Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Iransko politično in vojaško vodstvo je izdalo ostro opozorilo Izraelu in Združenim državam Amerike po napovedi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori morebitnim novim izraelskim napadom na islamsko republiko. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je poudaril, da se bo Iran dosledno odzval na vsakršno obliko agresije, pri čemer bo agresor svoje dejanje obžaloval. Teheran je sporočil, da bo vsak vojaški poseg povzročil hudo škodo napadalcu, kar je neposreden odziv na Trumpove pogoje glede novega jedrskega sporazuma. Napetosti med državama so se stopnjevale, ko je Trump izrazil pripravljenost za podporo nadaljnjim izraelskim vojaškim akcijam, če Iran zavrne ponovna pogajanja o jedrskem programu. Iranska stran takšne pogoje zavrača in trdi, da so izraelske grožnje znak šibkosti. Regionalna varnostna situacija ostaja nestabilna, saj obe strani stopnjujeta retoriko o vojaški pripravljenosti in povračilnih udarcih na bližnjih ter oddaljenih frontah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News izjavil, da Iran ponovno vzpostavlja proizvodnjo balističnih raket in oživlja svoj jedrski program. Po njegovih besedah so te dejavnosti Teherana neposredno povezane z vzroki, ki so junija 2025 privedli do dvanajstdnevne vojne med Izraelom in Iranom. Netanjahu je poudaril, da Izrael pozorno spremlja dejanja islamske republike, ki naj bi ponovno krepila svoje vojaške zmogljivosti kljub preteklim vojaškim posredovanjem. Izraelski premier je svoje opozorilo utemeljil s podatki o obnovi objektov, ki so bili tarča napadov v preteklosti. Po njegovih navedbah Teheran ne kaže znakov opuščanja svojih ambicij na področju raketne tehnologije dolgega dosega, kar v regiji znova stopnjuje napetosti. Izraelska stran ob tem opozarja na potrebo po mednarodni pozornosti in odločnem ukrepanju, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo Bližnjega vzhoda.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred kongresom izjavil, da se vstaja 6. januarja na Kapitolu ne bi zgodila brez Donalda Trumpa. Smith je Trumpa označil za najbolj odgovorno osebo v zaroti za razveljavitev izidov volitev 2020.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Aretacija Mohammada Hannouna zaradi suma financiranja Hamasa je sprožila politične odzive. Časnik Il Domani je objavil članek z naslovom, ki nakazuje, da je preiskava všeč desnici, medtem ko se pojavljajo vprašanja o morebitnih povezavah Hannouna z župani iz vrst Demokratske stranke. Član Lige Sasso je pozval Ascarijevo k odstopu iz komisije za boj proti mafiji. Ascarijeva je izrazila zaupanje v pravosodne organe in zavrnila obtožbe. Razprava se je razširila tudi na politizacijo pravosodja, pri čemer so nekateri omenjali Melilla.

Italijanska policija je aretirala sedem ljudi zaradi suma zbiranja več milijonov evrov za Hamas. Izdane so bile tudi mednarodne tiralice za dve dodatni osebi, povezani s primerom. Eden od člankov omenja financiranje te organizacije s strani Golobove vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je po ponedeljkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi ponovil ostre grožnje Teheranu. Trump je napovedal, da bodo ZDA ponovno izvedle vojaške napade na Iran, če bo država nadaljevala s svojim balističnim raketnim programom ali poskušala obnoviti civilni jedrski program. Predsednik ZDA trdi, da je iranske jedrske zmogljivosti že onemogočil v korist Izraela, vendar bo ob morebitni obnovi dejavnosti uporabil silo. Poleg opozoril Iranu je Trump pritisnil tudi na gibanje Hamas, ki ga je pozval k razorožitvi in končanju sovražnosti v Gazi. Srečanje med voditeljema je utrdilo tesno zavezništvo med državama, kar je Netanjahu kronal z napovedjo, da bo Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, najvišje civilno priznanje v državi. Gre za pomemben premik v ameriški bližnjevzhodni politiki, kjer se Trump odkrito postavlja na stran izraelskih varnostnih interesov, medtem ko Iran opozarja na oster odziv, Rusija pa poziva k mednarodni zadržanosti in deeskalaciji razmer.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da mirovni načrt za območje Gaze, ki ga predlagajo Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ne more napredovati brez popolne razorožitve palestinskega gibanja Hamas. Netanjahu je opozoril, da organizacija še vedno razpolaga z obsežnim arzenalom, vključno z več deset tisoč avtomatskimi puškami kalašnikov, in nadzoruje stotine kilometrov podzemnih predorov, kar po njegovem mnenju predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Izraelska stran ocenjuje, da ima Hamas kljub dolgotrajnim vojaškim operacijam še vedno približno 20.000 oboroženih pripadnikov. Netanjahu je izpostavil, da je treba Hamasu odvzeti vseh 60.000 jurišnih pušk, ki naj bi jih gibanje še vedno posedovalo. Čeprav je premier nakazal, da bi bilo treba dati priložnost drugi fazi ameriškega mirovnega načrta, ostaja skeptičen glede pripravljenosti Hamasa na prostovoljno predajo orožja in uničenje tunelske infrastrukture. Ta stališča dodatno zapletajo že tako krhka pogajanja o trajni prekinitvi ognja in prihodnji ureditvi enklave.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko. Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil. Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Od začetka izraelske vojne v Gazi oktobra 2023 je bilo ubitih najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev, poroča Sindikat palestinskih novinarjev. Ciljanje novinarjev in njihovih družin naj bi bila strategija za zatiranje informacij.

Izraelski zgodovinar Tom Segev je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojne med Izraelom in Hamasom, ki je zaznamovala leto. Osemdesetletni zgodovinar upa, da bo prihodnje leto prineslo novo upanje za mir.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), ki velja za najvišje civilno priznanje v državi. Netanjahu je na skupni tiskovni konferenci poudaril, da Izraelci cenijo Trumpova prizadevanja pri pomoči državi in podporo v boju proti gibanju Hamas v Gazi. Ameriški predsednik se je na napoved odzval z besedami, da je nad priznanjem presenečen in ganjen. Srečanje na Floridi je bilo osredotočeno na nadaljnje faze načrta za Gazo in vprašanja regionalne varnosti, vključno z napetostmi glede libanonskega gibanja Hezbolah. Podelitev nagrade, ki je običajno namenjena izraelskim državljanom za izjemne dosežke na področju kulture ali znanosti, predstavlja pomemben simbol tesnih odnosov med Trumpovo administracijo in izraelsko vlado. Kljub humanitarni krizi v Gazi in velikemu številu žrtev med civilisti oba voditelja vztrajata pri tesnem zavezništvu.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ZDA sestal z Donaldom Trumpom, kar je njegovo peto srečanje s Trumpom v ZDA letos. Pri tem naj bi Netanjahu od Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Hkrati naj bi Izrael in Sirija dosegla znaten napredek pri varnostnem sporazumu.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Wall Street Journal v članku opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša morebitna ponovna vključitev Turčije v program stealth lovskih letal F-35. Politični komentator Amit Segal svari, da bi pridobitev teh letal s strani Turčije lahko zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu in celo pripeljala do vojne z Izraelom. Članek tudi navaja, da Erdogan govori o uničenju "sionističnega" Izraela.

Na severu Izraela je palestinski napadalec ubil moškega in žensko, preden ga je ranil civilist. Na Zahodnem bregu je izraelski rezervist s štirikolesnikom povozil Palestinca, ki se je ob cesti modlil. Rezervista so aretirali in mu zasegli orožje.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo gibanju Hamas, v katerem je zahteval, da se skupina razoroži v izjemno kratkem času. Trump je poudaril, da je razorožitev ključni del druge faze njegovega mirovnega načrta za Gazo, in napovedal hude posledice, če militantna skupina ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Po njegovih besedah bo imel Hamas na voljo le omejeno časovno okno za izvedbo zahtev, sicer bodo Združene države Amerike ukrepale. Izjave prihajajo v času, ko nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da Hamas že krši določila obstoječega dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Trumpova administracija je namignila, da bi neizpolnjevanje pogojev lahko vodilo do neposredne ameriške intervencije ali drugih oblik povračilnih ukrepov, ki jih je predsednik opisal z besedami, da bo za kršitve treba "drago plačati". Ta zaostritev retorike predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za stabilizacijo regije pod strogimi ameriškimi pogoji, ki vključujejo popolno nevtralizacijo vojaških zmogljivosti Hamasa.

Izraelska vojska je sprožila obsežno vojaško operacijo in obkolila mesto Qabatiya na severu okupiranega Zahodnega brega, kjer je živel Palestinec, ki je v petek v severnem Izraelu zabodel 18-letno Izraelko in s svojim avtomobilom povozil 68-letnega moškega. Mesto je bilo obkoljeno po napadu, v katerem sta bila ubita dva Izraelca.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je uradno potrdilo smrt petih visokih članov skupine, ki so bili ubiti v nedavnih izraelskih vojaških napadih na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami je tudi Mohamed Sinvar, brat pokojnega vodje Hamasa Jahje Sinvarja, ki je veljal za enega ključnih vojaških poveljnikov in načrtovalcev operacij gibanja. Mohamed Sinvar je bil v oboroženem krilu skupine zadolžen za logistiko in strateško načrtovanje. Ob potrditvi izgub je oboroženo krilo Hamasa, brigade Al Kasam, objavilo izjavo, v kateri so poudarili, da se gibanje kljub ubojem vodilnih kadrov ne namerava odpovedati orožju ali prenehati z odporom. Izraelska vojska je operacije usmerila v vrhovno strukturo Hamasa z namenom popolne oslabitve operativnih sposobnosti skupine. Izguba Mohameda Sinvarja predstavlja pomemben simbolni in strateški udarec za organizacijo, saj je veljal za neposrednega naslednika ideologije svojega brata, ki je bil ubit v oktobru.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi izjav izraelskih uradnikov, ki pozivajo k vojni proti Iranu.

Iz člankov je razvidno, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu udeležil novoletne zabave, ki jo je organiziral ameriški predsednik Donald Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Netanjahu je bil edini tuji voditelj na zabavi.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Vojaško krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Ubaide. Po navedbah gibanja je bil ubit v izraelskem zračnem napadu v mestu Gaza, ki se je zgodil že pred nekaj meseci. Skupaj z njim so v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki, med njimi namestnik načelnika štaba Mohamed Sinvar in poveljnik brigade Rafa Mohamed Šabana. Novi tiskovni predstavnik brigad Al Kasam je v videoposnetku, ki sta ga predvajali televiziji Al Džazira in Al Aksa, razkril pravo identiteto Abuja Ubaide in ga označil za glas upora. Smrt ključnih operativnih voditeljev pomeni precejšen udarec za komunikacijsko in vojaško strukturo Hamasa v času trajajočih spopadov na območju Gaze. Izraelska vojska se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar so informacije o smrti pomembnih akterjev v vrstah Hamasa del širše izraelske strategije nevtralizacije vodstva gibanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom. Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.

Palestinski novinarski sindikat poroča, da je Izrael v Gazi ubil najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev od začetka vojne. Sindikat trdi, da Izrael uporablja kolektivno kaznovanje, da bi zatrl poročanje o vojni.