Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v intervjuju za ameriško mrežo Fox News ostro opozoril Iran pred nadaljevanjem proizvodnje balističnih raket in oživljanjem jedrskega programa. Netanjahu je poudaril, da bo Izrael v primeru iranskih dejavnosti ponovno ukrepal z vojaško silo, podobno kot v junijski operaciji. Po njegovih besedah Teheran že poskuša ponovno vzpostaviti ključne zmogljivosti, zato je pozval k strožjemu nadzoru in večjemu številu mednarodnih inšpekcij glede bogatenja urana. Izraelski premier je zatrdil, da si njegova država ne želi stopnjevanja napetosti, vendar bo delovala brez omejitev, če bodo ogroženi njeni varnostni interesi. Opozorilo prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer Izrael vztraja pri popolni opustitvi iranskih jedrskih ambicij. Netanjahu je poudaril, da so bili dosedanji ukrepi izraelskih in zavezniških sil uspešni pri onemogočanju iranskega vojaškega programa, vendar nevarnost ostaja realna.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Po poročilih hebrejskih medijev je v okupiranem Jeruzalemu prišlo do napada z vozilom, v katerem je bil poškodovan izraelski policist. Podrobnosti o napadu in identiteti napadalca še niso znane.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v petek pozval izraelske oblasti, naj opustijo načrte za novo zakonodajo, ki predvideva uvedbo obvezne smrtne kazni izključno za Palestince. Türk je opozoril, da takšni predlogi grobo kršijo mednarodno pravo in temeljne standarde človekovih pravic. Po navedbah urada visokega komisarja bi bila zakonodaja uperjena proti Palestincem tako na zasedenih ozemljih kot znotraj samega Izraela, kar bi pomenilo diskriminatorno obravnavo na podlagi narodnosti. Poziv k ustavitvi zakonodajnega postopka prihaja v času zaostrenih razmer, ko mednarodna skupnost vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic na območju Gaze in Zahodnega brega. Predlog zakona, ki bi omogočil usmrtitve pod določenimi pogoji, po mnenju strokovnjakov dodatno spodkopava možnosti za mirno rešitev konfliktov in povečuje nevarnost maščevalnih ukrepov. Združeni narodi poudarjajo, da bi bila implementacija takšnega zakona v nasprotju z globalnim trendom k odpravi smrtne kazni.

Močno deževje je konec tedna poplavilo improvizirana taborišča v Gazi, kjer so se Palestinci, razseljeni zaradi dvoletne vojne, trudili ostati suhi v šotorih. Voda je bila ponekod globoka do gležnjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je uradno zanikal trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je odločitev o pomilostitvi premierja Benjamina Netanjahuja že praktično sprejeta. Do odziva predsednikovega urada je prišlo po Trumpovih izjavah na srečanju z Netanjahujem na Floridi, kjer je ameriški predsednik namignil, da je pomilostitev že "na poti". Iz urada predsednika Herzoga so sporočili, da kljub Netanjahujevi prošnji za pomilostitev končna odločitev še ni bila sprejeta in da postopek poteka v skladu z zakonodajo. Benjamin Netanjahu je v Izraelu obtožen korupcije, prevare in zlorabe zaupanja, kar že dlje časa povzroča politično nestabilnost v državi. Trumpov javni pritisk na Herzoga se v Izraelu interpretira kot nenavaden diplomatski poseg v neodvisnost izraelskega pravosodja in predsedniških pooblastil. Čeprav sta se Trump in Netanjahu na srečanju osredotočala na regionalna vprašanja, je vprašanje premierjeve pravne prihodnosti močno zaznamovalo njune pogovore.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije sprožil burne odzive. Preklical je ukaze svojega predhodnika, Erica Adamsa, ki so priznavali proticionizem kot antisemitizem in omejevali proteste pred judovskimi objekti. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve ga je obtožilo antisemitizma, medtem ko so zagovorniki Palestine pozdravili njegove poteze. V Izraelu medtem Limor Son Har-Melech ponovno poziva k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije, ker jo ocenjuje kot antisemitsko.

Izraelski minister za kulturo in šport Miki Zohar je v začetku leta 2025 sprožil buren mednarodni odziv z izjavo, da celotno območje Gaze pripada Izraelu, tamkajšnje palestinsko prebivalstvo pa so zgolj začasni gostje. Član vladajoče stranke Likud je poudaril, da Izrael Palestincem trenutno le dopušča bivanje na tem ozemlju, vendar Gaza po njegovem prepričanju ostaja izraelska last. Njegove besede so v popolnem nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za rešitev dveh držav in so v islamskem svetu povzročile preplah. Izjava ministra Zoharja sledi nizu agresivnih retoričnih potez izraelskih oblasti, ki vse pogosteje odkrito govorijo o trajni okupaciji ali celo priključitvi palestinskih ozemelj. Odzvalo se je osem muslimanskih držav, ki so izrazile globoko zaskrbljenost nad takšnim diskurzom, saj ta spodkopava možnosti za kakršen koli trajen mir v regiji. Kontroverzne trditve so se pojavile v času, ko se humanitarne razmere v Gazi kljub uradnim premirjem ne izboljšujejo, izraelska vlada pa pod pritiskom desničarskih koalicijskih partnerjev zaostruje svoja stališča do palestinske državnosti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil buren mednarodni odziv, potem ko je preklical ključne izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na boj proti antisemitizmu in podporo Izraelu. Mamdani je razveljavil uporabo delovne definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki jo judovske organizacije štejejo za standard v boju proti sovražnemu govoru. Poleg tega je preklical določilo, ki je mestnim agencijam omejevalo sodelovanje v gibanjih za bojkot in umik naložb iz Izraela (BDS). Izraelsko zunanje ministrstvo in Svetovna cionistična organizacija sta ukrepe označila za nevarno dejanje, ki v času naraščajočega antisemitizma spodbujajo sovraštvo. Kritiki, med njimi David Kaufman, trdijo, da župan s svojimi potezami neposredno ogroža judovsko skupnost v mestu in legitimira gibanja, ki spodkopavajo pravico Izraela do obstoja. Mamdani se po drugi strani brani z argumenti o svobodi govora in potrebi po drugačnem pristopu k bližnjevzhodni politiki na lokalni ravni, kar je povzročilo globok razkol v newyorški javnosti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

V Gazi poročajo o skoraj tisoč kršitvah premirja s strani Izraela od 10. oktobra. Vladni urad za medije v Gazi je sporočil, da je bilo med 80-dnevnim premirjem ubitih 418 Palestincev, več kot 1141 pa ranjenih. Palestinski mediji poročajo tudi o izraelskih napadih na Khan Younis, Rafo in taborišče Bureij, pri čemer so bili trije Palestinci ranjeni.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov in topniških obstreljevanj po celotnem območju Gaze, kar predstavlja najnovejše kršitve dogovora o prekinitvi ognja, ki je začel veljati 10. oktobra. Lokalni viri poročajo o desetih novih kršitvah prekinitve ognja, vključno s ciljnimi rušenji in zračnimi napadi, kar dodatno destabilizira krhko premirje. Humanitarna pomoč ob tem ostaja blokirana.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Pentagon je Boeingu dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za program F-15 Israel. Obvestilo o pogodbi, ki ga je izdalo ameriško obrambno ministrstvo, potrjuje proizvodnjo in dobavo 25 lovskih letal F-15IA za Izrael. Pogodba je bila sklenjena po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Floridi srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Osrednja tema pogovorov je bila verjetno tudi krhko premirje v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, večinoma civilistov. Pričakuje se, da bo Washington pritisnil na Izrael, da začne drugo fazo Trumpovega načrta za območje Gaze, kar bi vodilo v nadaljnji umik Izraelcev iz Gaze in Libanona.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Socialna varnost se je znašla v težavah pod Trumpovo upravo. Trumpova administracija naj bi vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za podeželsko zdravstvo v letu 2026. Lara Trump je podprla idejo o uvedbi obveznega enoletnega vojaškega roka za vsakega Američana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave. Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi na korani preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili namenjeni boju proti antisemitizmu, vključno z definicijo antisemitizma po standardih IHRA in omejitvami gibanja BDS. Izraelske oblasti in judovske skupine so izrazile zaskrbljenost, češ da poteze zmanjšujejo zaščito judov in sinagog v New Yorku. Mamdanijeva izvolitev in ukrepi so sprožili dvome in kritike.

V Gazi se tisoči razseljenih oseb pripravljajo na nadaljnje zimsko deževje. Mnoge družine živijo v šotorih že približno dve leti. Razmere so težke, saj se soočajo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.