APDEJT.si

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Od terorističnih napadov 13. novembra 2015 v Franciji teroristična grožnja ne pojenja. Oslabljena na območju Iraka in Sirije od leta 2019, je teroristična organizacija Islamska država (Daesh) vložila sredstva v družbena omrežja, da bi širila svojo propagando in spodbujala posameznike, ki so vse mlajši, da bi sejali smrt na Zahodu.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Izrael pretresa škandal, v katerega je vpletena visoka vojaška odvetnica, generalmajorka Yifat Tomer-Yerushalmi. Po nenadnem odstopu je izginila, nakar so jo našli na plaži v Tel Avivu in aretirali. Škandal je izbruhnil po njenem priznanju, da je odobrila uhajanje videoposnetka nadzora, ki je bil osrednji del politično sporne preiskave domnevne zlorabe Palestinca.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal "novo fazo" v prizadevanjih za končanje nasilja kurdskih militantov in nakazal, da je odprt za idejo, da bi zaprti voditelj PKK Abdullah Ocalan nagovoril zakonodajalce. Erdogan je izjavil, da je imel "zelo konstruktivne" pogovore z voditelji pro-kurdske stranke DEM, ki so pozvali k ideji, da bi Ocalan nagovoril parlamentarno komisijo o razorožitvi PKK, ter pozval vse akterje k prispevku.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.

Rusija je izvedla nočne napade na ukrajinske energetske objekte in drugo infrastrukturo, tudi s hipersoničnimi raketami Kinzhal, kot odgovor na ukrajinske teroristične napade na civilne cilje v Rusiji. Hkrati se je uvoz električne energije iz Evropske unije v Ukrajino oktobra povečal na najvišjo raven v letu 2025, saj Rusija stopnjuje napade na elektroenergetsko omrežje, kar povzroča izpade električne energije in žrtve. Vojna med državama se je v zadnjih tednih osredotočila na strateške energetske objekte, pri čemer Ukrajina krepi napade z droni na ruske rafinerije in ključna izvozna vozlišča.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku, v okviru pogajanj za končanje dolgoletne vojne. Predlagani zakon bo ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

V eksploziji v skladišču ostankov vojne v sedežu Hashd al-Shaabi južno od Bagdada je bilo ubitih in ranjenih več ljudi. Po navedbah sil Hashd al-Shaabi je šlo za "nesrečno eksplozijo".