Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Izraelske okupacijske sile so v ponedeljek zjutraj aretirale šest mladih moških v mestu Silvad, severovzhodno od Ramale na zasedenem Zahodnem bregu. Po lokalnih virih je izraelska vojska vdrla v mesto, preiskala več hiš in povzročila škodo.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Izraelska demografska slika se je v letu 2025 soočila z zgodovinskim preobratom, saj je stopnja rasti prebivalstva padla na zgolj 0,9 odstotka, kar je najmanj od ustanovitve države leta 1948. Po podatkih neodvisnega inštituta Taub Center za socialne študije v Jeruzalemu so glavni razlogi za ta upad spremenjeni vzorci migracij, medtem ko sta rodnost in umrljivost ostali razmeroma stabilni. Poročilo z naslovom Izrael 2025: Demografski razpotje opozarja na prvi padec rasti pod mejo 1,5 odstotka po zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ključni dejavnik upada je negativen migracijski saldo, saj je državo v letu 2025 zapustilo skoraj 70.000 prebivalcev, hkrati pa se je število povratnikov močno zmanjšalo. Izraelski osrednji statistični urad potrjuje, da država zdaj potrebuje obsežno priseljevanje že za ohranjanje minimalne rasti. Poleg demografskih izzivov izraelski mediji poročajo tudi o naraščajočih težavah v vojski, vključno z valom samomorov med vojaki, medtem ko so vojaške oblasti hkrati odobrile širitev naselja Homeš na zasedenem Zahodnem bregu.

Generalni sekretar Hezbollaha, šeik Naim Kasem, je ob obeležitvi enega od poveljnikov Hezbollaha obtožil ZDA in Izrael za povzročanje nestabilnosti in negotovosti v Libanonu. Pozval je k prenehanju vsestranskih napadov na Libanon.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Katarska državna energetska družba QatarEnergy je z libanonsko vlado ter podjetjema TotalEnergies in Eni podpisala sporazum o pridobitvi 30-odstotnega deleža v raziskovalnem bloku 8 v libanonskih teritorialnih vodah. Po določilih pogodbe bosta francoski TotalEnergies, ki ostaja operater bloka, in italijanski Eni obdržala vsak po 35-odstotni lastniški delež. Ta korak utrjuje položaj Katarja kot ključnega regionalnega akterja na področju energetike v vzhodnem Sredozemlju. Projekt se osredotoča na raziskovanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina pod morskim dnom, kar je za Libanon, ki se spopada s hudo gospodarsko in energetsko krizo, strateškega pomena. Vstop katarskega giganta v konzorcij prinaša dodatno finančno stabilnost in tehnično znanje, ki sta nujna za izvedbo zahtevnih vrtanj v globokem morju. Operacije se bodo začele po zaključku pripravljalnih študij in pridobitvi vseh potrebnih okoljskih dovoljenj. Sodelovanje med Libanonom in mednarodnimi energetskimi podjetji poteka v času povečanih geopolitičnih napetosti, vendar pa sporazum nakazuje na zaupanje investitorjev v energetske potenciale regije. Uspešna odkritja bi lahko dolgoročno spremenila energetsko podobo Libanona in mu omogočila prehod k večji energetski neodvisnosti, hkrati pa okrepila vlogo Katarja pri oskrbi evropskih in regionalnih trgov z energenti.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

Hamas je potrdil smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obeide in voditelja v Gazi, Mohameda Sinvarja, ki naj bi bila ubita že pred časom v izraelskem zračnem napadu. Izraelska vojska je že pred meseci poročala o smrti Abuja Obeide.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Cilj Izraela pri priznanju odcepitvene regije Somaliland in podpori razkosanju Somalije je pridobitev dostopa do odprtega morja in oslabitev gibanja Ansaralah v Jemnu.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.

Izraelske okupacijske sile so v nedeljo zvečer med napadom na južno obrobje Kuneitre aretirale pet sirskih mladeničev.

V naselju Al Ram, ki leži severovzhodno od okupiranega Jeruzalema, sta bila v sobotnem večernem incidentu ranjena dva Palestinca. Po poročanju lokalnih varnostnih virov so izraelske okupacijske sile streljale na moška v bližini ločilnega zidu, ki ga palestinska stran označuje za zid apartheida. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico na zdravljenje, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju še niso znane. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na Zahodnem bregu, kjer so spopadi med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom postali skoraj vsakodnevni. Naselje Al Ram je zaradi svoje strateške lege ob jeruzalemski meji in neposredne bližine varnostne pregrade pogosto prizorišče tovrstnih varnostnih incidentov. Izraelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, gre pa za nadaljevanje niza streljanj na civiliste na tem območju, ki so se zvrstila v zadnjih mesecih.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Prihod izraelskega napadalca Manorja Solomona v nogometni klub Fiorentina je v Firencah povzročil precejšnje razburjenje, ki presega športne okvire. Solomon, ki je v januarju postal prva okrepitev kluba pod vodstvom trenerja Paola Vanolija, je bil tarča ostrih kritik zaradi svoje narodnosti in domnevne podpore politiki izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Najglasneje se je odzval Jacopo Madau, pokrajinski tajnik stranke Italijanska levica (Sinistra Italiana) in komunalni svetnik v občini Sesto Fiorentino, ki je na družbenih omrežjih zapisal, da nogometaš v mestu ni dobrodošel. Madau je v svoji objavi poudaril, da kdor ne skriva podpore genocidni politiki trenutne izraelske vlade, ne more predstavljati mesta Firence ali kluba Fiorentina. Njegove izjave so v italijanski javnosti sprožile val kritik, češ da gre za nedopustno mešanje politike s športom in diskriminacijo na podlagi državljanstva. Medtem ko so nekateri navijači podprli svetnikovo stališče, so številni drugi opozorili, da biti državljan Izraela ni greh in da bi se moral Madau raje osredotočiti na lokalne težave v svoji občini.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Skupine izraelskih naseljencev so v petek na zasedenem Zahodnem bregu izvedle nove napade na palestinsko lastnino, pri čemer so v vasi Džalud južno od Nablusa vdrli v lokalno srednjo šolo in zažgali učilnico. Po navedbah palestinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev so napadalci na zidove šole z grafiti v hebrejščini izpisali besedo 'maščevanje' ter imena dveh naseljencev, ki sta bila ranjena v preteklih incidentih z izraelsko policijo. Poleg šole so bili tarča napadov tudi avtomobili v sosednjih palestinskih vaseh. Izraelske varnostne sile so potrdile, da so uvedle preiskavo dogodkov, medtem ko Združeni narodi opozarjajo na rekordne ravni nasilja na tem območju. Incidenti se vrstijo v času povečanih napetosti, kjer skrajne skupine naseljencev vse pogosteje izvajajo povračilne ukrepe proti lokalnemu prebivalstvu. Organizacija združenih narodov je ob tem izrazila resno zaskrbljenost zaradi stopnjevanja sovražnosti, ki ogrožajo varnost civilistov in stabilnost v regiji. Napad v vasi Džalud predstavlja nadaljevanje vzorca nasilnih dejanj, ki so se v preteklosti že vrstila na okupiranem ozemlju. Po mnenju analitikov takšni dogodki še dodatno otežujejo možnosti za mirno rešitev konflikta, saj povzročajo nepopravljivo škodo na infrastrukturi in povečujejo nezaupanje med skupnostma. Mednarodna javnost, vključno z diplomatskimi predstavniki, je v preteklosti že večkrat ostro obsodila tovrstne vandalske pohode.

Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) se spopadata z vse večjimi diplomatskimi in strateškimi razhajanji, ki po mnenju analitikov ogrožajo stabilnost Sveta za sodelovanje v Zalivu. Glavno jabolko spora ostaja konflikt v Jemnu, kjer Rijad obtožuje Abu Dabi delovanja v nasprotju s savdskimi interesi in neposrednega ogrožanja prizadevanj za umiritev razmer. Savdska Arabija je svoji sosedi celo zagrozila z neposrednim odzivom na vojaške premike sil, ki jih podpirajo ZAE na jugovzhodu Jemna. Analitiki opozarjajo, da bi lahko odprt spor med ključnima zaveznicama v regiji najbolj koristil Združenim državam Amerike in Izraelu, predvsem preko novih pogodb za prodajo orožja. Hkrati ti spori otežujejo prizadevanja Washingtona za obvladovanje iranskega jedrskega vprašanja, saj razkol znotraj arabske koalicije slabi enotno diplomatsko fronto. Nekateri opazovalci celo trdijo, da so trenutne dejavnosti ZAE vse bolj usklajene z interesi Tel Aviva, kar še dodatno poglablja nezaupanje med zalivskimi monarhijami.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

V javnosti so se pojavili očitki, da Izrael in njegovi podporniki načrtno spodbujajo sovraštvo in delitve znotraj sodobne družbe. Avtor Tim Foley v svojem zapisu izpostavlja povečano število agresivnih odzivov pod spletnimi objavami, ki se nanašajo na bližnjevzhodni konflikt. Po njegovih navedbah gre za širši trend, kjer se kritika politik določene države namerno interpretira na način, ki povzroča polarizacijo med prebivalstvom. Besedilo nakazuje, da takšne dejavnosti niso naključne, temveč služijo utišanju opozicije in preusmerjanju pozornosti od dejanskih dogodkov na terenu. Kritiki opozarjajo, da tovrstni pristopi slabšajo kakovost javnega diskurza in povečujejo napetosti med različnimi družbenimi skupinami, ki zavzemajo nasprotna stališča glede izraelsko-palestinskega vprašanja. Analiza se osredotoča predvsem na vpliv teh dinamik na digitalne platforme in družbena omrežja, kjer so konflikti najbolj izraziti.

Izrael, Grčija in Ciper so podpisali skupni vojaški načrt za leto 2026, s čimer so formalizirali trilateralno obrambno sodelovanje, namenjeno oblikovanju enotne fronte proti Turčiji. Sporazum vključuje skupne vaje, usposabljanja in strokovne delovne skupine na različnih področjih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

Londonski župan Sadiq Khan se je odzval na ostre kritike, ki so se pojavile po novoletnem ognjemetu v britanski prestolnici, kjer naj bi bila z izraelske zastave odstranjena Davidova zvezda. Med desetminutnim spektaklom na obrežju Temze, ki si ga je ogledalo okoli 100.000 ljudi, so na panoramsko kolo London Eye projektirali zastave različnih držav. Številni gledalci in komentatorji na družbenih omrežjih so opazili, da je bila izraelska zastava v prenosu vidna le kot belo polje z dvema modrima črtama, brez osrednjega judovskega simbola. Mestna uprava je navedbe o namernem posegu v simboliko ostro zavrnila in pojasnila, da je šlo za tehnično težavo oziroma naravo animacije. Poudarili so, da so podobne grafične nepravilnosti doletele tudi zastave Argentine, Hondurasa in Gvatemale. Poleg vprašanja izraelske zastave se je Khan soočil tudi s kritikami zaradi uporabe zastave Evropske unije, ki so jo nekateri označili za neprimerno postavljanje tujih simbolov pred britanske, čeprav je bila uporabljena v kontekstu športnih uspehov evropskih reprezentanc.

Mestni derbi med kluboma Espanyol in Barcelona, ki se je končal z zmago slednje z 0:2, so zasenčili navijaški izgredi in metanje predmetov na igrišče. Kljub napetemu vzdušju, ki ga je spremljalo neprestano žvižganje domačih navijačev vratarju Joanu Garcii, je tekma večji del potekala brez večjih posebnosti. Vse se je spremenilo v 90. minuti po drugem zadetku Barcelone, ki ga je dosegel Robert Lewandowski. Takrat so domači pristaši proti predoru za igralce začeli metati polne steklenice, kar je sodnik Víctor García Verdura zabeležil v uradnem zapisniku tekme. Čeprav predmeti niso zadeli nobenega od igralcev, klubu Espanyol sedaj grozijo stroge kazni, vključno z morebitnim zaprtjem stadiona RCDE. Istočasno se je v Sevilli nadaljevala kriza tamkajšnjega prvoligaša Sevilla FC, ki je na domačem terenu razočaral proti zadnjeuvrščeni ekipi Levante. Navijači so nezadovoljstvo z vodstvom kluba izrazili z organiziranim protestom, ko je severni del stadiona v prvih dvanajstih minutah ostal prazen. Razpoloženje v taboru Seville ostaja izjemno napeto, saj so se ponovno vrstili pozivi k odstopu uprave. V drugi ligi pa je Córdoba zabeležila pomembno zmago nad Burgosom z 2:0, kjer sta se izkazala rezervista Xavi Sintes in Álex Martín, ki sta uspešno nadomestila poškodovane soigralce.

Zaposleni v priznani newyorški pekarni Breads Bakery, ki je v izraelski lasti, so prejšnji teden uradno napovedali ustanovitev sindikata Breaking Breads Union. Več kot 30 odstotkov delavcev je podpisalo pooblastila za zastopanje pri sindikalni organizaciji UAW Local 2179, ki na območju New Yorka in New Jerseyja zastopa več kot tisoč zaposlenih. Glavni razlogi za to potezo so nezadovoljstvo z delovnimi pogoji, zahteva po pravičnem plačilu ter nasprotovanje politiki podjetja glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Organizatorji sindikata so v govoru, ki so ga naslovili na izvršnega direktorja podjetja, ostro obsodili domnevno podporo pekarne dejavnostim, ki jih opisujejo kot genocid v Palestini. Po njihovih besedah podjetje posredno in neposredno podpira cionistične projekte, čemur zaposleni ne želijo biti več izpostavljeni. Pekarna, ki ima v New Yorku šest poslovalnic in zaposluje približno 275 ljudi, se je tako znašla v središču delavskega aktivizma, ki prepleta gospodarske zahteve s političnimi stališči. Vodstvo podjetja se na zahteve po izboljšanju delovnih pogojev in prekinitvi domnevne podpore Izraelu še ni uradno odzvalo na način, ki bi ustavil proces sindikalizacije. Delavci poudarjajo, da je njihova borba za delavske pravice neločljivo povezana s svetovnim bojem proti nasilju in zatiranju. Pekarna Breads Bakery ostaja ena najbolj priljubljenih v mestu, vendar bi lahko trenutni spori med upravo in zaposlenimi vplivali na njen ugled in nadaljnje poslovanje.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Prestop izraelskega nogometaša Manorja Solomona v italijanski prvoligaš Fiorentina je v Firencah povzročil oster politični spor. Solomon, ki se je ekipi pridružil kot prva zimska okrepitev, se je takoj po prihodu znašel pod plazom kritik predstavnikov lokalne levice. Jacopo Madau, tajnik stranke Sinistra Italiana v Firencah in lokalni komisar v občini Sesto Fiorentino, je nogometašu prek družbenih omrežij sporočil, da v mestu ni dobrodošel. Madau je svoj odpor utemeljil s trditvijo, da Solomon podpira politiko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in dogajanje v Gazi označil za genocid. Nasprotna politična stran, predvsem predstavniki stranke Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je ostre besede levice obsodila. Poudarili so, da bi moral šport združevati, ne pa deliti, ter da je nesmiselno 26-letnemu športniku pripisovati odgovornost za vojne grozote. Medtem ko kritiki Solomonu očitajo politično opredeljenost, njegovi zagovorniki izpostavljajo, da je nogometaš v preteklosti le javno izrazil veselje ob izpustitvi izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas, kar ne bi smelo biti razlog za bojkot v svetu športa. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj je Madau napovedal nadaljnje izražanje protesta na stadionu Franchi.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Izraelska vojska je v nedeljo uradno prejela in v svojo strukturo vključila napredni laserski obrambni sistem Železni žarek (Iron Beam), s čimer je Izrael postal prva država na svetu z delujočim tovrstnim orožjem. Sistem, ki ga je razvilo podjetje Rafael Advanced Defense Systems, je namenjen prestrezanju raket, dronov in minometnih granat. Tehnologija laserskega uničevanja ciljev bo integrirana v obstoječo večplastno mrežo zračne obrambe, v prihodnosti pa jo nameravajo namestiti tudi na vojaška letala. Glavna prednost novega sistema je drastično zmanjšanje stroškov obrambe. Medtem ko so konvencionalne prestrezne rakete, kot so tiste v sistemu Železna kupola, izjemno drage, uporaba laserja omogoča prestrezanje za delček te cene. Izraelski uradniki so poudarili, da bo ta tehnološki preskok bistveno vplival na dinamiko na bojišču in okrepil nacionalno varnost. Razvoj sistema je potekal v času povečanih napetosti v regiji, kjer se Izrael spopada z grožnjami iz Gaze in s strani Hezbolaha v Libanonu.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.