V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov na območju mesta Patras nepričakovano odprli cestninske postaje Rio in omogočili prost prehod vozilom. Po navedbah lokalnih medijev je šlo za presenečenje, ki je presenetilo tudi policijske enote, kmetje pa so s tem dejanjem želeli opozoriti na svoje zahteve po boljših delovnih pogojih in nižjih stroških pridelave. Akcija je bila izvedena v času, ko se številni vozniki vračajo s prazničnih dopustov. Kmetje iz Patrasa so poleg odprtja cestninskih postaj napovedali še 48-urno blokado mostu Rio-Antirrio in trajektne povezave. Protestniki se spopadajo z naraščajočimi stroški energentov in kmetijskih surovin, kar je v zadnjih tednih sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Kljub temu da so vozniki brezplačen prehod pozdravili, pa v nekaterih delih regije Boeotia že prihaja do zastojev in ogorčenja zaradi drugih cestnih blokad, ki ovirajo nemoten promet.

Bolgarski predsednik vlade v odstopu Rosen Željazkov je po pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom sporočil, da bodo težave z blokado na meddržavni meji rešene v prihodnjih dneh. Premiera sta se srečala v Parizu ob robu srečanja Koalicije voljnih, kjer sta razpravljala o trenutnih logističnih zastojih, ki ovirajo prost pretok blaga in ljudi med državama. Željazkov je javnost obvestil, da je od grške strani prejel trdna zagotovila o hitri normalizaciji razmer na mejnih prehodih. Blokade na meji so povzročile precejšnje gospodarske nevšečnosti za prevoznike in podjetja v regiji, zato je bil dvostranski dogovor ključen za preprečitev nadaljnje finančne škode. Čeprav podrobnosti o načinu sprostitve blokad niso bile podrobno razložene, naj bi grška vlada že pripravljala ustrezne ukrepe za odpravo ovir. Dogovor med voditeljema odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti v balkanski regiji in zagotavljanje nemotenega delovanja evropskih transportnih koridorjev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Grška policija je v mestu Serres pridržala 16-letnega fanta, ki je osumljen povzročitve smrti 17-letnika. Osumljenec je na zaslišanju priznal svojo vpletenost v pretep, ki se je zgodil 6. januarja 2026. Po poročanju lokalnih virov je bil povod za spor domnevno nesoglasje glede dekleta oziroma sporočilo, ki ga je žrtev poslala osumljencu. Žrtev so po dogodku našli mrtvo v kletnih prostorih njegove družinske hiše, kamor se je zatekel po spopadu. Preiskava je pokazala, da je 17-letnik po sporu še uspel priti do doma, kjer pa je zaradi hudih poškodb, zadobljenih med pretepom, umrl. Policija osumljenca bremeni naklepnega umora, primera pa se je že lotilo pristojno tožilstvo. Tragični dogodek je močno pretresel lokalno skupnost v regiji Serres, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov in ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do usodnega nasilja med mladoletnikoma.

Grški minister za državo Akis Skertsos je v čustvenem javnem zapisu spregovoril o železniški nesreči v Tempiju in obsodil politično izkoriščanje žalovanja. Skertsos je ob tem potegnil vzporednico z lastno osebno izkušnjo ob izgubi brata ter poudaril, da so funkcionarji najprej ljudje in šele nato politiki. Njegov odziv prihaja v času, ko se grška javnost in politični prostor še vedno ukvarjata s posledicami najhujše železniške nesreče v zgodovini države. Minister je poudaril, da tragedija v Tempiju predstavlja globoko družbeno travmo, ki zahteva spoštljiv odnos do družin žrtev. Kritično se je odzval na poskuse, da bi se osebna izguba in bolečina posameznikov uporabljali kot orodje v političnih obračunih. Po njegovih besedah je nujno razmejiti med legitimno politično odgovornostjo in zlorabo človeškega trpljenja za doseganje strankarskih ciljev.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.

Neznani storilci so v sredo zvečer izvedli napad na prostore lokalnega odbora vladajoče grške stranke Nova demokracija (ND) v atenski četrti Pevki. Napadalci so na objektu, kjer domuje odbor za severni sektor Aten, povzročili precejšnjo materialno škodo, ranjenih pa v incidentu ni bilo. Stranka je v uradni izjavi za javnost dejanje ostro obsodila in napadalce označila za strahopetne nasilneže, ki s takšnimi dejanji ne bodo prestrašili njenih članov. Vodstvo stranke je ob tem pozvalo vse ostale politične akterje v državi, naj napad nemudoma obsodijo in s tem zaščitijo demokratične standarde. Grška policija je po dogodku sprožila preiskavo, s katero poskušajo izslediti storilce, ki so po dejanju pobegnili s prizorišča. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, vendar stranka poudarja, da njihovo politično delovanje ostaja nemoteno in da se ne bodo pustili ustrahovati s strani radikalnih skupin.

Grčija, ki letos pričakuje že četrti zaporedni rekord v turističnem obisku, se je znašla v središču razprav o varnosti v letalskem prometu. Po poročanju tujih medijev je dramatičen incident v sistemu nadzora zračnega prometa povzročil precejšen kaos in vzbudil resne dvome o zanesljivosti tamkajšnje letalske infrastrukture. Dogodek je še posebej odmeven v Nemčiji, saj so nemški turisti med najštevilčnejšimi obiskovalci te sredozemske države. Kljub ambicijam Grčije, da utrdi svoj položaj vodilne turistične destinacije, tehnične in organizacijske težave v letalskem sektorju povzročajo negotovost med potniki. Strokovnjaki zdaj preučujejo, ali gre za osamljen primer ali za sistemsko pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na varnost milijonov turistov, ki vsako leto letijo v državo. Incident poudarja nujnost posodobitve sistemov za vodenje zračnega prometa v času največje obremenitve turistične sezone.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Andrulakis je ob robu verskega obreda v Carigradu podal izjavo o političnih in družbenih ciljih svoje stranke. Izrazil je željo, da bi leto 2026 prineslo številne pozitivne spremembe, ki bi vodile do družbe z manj neenakostmi in večjo socialno pravičnostjo. Andrulakis je poudaril, da si prizadeva za ustvarjanje boljših obetov za vse grške državljane. Njegov nagovor je vključeval vizijo o pravičnejši porazdelitvi blaginje in krepitvi socialne države v prihodnjih dveh letih. Politični analitiki te izjave razumejo kot del širše strategije stranke PASOK, ki želi okrepiti svoj položaj na grškem političnem prizorišču in se predstaviti kot verodostojna alternativa trenutni vladi. Andrulakis je izpostavil potrebo po strukturnih reformah, ki bi zmanjšale prepad med revnejšimi in bogatejšimi sloji prebivalstva.

Neznani storilci so v ponedeljek, 5. januarja 2026, zvečer napadli prostore lokalnega odbora vladajoče stranke Nova demokracija (ND) v atenskem predmestju Pevki. Napadalci so razbili okenska stekla in povzročili gmotno škodo na objektu, ki ga uporablja organizacija severnega sektorja Aten. Po poročanju lokalnih medijev v incidentu ni bil nihče poškodovan. Vodstvo stranke Nova demokracija je napad ostro obsodilo in ga označilo za dejanje strahopetnih nasilnežev. V uradni izjavi za javnost so poudarili, da se njihovi člani ne bodo pustili ustrahovati takšnim dejanjem. Stranka je hkrati pozvala vse ostale politične akterje v državi, naj napad nemudoma obsodijo in s tem zaščitijo demokratične standarde v državi. Policija je sprožila preiskavo incidenta, vendar storilcev še niso izsledili.

Predsednik grške stranke Pasok - Gibanje za spremembe Nikos Andrulakis je ob krščanskem prazniku teofanije izrazil pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo ključne družbene spremembe v Grčiji. V izjavi po tradicionalnem blagoslovu vode v Carigradu je poudaril nujnost zmanjšanja socialnih neenakosti ter okrepitev socialne pravičnosti za vse grške državljane. Andrulakis se je udeležil obreda v ekumenskem patriarhatu v Konstantinoplu, kjer je v prisotnosti vernikov podal vizijo o bolj perspektivni prihodnosti naroda. Politični voditelj je v svojem nagovoru povzel besede ekumenskega patriarha o moči vere, ki opolnomoči najšibkejše člane družbe. Njegove izjave nakazujejo na začetek priprav stranke na prihodnje politično obdobje, v katerem si bodo prizadevali za zmanjšanje razlik med prebivalstvom. Ob prazniku je vsem Grkom po svetu zaželel blaginjo in poudaril, da so pravičnejša družbena razmerja ključni cilj njegovega političnega delovanja v naslednjih dveh letih.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Veleposlanica Združenih držav Amerike, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku Gospodovega razglastva oziroma teofanije naslovila čestitke svojim prijateljem, sodelavcem in partnerjem v Grčiji. V svojem sporočilu na družbenem omrežju X je poudarila, da praznik predstavlja čas za duhovni premislek in obnovo upanja v novem letu. Izpostavila je tudi pomen verske tradicije in vere kot brezčasne moči, ki združuje ljudi. Guilfoyle se je v svoji objavi posebej dotaknila tradicionalnega blagoslova voda, ki se na ta dan odvija po celotni Grčiji. Po njenih besedah ti običaji ne ohranjajo le kulturne dediščine, temveč krepijo tudi medsebojne vezi. Ameriška diplomatka je praznik označila za priložnost za skupno praznovanje vrednot, ki so globoko zakoreninjene v grški družbi in pravoslavni tradiciji.

Veleposlanica Združenih držav Amerike v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev oziroma epifaniji objavila poslanico, v kateri je izpostavila pomen duhovne refleksije in tradicije. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izrazila najboljše želje grškim prijateljem, sodelavcem in partnerjem ter poudarila, da blagoslov voda služi kot opomnik na brezčasno moč vere, ki združuje ljudi. Guilfoyle je v sporočilu zapisala, da praznik ponuja priložnost za upanje v novem letu in krepitev vezi skozi skupne vrednote. Njeni komentarji so bili osredotočeni na kulturno in versko dediščino Grčije, s čimer je želela izkazati spoštovanje do lokalnih običajev in utrditi diplomatske odnose med državama prek verskega praznovanja, ki je v grški družbi izjemno pomembno.

Generalni sekretar Komunistične partije Grčije (KKE) Dimitris Koutsoumpas je v svojem sporočilu ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev oziroma epifaniji izpostavil pomen ljudskega boja proti svetovnim konfliktom in izkoriščanju. Po njegovih besedah se svet trenutno nahaja v temi, ki jo povzročajo tuja posredovanja, vojne in sistemsko izkoriščanje delavskega razreda. Koutsoumpas je v izjavi za javnost poudaril, da se resnična luč nahaja v odporu narodov, ki se odločijo uveljaviti svojo pravico in prevzeti nadzor nad lastnim življenjem ter prihodnjim razvojem dogodkov. Njegove besede so bile uperjene proti trenutnim geopolitičnim razmeram, kjer po njegovem mnenju prevladujejo interesi kapitala na škodo prebivalstva. Voditelj grških komunistov je pozval k aktivni vlogi državljanov pri spreminjanju družbenega reda.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju praznika svetih treh kraljev državljanom podal poslanico upanja in enotnosti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da praznik vsako leto prinaša novo moč za ohranjanje stabilne smeri države, kar je še posebej ključno v trenutnem obdobju svetovne negotovosti in nepredvidenih izzivov. Po njegovih besedah Grčija odločno napreduje in nenehno izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Micotakis je poudaril, da so najboljši časi za državo še pred njo, kljub krizam, ki pretresajo mednarodno skupnost. Njegov nastop je bil usmerjen v krepitev nacionalne samozavesti, pri čemer je izpostavil gospodarsko in socialno regeneracijo države v zadnjih letih. Praznični dan je izkoristil za utrditev političnega sporočila o stabilnosti, ki jo njegova vlada zagotavlja v nemirnem geopolitičnem okolju.

Grška mejna policija je opozorila na morebitne zamude in težave pri prehodu vseh mejnih prehodov z Grčijo zaradi stavkovnih aktivnosti lokalnih kmetov. Protestniki, ki že od konca novembra občasno ovirajo promet, so grški vladi postavili ultimat do srede, da odgovori na njihove ključne zahteve glede kmetijske politike in subvencij. V kolikor dogovor ne bo dosežen, so kmetje zagrozili s popolno blokado vseh mejnih prehodov v četrtek in petek. Trenutno so težave zaznane predvsem pri prehodu osebnih in tovornih vozil na mejah z Bolgarijo, medtem ko promet na mejnih prehodih s Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo zaenkrat ostaja tekoč. Grški kmetje s stopnjevanjem pritiska zahtevajo boljše pogoje za delo in finančno pomoč države, kar povzroča logistične težave v celotni regiji. Lokalne oblasti potnikom svetujejo spremljanje stanja na cestah pred odhodom, saj se razmere zaradi premikov kmetijske mehanizacije hitro spreminjajo.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.

V grškem mestu Solun so 6. januarja z osrednjimi verskimi obredi slovesno obeležili praznik Gospodovega razglasenja oziroma teofanije, ki v krščanskem svetu spominja na Jezusov krst v reki Jordan. Osrednje praznovanje se je odvilo v metropolitanski cerkvi svetega Gregorja Palamasa, kjer je bogoslužje vodil solunski metropolit Filotej. Program se je začel z jutranjimi molitvami, ki sta jim sledili arhierejska zborna molitev in slovesna liturgija. Tradicionalni obredi so vključevali tudi blagoslov voda, ki velja za enega najpomembnejših simbolnih dogodkov tega praznika v Grčiji. Kljub verskemu značaju dogodek vsako leto privabi veliko število vernikov in turistov, kar potrjuje globoko ukoreninjenost pravoslavnih tradicij v lokalnem okolju. Letošnje slovesnosti so minile v duhu ohranjanja kulturne dediščine in verske kontinuitete v drugem največjem grškem mestu.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Grška državna tožilka je pred senatom tričlanskega sodišča za prekrške zahtevala, da se nekdanji zaščiteni priči v aferi Novartis, Philistora Destembasidis in Maria Marangeli, spoznata za kriva krivega pričevanja in lažne ovadbe. Tožilka je v svojem nagovoru poudarila, da sta obtoženca zavestno podajala neresnične izjave o domnevnem podkupovanju visokih političnih predstavnikov s strani farmacevtskega giganta Novartis. Po njenih besedah so se določeni akterji na primer odzvali »kot krokarji« in afero izkoristili za lastne interese. Postopek na drugi stopnji sledi dolgotrajni preiskavi, ki je pretresla grško politično sceno, saj so bile obtožbe usmerjene proti številnim nekdanjim ministrom in predsednikom vlad. Tožilstvo trdi, da so bile navedbe o korupciji politikov neutemeljene in so služile diskreditaciji posameznikov. Današnja zahteva tožilstva predstavlja ključen korak v pravnem epilogu afere, ki se je iz preiskave o domnevni korupciji sprevrgla v pregon tistih, ki so v procesu sodelovali kot ključni viri informacij.

Preiskovalna sodnica in tožilec v Solunu sta odločila, da se trije turški državljani, ki so bili obtoženi ugrabitve in izsiljevanja šestih migrantov, branijo s prostosti. Osumljenci so bili aretirani na silvestrovo, potem ko je policija v stanovanju odkrila tri njihove rojake in tri mladoletne Egipčane, ki so bili tam zadržani proti svoji volji. Sodni organi so za osumljene odredili stroge omejevalne ukrepe, vključno s prepovedjo zapustitve države in obveznim javljanjem na policijski postaji. Med zaslišanjem so vsi trije moški zanikali vpletenost v kazniva dejanja, dva izmed njih pa sta navedla, da v Grčiji prebivata kot prosilca za azil. Incident, ki se je začel z aretacijo 1. januarja 2026, je ponovno opozoril na kompleksnost problematike trgovine z ljudmi in izkoriščanja ranljivih skupin v tranzitnih državah. Kljub resnosti obtožb, ki vključujejo ugrabitev mladoletnikov, so grške oblasti ocenile, da so omejevalni ukrepi zadostni za zagotovitev njihove prisotnosti v nadaljnjem postopku.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Grški organi pregona so pridobili in začeli podrobno analizirati posnetke nadzornih kamer iz nočnega kluba v mestu Patras, kjer je bil v brutalnem pretepu do smrti poškodovan 30-letni moški romske narodnosti. Izkušeni preiskovalci poskušajo s pomočjo video materiala natančno rekonstruirati dogajanje, ki je privedlo do tragičnega incidenta. Po dosedanjih ugotovitvah je spor izbruhnil med dvema skupinama gostov znotraj lokala, nato pa se je nasilje stopnjevalo do usodnih poškodb žrtve. Zaradi dogodka sta se na sodišču že znašla lastnika nočnega kluba, medtem ko policija išče neposredne storilce kaznivega dejanja. Preiskava poteka v času povečanih napetosti, saj je smrt moškega v lokalni skupnosti sprožila buren odziv in povračilne ukrepe. Policija s pomočjo tehnologije poskuša identificirati vse vpletene, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja med različnimi skupinami v mestu.

Grški minister za infrastrukturo in promet Christos Dimas je odredil ustanovitev posebne komisije, ki bo raziskala vzroke za resne tehnične težave s frekvencami v informacijski regiji letenja (FIR) nad Atenami. Incident se je zgodil v nedeljo, 4. januarja 2025, v času polnega obratovanja zračnega prometa, kar je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost glede varnosti navigacije. Glavna naloga komisije bo natančna razjasnitev okoliščin dogodka in ugotavljanje morebitne odgovornosti za nastale motnje. Komisijo sestavljajo strokovnjaki z različnih področij letalstva in telekomunikacij, ki bodo analizirali tehnične parametre in komunikacijske protokole, uporabljene v kritičnem času. Preiskava bo potekala pod neposrednim nadzorom ministrstva, saj gre za vprašanje nacionalne varnosti in zaščite mednarodnega letalskega prometa v enem najprometnejših delov vzhodnega Sredozemlja. Minister Dimas je poudaril, da je transparentnost pri ugotavljanju napak ključna za preprečevanje podobnih incidentov v prihodnosti.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Grško socialistično gibanje PASOK je ob prvi obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade Kostasa Simitisa izdalo uradno izjavo, v kateri so se poklonili njegovi politični zapuščini. Stranka je poudarila njegovo neomajno predanost viziji pravične družbe brez neenakosti ter prizadevanja za vzpostavitev močne Grčije v samem jedru Evropske unije. Simitisovo obdobje so označili kot čas odgovornega sprejemanja odločitev in dinamičnega približevanja standardom razvitih evropskih držav. V izjavi so izpostavili, da se je nekdanji premier pogumno spopadal s sistemskimi pomanjkljivostmi in si prizadeval za modernizacijo države. Njegovo delo po mnenju stranke ostaja vir navdiha za prihodnje generacije politikov, saj je s svojimi reformami Grčijo trdno zasidral v evropske integracije. Simitis je v svojem mandatu zagovarjal načela odgovornosti in strateškega sodelovanja z drugimi članicami EU, kar v PASOK-u vidijo kot ključni del njegove dediščine, ki jo nameravajo še naprej spoštovati.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

V Grčiji so leta 2025 uvedli 30 stalnih davčnih olajšav za zaposlene, upokojence, podjetnike, kmete, najemnike in lastnike nepremičnin. Državni proračun je namenil več kot 2 milijardi evrov za ukrepe, ki neposredno ali posredno povečujejo prihodke milijonov gospodinjstev in podjetij. Povečanje davkov na turistične nastanitve je edino davčno povečanje v tem letu.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

V torek, 30. decembra 2025, se je v grškem kraju Ano Liosia zgodila tragična železniška nesreča, v kateri je izgubil življenje približno 50 let star moški. Po podatkih prevoznika Hellenic Train je potniški vlak 1301 na progi Kiato–Pirej nekaj pred 7. uro zjutraj trčil v pešca, ki je po do sedaj znanih informacijah prečkal progo na zavarovanem in ograjenem delu železniškega omrežja. Po navedbah nekaterih virov naj bi moški poskušal prečkati tire na nedovoljenem mestu, da bi hitreje dosegel svoje delovno mesto. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli policisti in reševalna ekipa nujne medicinske pomoči (EKAB). Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico Attikon, kjer so sprva poročali o kritičnem stanju, vendar je kmalu zatem podlegel poškodbam. Zaradi preiskave nesreče je bil železniški promet na omenjenem odseku prekinjen, vlak pa je ostal na mestu dogodka brez električnega napajanja. Za približno 180 potnikov, ki so ostali ujeti na vlaku, je podjetje Hellenic Train organiziralo nadomestni avtobusni prevoz, na omrežju atenskega primestnega vlaka pa so nastale znatne zamude.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Grški koncesionarji avtocest so napovedali povišanje cen cestnin, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja 2026. Podražitev bo zajela ključne avtocestne odseke v zahodni Grčiji, vključno s povezavami med Atenami, Patrasom in Janino ter mostom Rio-Antirrio. Po navedbah upravljavca Olympia Odos se bo potovanje z osebnim avtomobilom na relaciji Patras–Elevsina podražilo s trenutnih 13,30 evra na 13,80 evra. Nove cene bodo veljale na čelnih in stranskih cestninskih postajah na avtocestah Patras–Korint–Elevsina, Patras–Pirgos, Antirrio–Janina ter Korint–Tripoli–Kalamata. Poleg osebnih vozil se bodo cene prilagodile tudi za motorna kolesa, tovorna vozila in avtobuse. Na cestninski postaji Rio bo cena za osebna vozila znašala 2,70 evra, medtem ko bodo težja tovorna vozila s štirimi ali več osmi plačevala 9,50 evra. Povišanje stroškov transporta je del rednih prilagoditev cenovnih politikov koncesionarjev v skladu z inflacijskimi kazalniki in stroški vzdrževanja infrastrukture.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Grška vlada je zaključila prvo fazo čiščenja študentskih seznamov, v kateri je bilo izbrisanih 308.605 neaktivnih študentov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob tem napovedal novo fazo razvoja grških javnih univerz s povečanjem financiranja za 30%. Minister Akis Skertsos je dejal, da se je s tem končala grška posebnost 'večnega študenta'.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Androulakis je v prostorih stranke v Pireju sprejel delegacijo bratovščine s Kefalonije in Itake, ki mu je ob koncu leta tradicionalno zapela novoletne kolednice. Androulakis je ob tej priložnosti izmenjal praznična darila in dobre želje z udeleženci ter v javni izjavi poudaril svoja pričakovanja za prihodnost države. Izrazil je željo, da bi bilo leto 2026 za celoten grški narod leto blaginje, stabilnosti, upanja in novih priložnosti, saj so prebivalci za seboj pustili izjemno težko obdobje gospodarskih in socialnih preizkušenj. Politični vodja je v svojem nagovoru poudaril, da si Grčija po letih varčevanja in kriz zasluži stabilno pot k razvoju, ki bo vključevala vse sloje prebivalstva. Dogodek, ki je potekal v sproščenem prazničnem vzdušju, je Androulakis izkoristil za utrjevanje vezi z lokalnimi skupnostmi in poudarjanje socialne komponente svojega političnega programa. Obisk v Pireju predstavlja nadaljevanje njegovih prazničnih aktivnosti, s katerimi želi PASOK predstaviti kot ključno alternativo trenutni oblasti v pričakovanju prihodnjih političnih izzivov v letu 2026.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

V grškem zračnem prostoru (FIR Atene) je prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi hkratnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo med kontrolorji in piloti. Težava se je začela 4. januarja 2026 ob 9. uri zjutraj in je trajala več ur, kar je povzročilo popolno izpraznitev grškega neba in ustavitev vseh vzletov ter pristankov na državnih letališčih. Zaradi incidenta je bilo odpovedanih na stotine letov, vključno z 48 leti največjega grškega prevoznika Aegean Airlines, približno 2.000 kosov prtljage pa je bilo izgubljenih. Namestnik ministra Konstantinos Kyranakis je pojasnil, da so sistemi Uprave za civilno letalstvo (YPA) zastareli in ranljivi, kar je glavni razlog za tako obsežen kolaps. Kontrolorji zračnega prometa so opozorili, da je bila narava izpada frekvenc brez primere in da so težave nastale zaradi pomanjkanja investicij v sodobno opremo. Kljub sumom o morebitni sabotaži so oblasti kasneje potrdile, da je šlo za tehnično napako v osrednjem komunikacijskem vozlišču, razmere pa so se začele postopoma normalizirati v popoldanskih urah.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.