Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Tajvanski izvršni svet je potrdil predlog sprememb zakona o odnosih s celinsko Kitajsko, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji poslancev in lokalnih uradnikov v Ljudsko republiko Kitajsko. Ukrep, ki vključuje obvezno poročanje o potovanjih za poslance ter župane, ki so s funkcije odstopili pred manj kot tremi leti, je sprožil ostre odzive v Pekingu. Kitajski urad za zadeve Tajvana je potezo označil za oviro pri čezmorski izmenjavi, medtem ko je tajvanski Svet za celinske zadeve (MAC) pojasnil, da so omejitve nujne za preprečevanje infiltracije in kitajskega vplivanja na demokratične procese otoka. Premier Cho Jung-tai je ob tem izpostavil pomen krepitve nacionalne obrambe in pozval zakonodajno telo k čimprejšnjemu sprejetju uredbe o obrambni odpornosti. Njegov poziv prihaja v času, ko opozicijski stranki Kuomintang in ljudska stranka v parlamentu že petič blokirata obrambni proračun v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev. Cho je opozoril, da so nedavne kitajske vojaške vaje provokativne in da mora Tajvan nujno vlagati v lastno vojaško tehnologijo ter industrijo za zagotavljanje suverenosti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Tajvanske kopenske sile so po uradnih navedbah Ministrstva za obrambo izvedle obsežne vaje takojšnje bojne pripravljenosti v odgovor na nenadne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. V vajah, ki so potekale na strateških lokacijah, so sodelovali tanki M60A3 in jurišni helikopterji Apache, ki so simulirali odziv na sovražne napade in izvajali taktično patruljiranje. Posebna pozornost je bila namenjena otoku Kinmen, ki leži le nekaj kilometrov od kitajske obale, kjer so enote s polno bojno opremo krepile nadzor in pripravljenost na morebitno invazijo. Vojaško vodstvo v Tajpeju je poudarilo, da so vaje namenjene izključno obrambi domovine in ohranjanju stabilnosti v regiji. Povečana aktivnost tajvanskih sil je neposreden odziv na kitajsko vojaško operacijo, imenovano 'Pravična misija-2025', ki jo Peking izvaja kot opozorilo pred morebitnimi osamosvojitvenimi težnjami otoka. Tajvanska vojska je sporočila, da kljub stopnjevanju napetosti ostajajo odločni in se ne bodo umaknili pred grožnjami, hkrati pa nenehno spremljajo premike kitajske ljudske osvobodilne vojske v morski ožini.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale "Trump-razred". Ladje naj bi bile del "Zlate flote", opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje, ter naj bi bile največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, drugi pa so poudarili pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi izpostavil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove serije bojnih ladij, poimenovanih »Trump-razred«, kot del vizije »Zlate flote«. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile najmočnejše ladje, ki jih je ZDA kdaj zgradila. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nadaljevanje Trumpovega rebrandinga javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem, kar je sprožilo mešane odzive. Ladje naj bi bile del "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Napoved je naletela na kritike, češ da gre za nepotrebno preimenovanje javnih institucij v njegovo čast, medtem ko so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti takšnih ladij v sodobnem pomorskem bojevanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodijo ZDA. Načrt vključuje umik ruskih sil in možnost izvedbe predsedniških volitev po doseženem dogovoru. Zelenski je izrazil pripravljenost na določene kompromise glede ozemlja v regiji Donbas. Dokument bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi. Ukrajina naj ne bi bila več zavezana k prepustitvi regije Doneck.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da obstaja povezava med ruskimi napadi na ukrajinska energetska postrojenja in kitajskimi subjekti, ki naj bi zagotavljali obveščevalne podatke iz vesolja. Ruska Federalna služba varnosti (FSB) pa je sporočila, da je preprečila teroristični napad na naftovod v Sibiriji, pri čemer je bil terorist ubit.

Kitajska je okrepila vojaške vaje okoli Tajvana z operacijo "Skupni meč", ki je vključevala streljanje z bojevim strelivom in uporabo različnih vojaških sil. Tajvansko obrambno ministrstvo je zanikalo nekatere govorice in potrdilo, da so kitajske rakete padle blizu Tajvana. Filipinski inštitut Stratbase je obsodil kitajske vojaške vaje in izrazil podporo Tajvanu. Japonski mediji so poročali, da Kitajska s temi vajami pritiska tudi na Japonsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil sum, da Rusija pri napadih na cilje v Ukrajini uporablja kitajske satelitske posnetke. Po njegovih besedah obstaja povezava med kitajskimi satelitskimi posnetki in ruskimi napadi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija smatrala vse evropske vojaške enote, nameščene v Ukrajini, za legitimne vojaške cilje. Prav tako je obtožil Evropsko unijo, da je glavni ovira pri doseganju miru v Ukrajini, in da ne skriva želje po spopadu z Rusijo na bojišču.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje, ki bodo del "Zlate flote", naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno potezo, medtem ko so jo drugi pozdravili kot krepitev ameriške mornariške moči.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je bila utemeljena z obtožnico ameriškega ministrstva za pravosodje zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Ameriške zvezne oblasti Madura zdaj obravnavajo kot vodjo mamilarskega kartela, predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države. Svetovni voditelji so se na dogajanje odzvali z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri izrazili olajšanje, so drugi nad dejanjem globoko zgroženi. Južna Afrika je zaradi po mnenju Pretorie nezakonitega vojaškega napada zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, šok nad ravnanjem ZDA pa je izrazila tudi Kitajska. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja napetosti iz konca leta 2025, ko so ZDA Madurovo skupino Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Kitajski vojaški analitiki so po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura ocenili, da sta bili ključni za uspeh ameriške operacije prevlada na področju obveščevalnih dejavnosti in učinkovita uporaba elektronskega vojskovanja. Po mnenju strokovnjaka Wang Yunfeija so ameriške sile s sredstvi za elektronsko motenje popolnoma ohromile venezuelske zračne sile in sisteme protizračne obrambe, kar je omogočilo neovirano izvedbo napadov na strateške cilje v Caracasu. Državni časnik Global Times poroča, da je prav tehnološka premoč Združenih držav Amerike preprečila kakršen koli učinkovit odpor venezuelske vojske. Analitiki izpostavljajo, da je bila operacija, v kateri je bil zajet Maduro, strateško vodena na podlagi natančnih obveščevalnih podatkov v realnem času, kar je omogočilo hitro nevtralizacijo ključnih obrambnih vozlišč. Kitajska stran ob tem opozarja na ranljivost držav, ki nimajo razvitih naprednih sistemov za zaščito pred elektronskim vojskovanjem, kar je v tem primeru privedlo do hitrega kolapsa državnih struktur pod pritiskom Washingtona.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpa zaradi domnevnega preimenovanja javnih institucij po sebi, drugi pa so pozdravili naložbo v ameriško ladjedelništvo in obrambo. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od vseh bojnih ladij, ki so bile kdaj zgrajene".

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Kitajska vojska je pod vodstvom vzhodnega poveljstva začela obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija 2025", ki potekajo v neposredni bližini Tajvana in vključujejo uporabo pravega streliva. Tajvansko obrambno ministrstvo se je na provokacije odzvalo z vzpostavitvijo operativnega centra in aktivacijo sil za takojšnje delovanje, medtem ko kitajski urad za zadeve Tajvana na vprašanja o trajanju operacije ne daje pojasnil. Dejanja Pekinga so sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo, Japonsko in Filipini, ki opozarjajo na resno ogrožanje regionalne stabilnosti in miru. Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki neposredno vpliva na varnost v Južnokitajskem morju. Francoski poslanci in ameriški kongresniki so poudarili, da Kitajska z vojaškim ustrahovanjem napačno ocenjuje odločnost zahodnih zaveznic pri podpori demokratičnemu Tajvanu. Vojaške vaje predstavljajo enega najbolj intenzivnih pritiskov na otok v zadnjem obdobju in stopnjujejo strah pred morebitnim oboroženim spopadom v indopacifiški regiji.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

ZDA so predstavile načrt za novo bojno ladjo razreda "Trump", opremljeno z raketami, kar sproža dvome o njeni izvedljivosti v sodobnem pomorskem bojevanju. Donald Trump je napovedal, da bo ladja oborožena s hipersoničnimi raketami, jedrskimi manevrirnimi raketami, topovi in laserji. Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca na Grenlandijo, ki naj bi ozemlje pripeljal pod nadzor ZDA, kar je Dansko razjezilo. ZDA so uvedle blokado naftnih tankerjev v bližini Venezuele, kar povečuje pritisk na režim Nicolása Madura. Rusija je začela umikati družine diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajočih napetosti z ZDA.

Združene države Amerike so se odločile za razširitev operativnega območja svojih vojaških sil, nameščenih v Južni Koreji, zunaj Korejskega polotoka. Po poročanju medijske hiše Nikkei Asia je namen te strateške prilagoditve vzpostavitev bojne pripravljenosti za morebitno posredovanje ob izbruhu konflikta v Tajvanski ožini. Washington s to potezo krepi svojo odvračalno držo, ki ni več usmerjena zgolj proti Severni Koreji, temveč neposredno naslavlja tudi naraščajočo vojaško moč in regionalne ambicije Kitajske. Prilagoditev delovanja ameriškega kontingenta v Južni Koreji predstavlja pomemben premik v pacifiški obrambni strategiji, saj so bile te sile tradicionalno vezane izključno na obrambo pred morebitno agresijo Pjongjanga. Razširitev pooblastil omogoča hitrejšo logistično in operativno podporo Tajvanu v primeru kitajskega napada, kar dodatno zaostruje varnostno dinamiko v Vzhodni Aziji. Odločitev sovpada z nedavnimi diplomatskimi napetostmi v regiji in obsežnimi vojaškimi vajami kitajske vojske v okolici otoka.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za nov razred bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Predstavil je, kot je dejal, prihodnji "razred Trump", kot del širše vizije za "Zlato floto". Strokovnjaki so kritični do načrtovanih ladij, rekoč da so prevelik strošek in niso optimizirane za bojno učinkovitost. Trump je obljubil, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in daleč najmočnejše od vseh bojnih ladij, kar so jih kdaj zgradili".

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Kitajska je nadaljevala z vojaškimi vajami okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket v Tajvanski ožini. Kitajska operacija se imenuje 'Misija Pravičnost 2025'.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je 29. decembra 2025 sprožila obsežno vojaško operacijo z imenom »Pravična misija 2025«, ki je vključevala manevre v bližini Tajvana. Po mnenju evropskih strokovnjakov so vaje služile več namenom, vključno z stopnjevanjem pritiska na Tajpej, prikazovanjem kitajske vojaške moči mednarodni skupnosti ter odzivom na nedavne premike Združenih držav Amerike in Japonske v regiji. Analitiki prav tako ocenjujejo, da je Peking z vajo poskušal pomiriti notranje strukture po nedavnih kadrovskih spremembah v vrhu kitajskih oboroženih sil. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive, zlasti iz Washingtona in Ottawe, kjer so izrazili resno zaskrbljenost nad ravnanjem Kitajske. Vojaška dejavnost se je odvijala v obdobju povečanih političnih napetosti, ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te pozval k notranji enotnosti otoka, medtem ko je Peking njegove izjave označil za provokativne. Kljub vojaškim pritiskom je Tajvan v istem obdobju zabeležil močno gospodarsko rast v predelovalnem sektorju, kar poudarja odpornost otoka sredi geopolitične nestabilnosti.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Kitajska je začela največje vojaške vaje doslej okoli Tajvana, ki simulirajo blokado otoka in zajem ključnih območij. Vaje, ki vključujejo letalske, mornariške in raketne sile, predstavljajo opozorilo separatistom in zunanjim silam. Kitajska vojska je objavila plakat z "puščicami pravice", ki dežujejo na Tajvan.