Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

Grški parlament je v razpravi o novem zakonu o oboroženih silah, imenovanem "Zemljevid prehoda oboroženih sil v novo dobo", zavrnil ugovor o neustavnosti, ki sta ga vložili opozicijski stranki PASOK in SYRIZA. Reforma, ki jo predlaga ministrstvo za narodno obrambo, uvaja nov okvir za karierno pot, napredovanje in hierarhijo v vojski. Vladajoča večina meni, da so spremembe nujne za modernizacijo vojske, medtem ko opozicija opozarja na negativne posledice za vojake. Predstavniki opozicije, med njimi poslanec PASOK-a Dimitris Mantzos, so trdili, da zakon nasilno posega v poklicno pot in življenja tisočev aktivnih vojaških uslužbencev. Po njihovem mnenju so določila o ocenjevanju in napredovanju podčastnikov v nasprotju z ustavnimi načeli. Opozicijske stranke, vključno s KKE in Novo levico, so zahtevale umik zakonskega predloga, saj naj bi ta povzročil negotovost znotraj obrambnih struktur. Kljub ostrim kritikam in vloženim ugovorom je plenarno zasedanje parlamenta nadaljevalo z obravnavo. Ministrstvo vztraja, da bo nova zakonodaja omogočila bolj učinkovito vodenje in prilagoditev sodobnim varnostnim izzivom. Razprava v parlamentu se nadaljuje, pri čemer ostajajo stališča glede pravičnosti novega sistema napredovanja močno deljena.

V krematoriju Ritsona v bližini Aten je danes potekalo zadnje slovo od priznanega grškega novinarja Giorgosa Papadakisa, ki je v nedeljo, 4. januarja 2026, nenadno umrl zaradi srčnega infarkta v 75. letu starosti. Pogreba so se udeležili številni družinski člani, prijatelji, nekdanji sodelavci ter vidni predstavniki grškega političnega in medijskega življenja. Papadakis je veljal za enega od pionirjev sodobnega informativnega programa v Grčiji, kar se je odrazilo v velikem številu žalujočih na slovesnosti. Družina pokojnika je javnost zaprosila, naj namesto cvetja in vencev sredstva namenijo v dobrodelne namene, natančneje društvu za pomoč staršem in skrbnikom, s čimer so želeli počastiti spomin na njegovo humanitarno delovanje. Pogrebna slovesnost je bila prežeta z globoko žalostjo, prisotni pa so poudarili njegovo neizbrisljivo sled v grškem novinarstvu, kjer je desetletja veljal za avtoriteto na področju televizijskega obveščanja. Novica o njegovi smrti je močno odjeknila po celotni državi, saj je Papadakis s svojim delom zaznamoval številne generacije gledalcev. Njegova nenadna izguba predstavlja konec nekega obdobja v grški medijski krajini, so poudarili številni govorci na slovesnosti v Ritsoni. Papadakis je do zadnjega ostal aktiven v javnem življenju, kar pojasnjuje velik odziv javnosti ob njegovem slovesu.

Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ponovno povabil kmete k dialogu in navedel, da bo premier v torek, 13. januarja, na voljo za pogovore. Dimitris Kucumbas iz KKE je komentiral vladne objave glede kmetov in njihovih protestov.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.

Grška državna tožilka je pred senatom tričlanskega sodišča za prekrške zahtevala, da se nekdanji zaščiteni priči v aferi Novartis, Philistora Destembasidis in Maria Marangeli, spoznata za kriva krivega pričevanja in lažne ovadbe. Tožilka je v svojem nagovoru poudarila, da sta obtoženca zavestno podajala neresnične izjave o domnevnem podkupovanju visokih političnih predstavnikov s strani farmacevtskega giganta Novartis. Po njenih besedah so se določeni akterji na primer odzvali »kot krokarji« in afero izkoristili za lastne interese. Postopek na drugi stopnji sledi dolgotrajni preiskavi, ki je pretresla grško politično sceno, saj so bile obtožbe usmerjene proti številnim nekdanjim ministrom in predsednikom vlad. Tožilstvo trdi, da so bile navedbe o korupciji politikov neutemeljene in so služile diskreditaciji posameznikov. Današnja zahteva tožilstva predstavlja ključen korak v pravnem epilogu afere, ki se je iz preiskave o domnevni korupciji sprevrgla v pregon tistih, ki so v procesu sodelovali kot ključni viri informacij.

Preiskovalna sodnica in tožilec v Solunu sta odločila, da se trije turški državljani, ki so bili obtoženi ugrabitve in izsiljevanja šestih migrantov, branijo s prostosti. Osumljenci so bili aretirani na silvestrovo, potem ko je policija v stanovanju odkrila tri njihove rojake in tri mladoletne Egipčane, ki so bili tam zadržani proti svoji volji. Sodni organi so za osumljene odredili stroge omejevalne ukrepe, vključno s prepovedjo zapustitve države in obveznim javljanjem na policijski postaji. Med zaslišanjem so vsi trije moški zanikali vpletenost v kazniva dejanja, dva izmed njih pa sta navedla, da v Grčiji prebivata kot prosilca za azil. Incident, ki se je začel z aretacijo 1. januarja 2026, je ponovno opozoril na kompleksnost problematike trgovine z ljudmi in izkoriščanja ranljivih skupin v tranzitnih državah. Kljub resnosti obtožb, ki vključujejo ugrabitev mladoletnikov, so grške oblasti ocenile, da so omejevalni ukrepi zadostni za zagotovitev njihove prisotnosti v nadaljnjem postopku.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Grški organi pregona so pridobili in začeli podrobno analizirati posnetke nadzornih kamer iz nočnega kluba v mestu Patras, kjer je bil v brutalnem pretepu do smrti poškodovan 30-letni moški romske narodnosti. Izkušeni preiskovalci poskušajo s pomočjo video materiala natančno rekonstruirati dogajanje, ki je privedlo do tragičnega incidenta. Po dosedanjih ugotovitvah je spor izbruhnil med dvema skupinama gostov znotraj lokala, nato pa se je nasilje stopnjevalo do usodnih poškodb žrtve. Zaradi dogodka sta se na sodišču že znašla lastnika nočnega kluba, medtem ko policija išče neposredne storilce kaznivega dejanja. Preiskava poteka v času povečanih napetosti, saj je smrt moškega v lokalni skupnosti sprožila buren odziv in povračilne ukrepe. Policija s pomočjo tehnologije poskuša identificirati vse vpletene, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja med različnimi skupinami v mestu.

Grški minister za infrastrukturo in promet Christos Dimas je odredil ustanovitev posebne komisije, ki bo raziskala vzroke za resne tehnične težave s frekvencami v informacijski regiji letenja (FIR) nad Atenami. Incident se je zgodil v nedeljo, 4. januarja 2025, v času polnega obratovanja zračnega prometa, kar je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost glede varnosti navigacije. Glavna naloga komisije bo natančna razjasnitev okoliščin dogodka in ugotavljanje morebitne odgovornosti za nastale motnje. Komisijo sestavljajo strokovnjaki z različnih področij letalstva in telekomunikacij, ki bodo analizirali tehnične parametre in komunikacijske protokole, uporabljene v kritičnem času. Preiskava bo potekala pod neposrednim nadzorom ministrstva, saj gre za vprašanje nacionalne varnosti in zaščite mednarodnega letalskega prometa v enem najprometnejših delov vzhodnega Sredozemlja. Minister Dimas je poudaril, da je transparentnost pri ugotavljanju napak ključna za preprečevanje podobnih incidentov v prihodnosti.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Grško socialistično gibanje PASOK je ob prvi obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade Kostasa Simitisa izdalo uradno izjavo, v kateri so se poklonili njegovi politični zapuščini. Stranka je poudarila njegovo neomajno predanost viziji pravične družbe brez neenakosti ter prizadevanja za vzpostavitev močne Grčije v samem jedru Evropske unije. Simitisovo obdobje so označili kot čas odgovornega sprejemanja odločitev in dinamičnega približevanja standardom razvitih evropskih držav. V izjavi so izpostavili, da se je nekdanji premier pogumno spopadal s sistemskimi pomanjkljivostmi in si prizadeval za modernizacijo države. Njegovo delo po mnenju stranke ostaja vir navdiha za prihodnje generacije politikov, saj je s svojimi reformami Grčijo trdno zasidral v evropske integracije. Simitis je v svojem mandatu zagovarjal načela odgovornosti in strateškega sodelovanja z drugimi članicami EU, kar v PASOK-u vidijo kot ključni del njegove dediščine, ki jo nameravajo še naprej spoštovati.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

V Grčiji so leta 2025 uvedli 30 stalnih davčnih olajšav za zaposlene, upokojence, podjetnike, kmete, najemnike in lastnike nepremičnin. Državni proračun je namenil več kot 2 milijardi evrov za ukrepe, ki neposredno ali posredno povečujejo prihodke milijonov gospodinjstev in podjetij. Povečanje davkov na turistične nastanitve je edino davčno povečanje v tem letu.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

V torek, 30. decembra 2025, se je v grškem kraju Ano Liosia zgodila tragična železniška nesreča, v kateri je izgubil življenje približno 50 let star moški. Po podatkih prevoznika Hellenic Train je potniški vlak 1301 na progi Kiato–Pirej nekaj pred 7. uro zjutraj trčil v pešca, ki je po do sedaj znanih informacijah prečkal progo na zavarovanem in ograjenem delu železniškega omrežja. Po navedbah nekaterih virov naj bi moški poskušal prečkati tire na nedovoljenem mestu, da bi hitreje dosegel svoje delovno mesto. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli policisti in reševalna ekipa nujne medicinske pomoči (EKAB). Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico Attikon, kjer so sprva poročali o kritičnem stanju, vendar je kmalu zatem podlegel poškodbam. Zaradi preiskave nesreče je bil železniški promet na omenjenem odseku prekinjen, vlak pa je ostal na mestu dogodka brez električnega napajanja. Za približno 180 potnikov, ki so ostali ujeti na vlaku, je podjetje Hellenic Train organiziralo nadomestni avtobusni prevoz, na omrežju atenskega primestnega vlaka pa so nastale znatne zamude.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Grški koncesionarji avtocest so napovedali povišanje cen cestnin, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja 2026. Podražitev bo zajela ključne avtocestne odseke v zahodni Grčiji, vključno s povezavami med Atenami, Patrasom in Janino ter mostom Rio-Antirrio. Po navedbah upravljavca Olympia Odos se bo potovanje z osebnim avtomobilom na relaciji Patras–Elevsina podražilo s trenutnih 13,30 evra na 13,80 evra. Nove cene bodo veljale na čelnih in stranskih cestninskih postajah na avtocestah Patras–Korint–Elevsina, Patras–Pirgos, Antirrio–Janina ter Korint–Tripoli–Kalamata. Poleg osebnih vozil se bodo cene prilagodile tudi za motorna kolesa, tovorna vozila in avtobuse. Na cestninski postaji Rio bo cena za osebna vozila znašala 2,70 evra, medtem ko bodo težja tovorna vozila s štirimi ali več osmi plačevala 9,50 evra. Povišanje stroškov transporta je del rednih prilagoditev cenovnih politikov koncesionarjev v skladu z inflacijskimi kazalniki in stroški vzdrževanja infrastrukture.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Neznani storilci so v ponedeljek, 5. januarja 2026, zvečer napadli prostore lokalnega odbora vladajoče stranke Nova demokracija (ND) v atenskem predmestju Pevki. Napadalci so razbili okenska stekla in povzročili gmotno škodo na objektu, ki ga uporablja organizacija severnega sektorja Aten. Po poročanju lokalnih medijev v incidentu ni bil nihče poškodovan. Vodstvo stranke Nova demokracija je napad ostro obsodilo in ga označilo za dejanje strahopetnih nasilnežev. V uradni izjavi za javnost so poudarili, da se njihovi člani ne bodo pustili ustrahovati takšnim dejanjem. Stranka je hkrati pozvala vse ostale politične akterje v državi, naj napad nemudoma obsodijo in s tem zaščitijo demokratične standarde v državi. Policija je sprožila preiskavo incidenta, vendar storilcev še niso izsledili.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Grška vlada je zaključila prvo fazo čiščenja študentskih seznamov, v kateri je bilo izbrisanih 308.605 neaktivnih študentov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob tem napovedal novo fazo razvoja grških javnih univerz s povečanjem financiranja za 30%. Minister Akis Skertsos je dejal, da se je s tem končala grška posebnost 'večnega študenta'.

Predsednik grške opozicijske stranke PASOK-Gibanje za spremembe Nikos Androulakis je v prostorih stranke v Pireju sprejel delegacijo bratovščine s Kefalonije in Itake, ki mu je ob koncu leta tradicionalno zapela novoletne kolednice. Androulakis je ob tej priložnosti izmenjal praznična darila in dobre želje z udeleženci ter v javni izjavi poudaril svoja pričakovanja za prihodnost države. Izrazil je željo, da bi bilo leto 2026 za celoten grški narod leto blaginje, stabilnosti, upanja in novih priložnosti, saj so prebivalci za seboj pustili izjemno težko obdobje gospodarskih in socialnih preizkušenj. Politični vodja je v svojem nagovoru poudaril, da si Grčija po letih varčevanja in kriz zasluži stabilno pot k razvoju, ki bo vključevala vse sloje prebivalstva. Dogodek, ki je potekal v sproščenem prazničnem vzdušju, je Androulakis izkoristil za utrjevanje vezi z lokalnimi skupnostmi in poudarjanje socialne komponente svojega političnega programa. Obisk v Pireju predstavlja nadaljevanje njegovih prazničnih aktivnosti, s katerimi želi PASOK predstaviti kot ključno alternativo trenutni oblasti v pričakovanju prihodnjih političnih izzivov v letu 2026.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

V grškem zračnem prostoru (FIR Atene) je prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi hkratnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo med kontrolorji in piloti. Težava se je začela 4. januarja 2026 ob 9. uri zjutraj in je trajala več ur, kar je povzročilo popolno izpraznitev grškega neba in ustavitev vseh vzletov ter pristankov na državnih letališčih. Zaradi incidenta je bilo odpovedanih na stotine letov, vključno z 48 leti največjega grškega prevoznika Aegean Airlines, približno 2.000 kosov prtljage pa je bilo izgubljenih. Namestnik ministra Konstantinos Kyranakis je pojasnil, da so sistemi Uprave za civilno letalstvo (YPA) zastareli in ranljivi, kar je glavni razlog za tako obsežen kolaps. Kontrolorji zračnega prometa so opozorili, da je bila narava izpada frekvenc brez primere in da so težave nastale zaradi pomanjkanja investicij v sodobno opremo. Kljub sumom o morebitni sabotaži so oblasti kasneje potrdile, da je šlo za tehnično napako v osrednjem komunikacijskem vozlišču, razmere pa so se začele postopoma normalizirati v popoldanskih urah.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognjenih zubljih življenje izgubilo približno 40 ljudi, večinoma mladih, še okoli 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Številni ranjeni so v kritičnem stanju in se v specializiranih enotah za opečene po vsej Evropi še vedno borijo za življenje. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo. Priča so opisovale prizore popolnega kaosa in panike, ko je približno 200 ljudi v manj kot pol minute poskušalo zapustiti goreče prostore. Zaradi hitre širitve ognja in dima so bili mnogi ujeti v notranjosti, prepoznavanje žrtev pa bo po navedbah policije zaradi stopnje poškodb dolgotrajen in boleč proces. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in tragedijo opisal kot dogodek nepredstavljivih razsežnosti.

Po smrtonosnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti začele z identifikacijo prvih trupel, med njimi sta bila dva domačina. Preiskovalci preiskujejo varnostne ureditve v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo, pri čemer se osredotočajo na morebitne kršitve varnostnih standardov. Nekateri udeleženci zabave so sprva mislili, da je požar šala.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani se je zgodil med novoletnim praznovanjem. Požar naj bi zanetile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so povzročile hitro širjenje ognja. V tragičnem dogodku je umrlo najmanj 40 ljudi.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Predsednik grškega parlamenta Konstantinos Tasoulas je švicarskemu predsedniku Guyu Parmelinu in švicarskemu ljudstvu izrazil globoko sožalje ob tragični eksploziji v letovišču Crans-Montana. Tasoulas je svoja sožalja posredoval prek družbenega omrežja X, kjer je v imenu grškega ljudstva in v svojem osebnem imenu izrazil žalost zaradi izgube življenj v omenjeni nesreči. Grški uradnik je v sporočilu poudaril solidarnost s Švico in prijateljskimi vezmi med državama. Nesreča v priljubljenem gorskem središču je sprožila odzive v mednarodni skupnosti, pri čemer so grški predstavniki med prvimi uradno izrazili podporo prizadetim. Čeprav podrobnosti o vzroku eksplozije v prvotnih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, so grški mediji poudarili resnost dogodka in hitro diplomatsko potezo svojega državnega vrha. Tasoulas je v svoji objavi še dodal, da so misli grškega ljudstva v teh težkih trenutkih s prebivalci Švice.

Po požaru v Crans-Montani svojci v bolečini čakajo na identifikacijo žrtev. Medtem je policija identificirala še 16 trupel, vključno s 14-letnim dekletom. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara Le Constellation. Pogrešana je tudi nekdanja učenka britanske šole, Charlotte Niddam.

Po novoletnem požaru v švicarskem baru Le Constellation, v katerem je umrlo 40 ljudi, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara zaradi suma nenamernega požara. Medtem svojci pogrešanih v obupu čakajo na informacije o svojih bližnjih, identifikacija žrtev pa poteka počasi. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole Charlotte Niddam. Forenzične ekipe so identificirale prve žrtve in jih vrnile družinam.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Brat pogrešane 15-letne Alike Kalergi je zanikal informacije, da so identificirali njeno truplo po eksploziji in požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani. Družina je preko družbenih omrežij ponovno pozvala k pomoči pri iskanju, medtem ko v Švici vlada žalost zaradi pogrešanih mladih, starih med 15 in 25 let.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Preiskovalci so sporočili, da so najverjetneje kresničke na steklenicah šampanjca povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Odkrili so posnetke, ki prikazujejo, kako se je ogenj razširil po stropu bara, potem ko so kresničke prišle v stik z njim. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, do sedaj pa je bila javno identificirana le ena žrtev. Mediji so poročali o izjavah preživelih, prijateljev in družinskih članov, pa tudi o odzivih oblasti in papeža Leona.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.