Kitajska ljudska armada je na vzhodni in južni obali države izvedla obsežne vojaške vaje, v katere je prvič v večjem obsegu vključila civilna plovila, zlasti t. i. ro-ro ladje za prevoz vozil. Po poročanju japonskih medijev, ki se sklicujejo na satelitske posnetke, so kitajske sile preizkušale uporabo premičnih razkladalnih ploščadi, ki omogočajo izkrcanje vojaške opreme tudi na območjih brez razvite pristaniške infrastrukture. Ta strateška integracija civilnih zmogljivosti v vojaške operacije kaže na prizadevanja Pekinga za povečanje transportnih zmogljivosti v primeru morebitne invazije na Tajvan. Ameriški in japonski obveščevalni organi so zaradi teh dejavnosti že povečali stopnjo pripravljenosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da uporaba civilnih ladij rešuje ključno logistično težavo kitajske mornarice, ki nima zadostnega števila namenskih desantnih plovil za obsežen napad. Tovrstne vaje krepijo sume, da Kitajska sistematično pripravlja pogoje za vojaško posredovanje, pri čemer izkorišča svojo obsežno trgovsko floto za vojaške namene. Tajvanske oblasti in njeni zavezniki pozorno spremljajo te manevre, saj premiki ladij z opremo za hitro razkladanje neposredno ogrožajo varnostno stabilnost v ožini.

Kitajska je uvedla sankcije proti 20 ameriškim podjetjem, povezanim z obrambo, in 10 vodilnim, potem ko je Washington napovedal obsežno prodajo orožja Tajvanu. Vrednost prodaje orožja znaša 11,1 milijarde dolarjev, kar je Peking označil za kršitev rdeče črte. Uvedene sankcije so pretežno simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v novem poročilu opozorilo na hitro širjenje in modernizacijo kitajskega raketnega arzenala, ki vključuje tudi medcelinske balistične rakete z dosegom do celinskega dela ZDA. Objavljeni zemljevidi razkrivajo, da kitajske sile krepijo svojo sposobnost za napade na cilje v celotni indo-pacifiški regiji, kar neposredno ogroža ameriška vojaška oporišča in zaveznike v regiji, vključno s Tajvanom. Pentagon posebej izpostavlja razvoj novih protiladijskih raket, ki bi lahko v primeru regionalnega konflikta ciljale na ameriške mornariške flote. Kitajska mornarica je v sklopu teh prizadevanj izvedla teste novih raket, ki so namenjene uničevanju velikih bojnih ladij, kar povečuje tveganje za izbruh širšega konflikta. Ameriški obrambni analitiki poudarjajo, da gre za načrtno vzpostavljanje premoči, s katero želi Peking odvrniti morebitno posredovanje ZDA v bližini kitajskih obal. Poročilo dodatno stopnjuje strahove pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v globalni spopad, saj kitajske zmogljivosti zdaj presegajo zgolj obrambne potrebe države in prehajajo v fazo ofenzivne pripravljenosti na dolge razdalje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je predlagal izgradnjo novih bojnih ladij »Trump Class«, ki bi bile del nove »Zlate flote«. Te ladje naj bi bile oborožene z raketami in bi služile kot odgovor na naraščajočo kitajsko mornarico. Kljub obljubam o ogromni ognjeni moči in simbolu ameriške moči pa so se načrti izkazali za nerealne zaradi preobremenjenosti ameriške mornarice in drugih ovir pri izvajanju. Analitiki opozarjajo, da bi lahko načrt spodbudil Kitajsko k povečanju proizvodnje protiladijskega orožja.

Indija je 23. decembra 2025 v Bengalskem zalivu uspešno preizkusila balistično raketo K-4, ki jo je izstrelila iz jedrske podmornice INS Arihant. Raketa ima domet približno 3.500 km in lahko nosi jedrsko bojno glavo. S tem testom Indija krepi svoj jedrski odvračalni sistem na morju, kar povečuje varnost v regiji. Kitajska naj bi Pakistanu dobavila osem podmornic, zato je Indija okrepila svojo obrambo s tem orožjem.

Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana.

Kitajske oborožene sile so v ponedeljek, 29. decembra 2025, sprožile obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo popolne blokade ključnih pristanišč na otoku. Operacija z imenom »Justice Mission-2025« združuje delovanje kopenske vojske, mornarice, letalstva in raketnih sil. Po podatkih tajvanskega obrambnega ministrstva so v bližini otoka zaznali 89 kitajskih letal, 14 vojnih ladij in 14 plovil obalne straže. Peking je vaje označil za »resno opozorilo« separatistom in tujim silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Manevri, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom, so se pričeli le teden dni po tem, ko so Združene države Amerike odobrile prodajo orožja Tajpeju v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska vojska vaje izvaja v Tajvanski ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, vendar pomorski promet za zdaj poteka nemoteno. Predstavniki kitajskega poveljstva so poudarili, da se pripravljajo na obleganje v vseh domenah, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Upokojeni ameriški generali in analitiki so kitajske vojaške manevre v okolici Tajvana označili za obliko javnega ustrahovanja oziroma »buliranja«. Po njihovem mnenju so nedavne obsežne vaje kitajske vojske namenjene ustrahovanju mednarodne skupnosti, zato pozivajo k okrepitvi vojaškega sodelovanja med Washingtonom in Tajpejem. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali Združene države Amerike in Tajvan še naprej krepiti prodajo orožja ter izboljševati zmogljivosti za skupno delovanje, kar bi povečalo stroške morebitne invazije. Poročila ameriških miselnih središč opozarjajo, da bi popuščanje pod pritiskom tovrstnih vaj le še spodbudilo Kitajsko k drznejšim dejanjem. Analitiki menijo, da ustrahovalci ne prenehajo sami od sebe, temveč postanejo agresivnejši, če ne naletijo na ustrezen odpor. Kitajska je vaje, poimenovane »Pravično poslanstvo 2025«, izvedla kot odgovor na politične dogodke na otoku, kar je sprožilo val kritik in zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Evropska unija je obsodila kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pri čemer je poudarila, da te vaje ogrožajo mednarodni mir in stabilnost ter nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Kitajski predstavniki so se na izjave EU odzvali z nezadovoljstvom in trdijo, da izjave kršijo načelo "ene Kitajske" in se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sredi decembra sprožila obsežne vojaške vaje z imenom »Pravično poslanstvo-2025«, ki so potekale v okolici Tajvana. Zaradi povečane vojaške dejavnosti in preletov kitajskih letal v bližini otoka je tajvanski Inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan (NCSIST) odpovedal načrtovano testiranje raket na območju baze Jiupeng. Tajvanske oblasti so odločitev utemeljile s spremembo nalog, medtem ko tuji opazovalci ocenjujejo, da so kitajske operacije neposredno vplivale na tajvanske obrambne načrte. Evropska unija se je na kitajsko vojaško dejavnost odzvala z ostro obsodbo. Evropska služba za zunanje delovanje je v izjavi poudarila, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki bi spremenila status quo v Tajvanski ožini. Tuji mediji ob tem opozarjajo na vse večjo intenzivnost in realističnost kitajskih vojaških manevrov, ki postajajo vedno bolj usmerjeni v simulacijo dejanskega spopada. Kitajsko vzhodno poveljstvo je z vajami, ki vključujejo streljanje z ostrim strelivom, dodatno zaostrilo varnostne razmere v regiji, kar povzroča visoko stopnjo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Med misijo vohunjenja za Kitajsko je ekipa plezalcev Cie izgubila napravo, napolnjeno s plutonijem, v odročnih Himalaji. Naprave do danes niso našli.

Kitajska je sprožila obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, vključno z mornarico, letalstvom in raketnimi enotami. Tajvan je v odgovor razglasil alarmno stanje in ostro obsodil manevre, ki po mnenju analitikov predstavljajo tudi test reakcije ZDA in opozorilo proti separatističnim težnjam.

Kitajska je objavila posnetke izstrelitve hipersoničnega protiladijskega izstrelka YJ-20 z rušilca Type 055, kar je prvi javni prikaz izstrelitve tega izstrelka z vojaške ladje. Objava posnetkov kaže na pripravljenost Kitajske, da izzove Združene države Amerike, saj so pred tem objavili tudi simulacije pomorskih spopadov v Karibskem morju.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Kitajska vojska je sporočila, da je začela vojaške manevre z ostro municijo okoli Tajvana. V manevrih sodelujejo vojne ladje, kopenska vojska in letalstvo. Oblasti Tajvana so pozvale Peking k takojšnji prekinitvi manevrov.

Kitajska ljudska armada je začela obsežne vojaške manevre z imenom "Misija Pravičnost 202", ki potekajo v zračnem prostoru in vodah okoli Tajvana. Po navedbah uradnega Pekinga vaje služijo kot "resno opozorilo" in vključujejo simulacijo popolne blokade ter zavzetja otoka. V operaciji sodelujejo kopenske, pomorske in letalske enote, vključno z raketnimi silami, ki uporabljajo pravo strelivo. Obrambno ministrstvo v Tajpeju je poročalo o rekordni prisotnosti kitajskih sil v bližini otoka. V enem samem dnevu so zaznali 89 kitajskih vojaških letal ter 28 bojnih ladij in plovil kitajske obalne straže. Tajvanske oblasti so v odgovor mobilizirale lastne oborožene sile in protestirale proti agresivnim dejanjem Pekinga, ki so dodatno zaostrila razmere v regiji. V zahodnem Pacifiku so opazili tudi namestitev kitajskih amfibijskih jurišnih ladij, kar kaže na povečano pripravljenost za ofenzivne operacije.

Kitajska je sprožila vojaške vaje z imenom "Pravična misija-2025" okoli Tajvana, vključno s predvidenim streljanjem z bojevim strelivom. Vaje so se začele po obisku delegacije stranke Kuomintang in med forumom Taipei-Šanghaj. Tajvanski obrambni minister je napovedal novinarsko konferenco glede tega. ZDA so se odzvale s prisotnostjo dveh letalonosilk v zahodnem Pacifiku. *New York Times* poroča, da bi lahko vojaške vaje prikrivale notranje čistke v kitajski vojski.

V poročilu Pentagona je navedeno, da Kitajska vse pogosteje pridobiva možnost spreminjanja svetovnega reda, kar povečuje ranljivost Združenih držav Amerike. Naraščajoča vojaška moč Kitajske predstavlja izziv za ZDA na globalni ravni.

Kitajska hitro povečuje svoje zmogljivosti za proizvodnjo jedrskih bojnih glav in nadgrajuje tajne oborožitvene objekte. Po poročanju Washington Posta, ki se sklicuje na satelitske posnetke in strokovne analize, Kitajska gradi svoj jedrski arsenal hitreje kot katera koli druga država.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo zavzetja in blokade ključnih območij otoka. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v stanju visoke pripravljenosti.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Skupina enajstih poslancev Evropskega parlamenta bo 4. januarja 2026 obiskala Tajvan, kjer se bodo z državnimi predstavniki in strokovnjaki posvetovali o spopadanju s hibridnimi grožnjami. Obisk, ki ga vodi predsednik skupine prijateljstva s Tajvanom Michael Gahler, se bo odvil v času povečanih napetosti, saj Kitajska izvaja obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnost 2025 v bližini otoka. Evropska delegacija bo poleg uradnih srečanj s predsednikom Lai Ching-tejem obiskala tudi strateško pomemben otok Kinmen in predstavnike tajvanske polprevodniške industrije. Namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področju varnosti in tehnologije. Po navedbah tajvanskega ministrstva za zunanje zadeve bo delegacija preučila tajvanske izkušnje pri soočanju z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, ki jih Taipei pripisuje Pekingu. Ta diplomatska poteza sledi nedavnim prizadevanjem Tajvana za krepitev vezi z evropskimi institucijami, kar vključuje tudi udeležbo v mednarodnih parlamentarnih zvezah, ki spremljajo dejavnosti Kitajske.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je njegova država prejela »ogromno podporo« Varnostnega sveta ZN. Srečanje je bilo sklicano na zahtevo Caracasa zaradi naraščajočih napetosti z Združenimi državami, ki so okrepile vojaško prisotnost v bližini Venezuele in zasegle dve venezuelski ladji.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Kitajska vojska je drugi dan zapored nadaljevala z obsežnimi vojaškimi manevri v bližini Tajvana, v okviru katerih je simulirala popolno blokado otoka in njegovih ključnih pristanišč. Peking je operacijo označil za »ostro opozorilo« tajvanskim oblastem zaradi po njihovem mnenju separatističnih teženj. Vaje vključujejo uporabo bojnih letal in vojaških ladij, ki so opremljene z vsemi sredstvi za napad, kar predstavlja enega največjih kitajskih vojaških pritiskov na otok v zadnjih letih. Evropska unija je v odzivu na stopnjevanje napetosti obe strani pozvala k skrajni zadržanosti. Evropska komisija je poudarila, da vojaški manevri Pekinga poglabljajo nestabilnost v regiji ter neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Tajvanski predsednik Laj Čching-te je ob tem zagotovil, da bo Tajvan deloval preudarno in si ne bo prizadeval za stopnjevanje napetosti ali izzivanje novih sporov, kljub nenehnemu pritisku sosednje velesile, ki otok še vedno obravnava kot svojo odpadniško provinco.

Kitajska je v drugem zaporednem dnevu nadaljevala z obsežnimi vojaškimi vajami v okolici Tajvana, pri čemer so uporabili ostre naboje in izvedli simulacije napadov na dolge razdalje. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je potrdila, da so v operacijah sodelovale kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki so simulirale skupno delovanje za blokado in napad na strateške cilje. Vaje so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo konec leta 2025, ko je Peking sprožil operacijo 'Misija pravičnost 2025'. Tajvanske oborožene sile so v odziv na kitajsko rožljanje z orožjem prav tako aktivirale svoje obrambne zmogljivosti in pokazale vojaško pripravljenost. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je kitajsko delovanje ostro obsodil in ga označil za brezobzirno provokacijo, ki ogroža stabilnost v celotni regiji. Po njegovih besedah Kitajska s takšnimi dejanji namerno spodkopava mir v Tajvanski ožini in ustrahuje prebivalstvo otoka. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so trenutni manevri del širše strategije Pekinga za izolacijo Tajvana in preprečevanje zunanje podpore otoku. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Kitajska vztrajno stopnjuje svojo vojaško prisotnost, medtem ko Tajvan krepi vezi z zavezniki v prizadevanjih za ohranitev suverenosti.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so med kitajskimi vojaškimi vajami zaznali 17 kitajskih vojaških ladij, 8 plovil državne uprave in 77 letal, od katerih jih je 35 prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine in vstopilo v severno, osrednjo in jugozahodno območje zračnega prostora. Inštitut Chung-Shan za znanost in tehnologijo je začasno odpovedal načrtovane raketne preizkuse na bazi Jiu Peng v Pingtungu, kar naj bi bila posledica kitajskih vojaških vaj "Pravična misija".

Kitajska vojska je v torek, 30. decembra, sprožila obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, s katerimi preigrava scenarij popolne blokade otoka. V vajah, ki jih vodi vzhodno poveljstvo Ljudske osvobodilne vojske Kitajske (PLA), sodelujejo mornarica, letalstvo, kopenske sile in raketne enote. Po poročanju medijev, vključno s South China Morning Post, operacije vključujejo vaje s pravim strelivom ter simulacije napadov na morske cilje. Kitajske oblasti so sporočile, da so manevri usmerjeni v urjenje obrambe pred zračnimi grožnjami in protipodmorniškega delovanja. Gre za stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji, ki povečuje napetosti med Pekingom in Tajpejem. Analitiki opozarjajo, da so tovrstne dejavnosti del širše strategije pritiska na Tajvan, s katero želi Kitajska demonstrirati svojo vojaško premoč in pripravljenost na morebitno posredovanje v prihodnosti.

Kitajske oborožene sile so v začetku tedna začele nov krog obsežnih vojaških manevrov, s katerimi so obkolile otok Tajvan. Po poročanju uradnega Pekinga so vaje, ki vključujejo letalstvo in mornarico, namenjene preverjanju bojnih zmogljivosti v realnih pogojih in predstavljajo opozorilo silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Tajvanske oblasti so v odziv na povečano vojaško dejavnost aktivirale lastne obrambne sisteme, vključno z vzletom lovskih letal Mirage 2000 iz letalske baze Hsinchu. Dogodek pomeni ponovno zaostritev razmer v Tajvanski ožini, ki ostaja ena najbolj nestabilnih geopolitičnih točk na svetu. Kitajska stran je poudarila, da gre za zakonit odgovor na provokacije, medtem ko Tajpej dejanja označuje za spodkopavanje regionalnega miru in stabilnosti. Manevri vključujejo simulacijo blokade ključnih pristanišč in napade na pomorske cilje, kar povzroča skrbi glede nemotene plovbe v regiji.

Kitajska nadaljuje s pošiljanjem sporočil prek javne propagande, s čimer nakazuje svojo pripravljenost na neposreden izziv ZDA. Državni mediji so objavili posnetke simuliranih pomorskih spopadov na Karibih, sledila pa je objava videa, ki prikazuje hipersonično protiladijsko raketno zmogljivost. Kitajski medij Global Times je na platformi X objavil video, na katerem je prikazana hipersonična protiladijska raketa YJ-20.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Tajvanska obalna straža je potrdila, da so se kitajska bojna plovila umaknila iz okolice otoka po dveh dneh obsežnih vojaških vaj, ki so vključevale simulacijo blokade tajvanskih pristanišč in pomorskih napadov. Kljub umiku večine sil, Tajvan ohranja pripravljenost z 11 plovili na morju.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. maja, sporočilo, da je v zadnjih 24 urah v neposredni bližini otoka zaznalo pet ladij kitajske mornarice in eno uradno vladno plovilo. Poleg pomorskih aktivnosti so približno 101 navtično miljo jugozahodno od mesta Taichung opazili tudi kitajski visokogorski balon. Gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij, ki v zadnjih mesecih stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Obrambne sile so v odgovor na gibanje kitajskih plovil in zračnih objektov aktivirale svoje nadzorne sisteme. Uporabili so namenska izvidniška letala, mornariške ladje in obalne raketne sisteme, s katerimi so natančno spremljali potek dogodkov in zagotavljali pripravljenost na morebitno poslabšanje situacije. Kitajska vojska tovrstne aktivnosti pogosto uporablja kot orodje pritiska na tajvanske oblasti, kar sproža zaskrbljenost v celotni regiji. Najnovejši incidenti se uvrščajo v širši okvir kitajskega vojaškega udejstvovanja, ki vključuje tudi redne prelete vojaških letal in uporabo balonov za zbiranje informacij ali psihološko delovanje. Kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanosti Peking nadaljuje s strategijo »sive cone«, s katero želi preizkušati tajvanske obrambne zmogljivosti in odzivni čas brez neposrednega oboroženega spopada.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Japonska vlada je v prizadevanjih za odvračanje naraščajočih groženj s strani Kitajske močno pospešila program vojaške krepitve, ki predvideva podvojitev letne porabe za oboroževanje. Država, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja zavezana izključno samoobrambi, se pod vodstvom novega konservativnega vodstva preobraža v močnejšo regionalno vojaško silo. Japonski uradniki poudarjajo, da je takšna sprememba nujna za zagotavljanje večje samozadostnosti in varnosti v luči spremenjenih geostrateških razmer v Aziji. Na odločitev Tokia so močno vplivali tudi pritiski Združenih držav Amerike, ki kot ključna japonska zaveznica spodbujajo večjo vojaško prisotnost svojih partnerjev v regiji. Nova politika predstavlja pomemben mejnik v japonski povojni zgodovini, saj država v svoji obrambni strategiji vse bolj poudarja zmogljivosti za odvračanje napadov. Poteza je sprožila številne razprave o prihodnosti pacifistične ureditve države, vendar vlada vztraja pri potrebi po modernizaciji in povečanju proračunskih sredstev za vojsko.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo nosile njegovo ime, v okviru vizije "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene s hipersoničnim orožjem, raketami, topovi in laserji. Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so nove ladje nepotrebne in predrage.

Japonska je dodatno povečala svoje obrambne izdatke zaradi zaznane grožnje s strani Kitajske in Severne Koreje. Novi proračun vključuje skoraj 50 milijard evrov za obrambo, kar predstavlja 3,5-odstotno povečanje, kljub visokemu državnemu dolgu.

Japonska vlada je Kitajski uradno prenesla svojo zaskrbljenost zaradi obsežnih vojaških vaj, ki jih je Peking ta teden sprožil v okolici Tajvana. Čeprav proti Japonski niso bili izvedeni neposredni vojaški ukrepi, Tokio pričakuje, da bi kitajska vojska lahko v prihodnje še okrepila svoje dejavnosti v regiji. Odnosi med državama so se dodatno zaostrili zaradi predhodnih izjav japonske premierke o morebitni krizni situaciji v zvezi s Tajvanom, kar Peking interpretira kot vmešavanje v notranje zadeve. Napetosti stopnjujejo tudi dejavnosti kitajske obalne straže, ki po poročanju japonskih virov rekordno število dni zapored patruljirajo v bližini otočja Diaoyu, ki je predmet dolgoletnega ozemeljskega spora med državama. Japonska je v odgovor na kitajske manevre proti Tajvanu napotila ladjo, ki bo zbirala podatke in spremljala potek vojaških vaj. Peking vaje utemeljuje kot odgovor na domnevne provokacije in krepitev vezi med Tajpejem in Tokiem.

Kitajsko obrambno ministrstvo je v uradni izjavi ostro opozorilo pred kakršnim koli tujim vmešavanjem v notranje zadeve države, zlasti v povezavi z razmerami v Tajvanski ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Zhang Xiaogang je pojasnil, da so bile nedavne obsežne vojaške vaje v bližini otoka Tajvan namenjene odvračanju sil, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka, ter preprečevanju zunanjih posegov. Kitajska stran je poudarila, da ne bo dovolila nikakršnega povzročanja kaosa ali nestabilnosti v regiji. Vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in se je po navedbah ministrstva pripravljena odzvati na vse provokativne dejavnosti. Peking vztraja pri stališču, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, zato ne dopušča vloge tujih sil ali akterjev pri odločanju o prihodnosti otoka. Stopnjevanje retorike sledi povečanim napetostim v regiji, kjer Kitajska z vojaško prisotnostjo utrjuje svoje ozemeljske zahteve.

Peking je uvedel sankcije ameriškim proizvajalcem orožja, ki prodajajo orožje Tajvanu, med njimi je tudi ustanovitelj obrambnega podjetja Anduril, Lachky. Kitajsko premoženje Lachkyja je bilo zamrznjeno. Lachky se je na to odzval s fotografijo nagrade "Zlati Puju Bearu" in poudaril, da v Kitajski sploh nima premoženja.

ZDA so Tajvanu odobrile novo prodajo orožja, ki vključuje samovozne havbice M109A7, protitankovske rakete TOW in Javelin. Ameriški upokojeni general meni, da bo ta dobava otežila morebitno kitajsko invazijo na Tajvan, vendar obžaluje, da Washington ni odobril zamenjave tajvanskih letal za zgodnje opozarjanje. Poročilo ameriškega možganskega trusta poudarja, da je preprečitev spreminjanja statusa quo s silo v skladu z ameriškimi interesi, pri čemer priporoča povečanje prodaje orožja Tajvanu, skupno proizvodnjo in združena urjenja. Tajvan mora povečati obrambne izdatke in razviti strategijo 'jež', da bi ustvaril verodostojno odvračanje.

Združena korporacija za proizvodnjo letal (OAK), ki je del državne korporacije Rosteh, je zaključila dobavo lovcev Su-35S ruskemu obrambnemu ministrstvu. Zadnja serija letal je bila predana posadkam ruskih zračnih sil (VKS) po opravljenem celotnem ciklu testiranj.