCAS ponovno preložena. Projekt, ki naj bi bil najpomembnejši in najdražji prestižni projekt evropskega obrambnega sodelovanja, ostaja negotov.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Grški kmetje so po božičnih praznikih obnovili blokade cest po vsej državi. Ponovno so zaprli avtocesto Atene-Solun pri vozlišču Malgara v smeri proti Atenam. Kmetje so se zbrali tudi na shodu v Nikeji, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih in zaostrovanju protestov.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Železniški promet med Londonom in celinsko Evropo je bil v torek močno moten zaradi resne okvare električnega napajanja v predoru pod Rokavskim prelivom. Družba Eurostar je do preklica odpovedala vse linije, ki povezujejo britansko prestolnico s Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so se začele, ko je vlak LeShuttle podjetja Getlink, ki prevaža vozila in potnike, sredi predora ostal brez napajanja, zaradi česar je na stotine ljudi obtičalo 75 metrov pod morsko gladino. Potniki so bili več ur ujeti v vagonih brez dostopa do gostinskih storitev, nekateri pa so bili primorani izstopiti in hoditi po servisnih poteh predora. Upravljavec predora Getlink in prevoznik Eurostar sta potnikom svetovala, naj svoja potovanja prestavijo na poznejši datum in se ne približujejo železniškim postajam. Podjetje Eurostar je prizadetim ponudilo možnosti brezplačne zamenjave vozovnic, izdajo elektronskih dobropisov ali celotno povračilo kupnine v roku 28 dni. Kljub prizadevanjem inženirjev, da bi napako čim prej odpravili, so številni vlaki ostali odpovedani tudi v večernih urah, kar je povzročilo obsežen logistični kaos na ključni prometni povezavi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.

V torek, 30. decembra 2025, je prišlo do popolne zaustavitve železniškega prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo obsežen kaos v potniškem prometu. Do zastoja je prišlo zaradi resne napake na sistemu za električno napajanje vlakov, ki se je zgodila v dopoldanskih urah. Zaradi okvare je na stotine potnikov ostalo ujetih v vlaku LeShuttle podjetja Getlink na globini 75 metrov pod morsko gladino, kjer so bili več ur brez dostopa do osnovne oskrbe. Družba Eurostar je bila primorana odpovedati vse povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Inženirji podjetja Getlink so nujno posredovali na visokonapetostnih kablih, da bi odpravili težavo. Po navedbah tiskovne predstavnice upravljavca infrastrukture se je postopno sproščanje prometa začelo ob 15. uri po lokalnem času, vendar so potnike opozorili na dolge čakalne dobe in zamude, ki so se nadaljevale skozi ves preostanek dneva. Dogodek je izpostavil ranljivost ključne prometne vezi med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo, zlasti v času povečanega prazničnega prometa ob koncu leta.

Francosko ministrstvo za delo je sporočilo, da bo pomoč za vajeništvo v letu 2026 ponovno omejena na podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, razen če bo proračun določal drugače. Pomoč v višini 5.000 evrov bo namenjena prvi letini pogodb za stopnjo izobrazbe, enakovredno ali nižjo od mature. Zaradi nep sprejetja proračuna za leto 2026 bo pomoč od 1. januarja dalje spet rezervirana za manjša podjetja. Ministrstvo za delo napoveduje sprejetje odloka takoj po sprejetju finančnega zakona za leto 2026, vendar bodo novi parametri pomoči določeni glede na odobrene kredite in ne bodo veljali retroaktivno.

Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.

Francoski premier Sébastien Lecornu je z novim letom uradno ukinil določene doživljenjske ugodnosti, ki so jih bili do zdaj deležni nekdanji predsedniki vlad in nekdanji ministri za notranje zadeve. Od 1. januarja dalje je bilo s seznama državnih izdatkov črtanih 24 delovnih mest za voznike s službenimi vozili ter 24 delovnih mest za varnostne uradnike. Ukrep neposredno vpliva na logistično podporo, ki so jo nekdanji visoki funkcionarji uživali ne glede na čas, ki je pretekel od konca njihovega mandata. Lecornu je ob prihodu na položaj v palači Matignon poudaril, da doživljenjski privilegiji na podlagi začasnih funkcij niso več sprejemljivi v sodobni politični ureditvi. Odločitev je del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe in odpravo tistega, kar je premier označil za neupravičene ugodnosti. Čeprav so bili ti privilegiji del dolgoletne tradicije francoskega državnega aparata, je vlada ocenila, da varnostne in prevozne storitve niso več nujno potrebne za vse nekdanje nosilce teh funkcij, razen v primerih dokazanih varnostnih groženj.

Francoska vlada se pripravlja sprejeti odlok, ki bo prepovedal uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo ostanke snovi, prepovedanih v Evropi. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se prepoved nanaša na živila, ki vsebujejo ostanke različnih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Japonska je dodatno povečala svoje obrambne izdatke zaradi zaznane grožnje s strani Kitajske in Severne Koreje. Novi proračun vključuje skoraj 50 milijard evrov za obrambo, kar predstavlja 3,5-odstotno povečanje, kljub visokemu državnemu dolgu.

Ekonomist Philippe Moati meni, da so hipermarketi zaradi konkurence in novih potrošniških navad inherentno neprilagojeni. Začetne spremembe so bile neizogibne, kar kaže na premik v potrošniških vzorcih in potrebo po prilagoditvi trgovcev.

Po nedavni prekinitvi blokad kmetov se avtocestna podjetja in lokalne oblasti v Franciji trudijo popraviti cestno omrežje. Stroški popravil poškodovanih cest zaradi protestov kmetov so ocenjeni na milijon evrov, kar izziva polemike o tem, kdo bo kril stroške.

Francoski avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil že drugo zaporedno leto zmanjševanja prodaje novih vozil, kar odraža zaostrene gospodarske razmere in spremembe v potrošniških navadah. Kljub splošnemu negativnemu trendu so električna vozila uspela doseči 20-odstotni tržni delež, kar kaže na postopno, a vztrajno transformacijo voznega parka. Prvič po daljšem obdobju se je začela zniževati tudi povprečna cena novega avtomobila, kar bi v prihodnje lahko spodbudilo povpraševanje, vendar za zdaj ostaja trg v primežu negotovosti. Na ravni proizvajalcev je prišlo do zgodovinske menjave na vrhu, saj je Renault po tržnem deležu prehitel skupino Stellantis. Uspeh Renaulta pripisujejo predvsem dobri sprejetosti novih modelov na trgu, medtem ko se Stellantis spopada z nenehno izgubo tržnega deleža. Težave ima tudi ameriški proizvajalec Tesla, ki na francoskem trgu ne dosega več pričakovanih rezultatov. Razmere na trgu so neposredna posledica konca obdobja močnih državnih spodbud, ki so v preteklosti umetno vzdrževale visoko stopnjo prodaje.

Francosko ministrstvo za gospodarstvo in finance je pripravilo načrt, ki bi zaposlenim z nižjimi prejemki omogočil predčasen dvig do 2.000 evrov iz njihovih shem delavskega varčevanja brez plačila davkov. Ukrep, ki ga je predlagal minister za mala in srednja podjetja Serge Papin, bi se začel izvajati leta 2026 in je namenjen predvsem spodbujanju osebne porabe ter izboljšanju kupne moči prebivalstva. Do izrednega dviga bi bili upravičeni zaposleni, katerih mesečni prihodki ne presegajo dvakratnika minimalne plače (SMIC). Kljub prizadevanjem vlade, da bi ukrep uveljavila z odlokom, so socialni partnerji izrazili določene pomisleke glede dolgoročnih učinkov na varčevalne navade delavcev. Predlog predstavlja del širše vladne strategije za obvladovanje gospodarskih pritiskov na gospodinjstva z nižjimi dohodki. Načrt predvideva, da bi bila sredstva v celoti oproščena davčnih dajatev, kar naj bi zaposlene spodbudilo k aktivaciji sicer vezanih prihrankov v času, ko se država spopada z upočasnjeno gospodarsko rastjo.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Načrti tehnoloških podjetij za širitev podatkovnih centrov, potrebnih za umetno inteligenco in računalništvo v oblaku, se srečujejo z vse večjim odporom lokalnih skupnosti. Prebivalci se upirajo zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje in kakovost življenja.

Letalo letalske družbe Air France, ki je bilo na poti iz Bejruta v Pariz, je v Münchnu izvedlo izredni pristanek zaradi zaznanega vonja po dimu v potniški kabini. Posadka letala Airbus je po zaznavi neprijetnega vonja po sežganem nemudoma ukrepala in stroj varno usmerila na najbližje večje letališče v bavarski prestolnici. Potniki so ob nenadni spremembi poti doživeli trenutke negotovosti, vendar je pristanek minil brez poškodb. Preiskovalci in tehnično osebje trenutno preučujejo vzroke za nastanek dima oziroma vonja po gorenju na krovu. To ni bil prvi tovrstni incident v zadnjem obdobju, kar sproža dodatna vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme. Strokovnjaki bodo preverili električne napeljave in prezračevalni sistem letala, da bi izključili možnost resnejših tehničnih napak, ki bi lahko ogrozile varnost prihodnjih poletov.