Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v Teheranu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, kjer je v nagovoru poudaril odločenost države za nadaljevanje poti 'poveljnikov odpora'. Pezeškian je Solejmanija označil za edinstven zgled na moralnem, družbenem in vojaškem področju ter izpostavil njegovo vlogo pri obrambi zatiranih. Dogodka v teheranski mošeji Mosalla so se udeležili tudi predsednik sodstva ter številni visoki politični in vojaški predstavniki. Predsednik je med slovesnostjo ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in Izraela, ki jih je obtožil izvajanja državnega terorizma. V svojem govoru je izrazil pripravljenost na mučeništvo in poudaril, da iranska vlada ne bo odstopila od svojih strateških ciljev v regiji. Pezeškian se je s tem odzval tudi na nekatere notranjepolitične kritike glede izbire ministrov, s čimer je želel utrditi svojo podobo odločnega voditelja, zavezanega idealom islamske revolucije. Slovesnost odraža trenutno napeto politično vzdušje na Bližnjem vzhodu in utrjuje kult osebnosti pokojnega generala kot simbola iranskega vpliva.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so požar v kletnih prostorih bara v smučarskem središču Crans-Montana po prvih ugotovitvah povzročile t. i. fontanske sveče. Po navedbah lokalnega tožilca se je ogenj vnel, ko so osebje ali gostje steklenice šampanjca z gorečimi svečami dvignili preblizu stropa, kar je sprožilo vžig materialov. Izraelsko zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da po incidentu pogrešajo enega izraelskega državljana. Reševalne ekipe in policija nadaljujejo s preiskavo prizorišča, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in potrdili identiteto vseh prisotnih v času nesreče. Ognjeni zublji so povzročili precejšnjo gmotno škodo na objektu, ki je priljubljena točka za turiste v zimski sezoni.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Zunanji ministri desetih držav so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vnovičnega in drastičnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so diplomati opozorili, da je situacija za civilno prebivalstvo postala nevzdržna, k čemur so dodatno prispevali neugodni vremenski pogoji, predvsem močno deževje in nizke temperature. Ministri so v svojem pozivu zahtevali takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa za mednarodne humanitarne organizacije. Poudarili so nujnost odprtja dodatnih mejnih prehodov, ki bi omogočili dostavo nujne pomoči prebivalcem enklave. Skupna izjava poudarja, da so trenutne zmogljivosti za pomoč nezadostne glede na potrebe na terenu, kjer se civilisti spopadajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin v zaostrenih zimskih razmerah.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih. Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.

Generalni sekretar Hezbolaha, šejk Naim Kasem, je izjavil, da so pozivi k razorožitvi odporniškega gibanja del skupnega ameriško-izraelskega projekta, ki služi interesom Izraela. Poudaril je, da je Libanon izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko Izrael nadaljuje z napadi in kršitvami.

Izraelsko ministrstvo za priseljevanje in integracijo je poročalo, da se je število judovskih priseljencev iz Francije v letu 2025 povečalo za 45 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. V Izrael se je v tem obdobju preselilo približno 3.300 francoskih državljanov, medtem ko jih je leta 2024 alijo opravilo 2.228. Francija se je s tem uvrstila na tretje mesto po številu priseljencev, takoj za Rusijo, od koder je prišlo 8.300 ljudi, in Združenimi državami Amerike s 3.500 priseljenci. Kljub trajajočim spopadom na območju Gaze je celotno število novih priseljencev v Izraelu ostalo razmeroma stabilno, saj se je iz več kot 100 držav priselilo skupno 21.900 ljudi. Ministrstvo izrazit porast priseljevanja iz zahodnih držav, predvsem iz Francije in Združenega kraljestva, pripisuje predvsem porastu antisemitizma. Po uradnih podatkih so se antisemitska dejanja v Franciji med januarjem in majem povečala za 134 odstotkov, kar je močno spodbudilo odločitve za izselitev v Izrael. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da aktivno izvaja programe za spodbujanje priseljevanja v luči varnostnih razmer v Evropi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal ponovno zatrdil, da je z njegovim zdravjem in energijo vse v redu. Razkril je, da je oktobra opravil CT preiskavo, ne MRI. Te informacije dopolnjujejo prejšnje novice o njegovem zdravstvenem stanju in preiskavah.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Španska vlada je letalskemu velikanu Airbus podelila izjemno dovoljenje za nadaljnjo uporabo izraelske tehnologije v svojih tovarnah v Španiji, kljub splošni prepovedi uvoza vojaških proizvodov iz Izraela. Madrid je pred dvema mesecema uvedel stroge omejitve na uvozne izdelke z dvojno rabo in vojaško opremo zaradi izraelskih vojaških operacij v Gazi. Odločitev o izjemi, ki jo je kabinet potrdil prejšnji torek, je posledica močnih pritiskov industrije in potrebe po ohranitvi proizvodnje letal ter brezpilotnih letalnikov na španskih tleh. Ta poteza je povzročila nove napetosti znotraj vladajoče levo usmerjene koalicije, saj so nekateri ministri ostro nasprotovali kakršnemu koli popuščanju pri sankcijah proti Izraelu. Zagovorniki izjeme v vladi so odločitev utemeljili s strateškim pomenom podjetja Airbus za domače gospodarstvo in obrambne zmogljivosti. Primer odraža širše težave evropskih držav, ki se spopadajo z gospodarskimi posledicami lastnih diplomatskih in trgovinskih ukrepov proti Izraelu v času stopnjevanja konfliktov na Bližnjem vzhodu.

Palestinski osrednji statistični urad (PCBS) je objavil podatke, ki kažejo na drastičen upad števila prebivalcev na območju Gaze. Po njihovih navedbah se je v zadnjih dveh letih število prebivalcev zmanjšalo za več kot deset odstotkov, kar pripisujejo predvsem posledicam trajajočih vojaških spopadov in množičnih prisilnih izselitev palestinskega prebivalstva. Poročilo izpostavlja, da so nenehne migracije in visoko število žrtev povzročili demografsko krizo brez primere na tem območju. Analiza statističnega urada poudarja, da je zmanjšanje prebivalstva neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, ki so vodili do uničenja stanovanjskih območij in infrastrukture, kar je prebivalce prisililo v zapustitev domov. Razmere se dodatno poslabšujejo zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe, kar vpliva na stopnjo rodnosti in povečuje smrtnost. Statistični podatki odražajo humanitarno stisko, ki jo doživljajo prebivalci Gaze v luči dolgotrajne destabilizacije regije.

Bilal Erdoğan, predsednik upravnega odbora Fundacije za širjenje znanja in sin turškega predsednika, je na množičnem zborovanju na istanbulskem mostu Galata ostro obsodil izraelska vojaška dejanja na območju Gaze. V svojem govoru je poudaril, da dogajanje v Gazi ni zgolj varnostno vprašanje ali vojna, temveč sistematičen genocid nad palestinskim ljudstvom, vključno z ženskami in otroki. Erdoğan je pozval k neomajnemu nadaljevanju boja proti okupaciji in poudaril pomen vztrajanja pri mednarodnem bojkotu izraelskih izdelkov. Govorec je izpostavil, da se prizadevanja Turčije ne bodo končala, dokler ne bo zagotovljena ozemeljska celovitost palestinske države in popolna svoboda Jeruzalema ter mošeje Al Aksa. Turško zastavo je opisal kot simbol pravičnosti in usmiljenja, udeležence pa pozval, naj ne podcenjujejo moči posameznikovega prispevka k bojkotu. To je bil že tretji tovrstni shod na omenjeni lokaciji, kar kaže na vztrajno podporo turške javnosti palestinskemu vprašanju in stopnjevanje retorike proti izraelski politiki v regiji.

Izraelska vlada je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila administracijo Združenih držav Amerike, naj iz načrtovanega mirovnega sveta predsednika Donalda Trumpa za Gazo izključi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Izrael naj bi po navedbah vira, na katerega se sklicuje časnik Jerusalem Post, izvajal močan diplomatski pritisk na Washington, da bi preprečil sodelovanje Turčije pri oblikovanju prihodnje ureditve v Gazi. Izraelska stran svojo zahtevo utemeljuje z zaostrenimi odnosi s Turčijo in Erdoganovo kritično držo do izraelskih vojaških operacij. Ta poteza kaže na poglobljen diplomatski spor med državama, ki se je dodatno zaostril zaradi obtožb o kršitvah premirja in neusklajenih pogledov na povojno obnovo ter varnostno ureditev palestinske enklave. Odločitev Washingtona glede sestave mirovnega telesa bo ključna za nadaljnji potek pogajanj v regiji.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Španska vlada je prek ministrstva za potrošnike sedmim spletnim platformam za kratkoročni najem nepremičnin odredila takojšen umik 138 oglasov za počitniške nastanitve v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih. Ukrep temelji na oktobrskem kraljevem dekretu, ki prepoveduje oglaševanje proizvodov in storitev iz naselij, ki jih mednarodno pravo obravnava kot nezakonita. Ministrstvo je multinacionalke opozorilo, da bodo v primeru neupoštevanja odločbe sledili nadaljnji vladni ukrepi, čeprav specifičnih sankcij še niso opredelili. Minister za socialne pravice in potrošnike Pablo Bustinduy je poudaril, da takšne objave prispevajo k normalizaciji in ohranjanju kolonialnega režima. Ta poteza je del širše politike vlade premierja Pedra Sancheza, ki vključuje tudi embargo na orožje za Izrael in podporo palestinskemu prebivalstvu v luči vojaške kampanje v Gazi. Podobni pravni pritiski na platforme, kot sta Airbnb in Booking, se vrstijo tudi v Franciji, kjer so nevladne organizacije že vložile tožbe zaradi spodbujanja turizma na okupiranih območjih.

V okolici novozgrajenega izraelskega vojaškega oporišča na območju Tele Al-Hamams znotraj libanonskega ozemlja so včeraj odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij so bili napadi usmerjeni na strateško točko, kjer so izraelske sile pred kratkim vzpostavile svojo prisotnost. Poročila o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na sami infrastrukturi oporišča za zdaj še niso uradno potrjena, vendar dogodek stopnjuje napetosti na obmejnem območju med državama. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnega nasilja, ki se v regiji stopnjuje v zadnjih mesecih. Izraelska vojska se na poročila o eksplozijah še ni uradno odzvala, medtem ko libanonski viri navajajo, da gre za neposreden odziv na prisotnost tujih sil na njihovem ozemlju. Razmere na južni meji Libanona ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje vojaške zmogljivosti in opazovalne postojanke vzdolž razmejitvene črte.

Izraelska javnost je zaskrbljena, ker je oseba, ki naj bi vohunila za Iran, tri leta delala v pisarni načelnika generalštaba izraelske vojske. Incident je sprožil vprašanja o varnosti in možnem vplivu na izraelsko obrambo.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.