APDEJT.si

Kitajska je slovesno predstavila svojo tretjo letalonosilko v pristanišču v provinci Hainan. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v modernizaciji kitajske vojske pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Rusko zunanje ministrstvo je začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina glede morebitne izvedbe jedrskih poskusov. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je pojasnil, da ministrstvo preučuje smiselnost jedrskih poskusov po Putinovem naročilu na seji Sveta za nacionalno varnost 5. novembra.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki dovoljuje uporabo rezervistov za zaščito naftnih rafinerij in druge energetske infrastrukture v Rusiji. Odločitev je odgovor na nedavne ukrajinske napade z droni, ki so ogrozili delovanje ruskih rafinerij. Rusija je sicer v zadnjem času izvedla več napadov na električno in plinsko infrastrukturo v Ukrajini.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Kitajska pospešeno širi svoj tajni kompleks za jedrske poskuse v zahodni puščavi, medtem ko Donald Trump nakazuje, da bi Združene države Amerike lahko po več kot treh desetletjih ponovno začele testirati jedrsko orožje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je zaradi testnih programov drugih držav ukazal obrambnemu ministrstvu, naj začne testirati ameriško jedrsko orožje na enakem temelju. ZDA so jedrske poskuse ustavile leta 1992, redno pa preizkušajo "dostavna vozila", rakete, ki bi lahko prenesle jedrsko orožje do cilja.

Na Japonskem je izbruhnil škandal, potem ko je minister za Okinavo in severna ozemlja, Hitoshi Kikawada, Kurilske otoke označil za tujo ozemlje. Izjava nasprotuje uradnemu stališču Tokia, ki te otoke šteje za 'okupirano ozemlje'. Kikawada se je moral opravičiti, ker je izjavil, da je rt Nosappu, s katerega se vidijo Kurilski otoki, skrajna točka Japonske.

Podjetje Anthropic je razkrilo, da so kitajski, s strani države sponzorirani hekerji, uporabili njihovo orodje za kodiranje z umetno inteligenco Claude, da bi izvedli obsežen kibernetski napad z minimalnim človeškim posredovanjem. Podjetje je septembra med spremljanjem kibernetskih napadov zaznalo sumljive aktivnosti in odkrilo "zelo prefinjeno vohunsko kampanjo", pri kateri so bili za avtomatizacijo kibernetskih napadov po svetu uporabljeni njihovi instrumenti umetne inteligence.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o svojih načrtih glede jedrskega orožja. Opozoril je na uničujočo moč ameriškega jedrskega arzenala.

Kitajska je uradno sprejela v uporabo letalonosilko Fujian, prvo kitajsko letalonosilko, opremljeno z elektromagnetno katapulto. S tem je Kitajska postala druga država na svetu, poleg ZDA, ki uporablja to tehnologijo. Strokovnjaki menijo, da bo ta letalonosilka Kitajski pomagala pri širjenju moči izven svojih obal.

ZDA so iz zračne baze Vandenberg v Kaliforniji izstrelile medcelinsko balistično raketo Minuteman III proti Maršalovim otokom. Raketa ni bila oborožena in je preletela približno 6.800 kilometrov. Testiranje, označeno kot GT 254, je namenjeno potrditvi zanesljivosti, operativne pripravljenosti in natančnosti sistema ICBM. Kremelj je sporočil, da so ZDA Rusijo predhodno obvestile o izstrelitvi.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Spletno varnost pretresajo prevare z umetno inteligenco in prikriti kripto izkoriščevalski programi. Podjetje SBI Crypto je bilo žrtev vdora, pri čemer je izgubilo 21 milijonov dolarjev premoženja. Phishing prevara, ki je ciljala na GMGN, je prevarala 107 uporabnikov. Število prevar s t. i. honeypot žetoni se je povečalo za 600 % iz meseca v mesec, odkritih pa je bilo več kot 2.100 žetonov. Google je sprožil pravno in zakonodajno strategijo za boj proti mednarodnim spletnim prevaram in vložil tožbo proti kitajski hekerski skupini "Lighthouse" zaradi množičnih prevar s SMS-sporočili. Google trdi, da je skupina ponujala storitve za izvajanje obsežnih phishing kampanj. Prav tako je vložil tožbo v skladu z zakonom RICO, ki cilja na domnevne kibernetske kriminalce.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Nigerijska vlada je zavrnila trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preganjanju kristjanov v državi in poudarila, da ustava ščiti versko svobodo. Minister Yusuf Tuggar je v Berlinu zanikal versko preganjanje. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so sprožile ostre odzive nigerijskih državljanov in strokovnjakov, ki so ZDA obtožili izmišljevanja.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

V Sinaloi v Mehiki je v streljanju z varnostnimi silami umrlo 13 domnevnih članov kartela. Med operacijo so rešili tudi devet ugrabljenih oseb.

Strogo zaupni napad bombnika B-2 na iranske jedrske objekte junija 2025 naj bi bil sprožen iz letalske baze Whiteman, ki si deli ograjo s prikoličarskim parkom v tuji lasti, povezanim z obsojenim prevarantom, ki je povezan s kitajsko komunistično partijo (KKP).

Japonska premierka Sanae Takaichi je izjavila, da bi kitajska uporaba oborožene sile proti Tajvanu lahko pomenila 'situacijo, ki ogroža preživetje' za Japonsko, kar bi državi omogočilo mobilizacijo japonskih oboroženih sil v skladu z njenimi varnostnimi zakoni.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki poleg poenostavljenega postopka za pridobitev državljanstva uvaja tudi začasni postopek za izdajo dovoljenj za prebivanje določenim kategorijam tujcev in oseb brez državljanstva, ki sodelujejo v specialni vojaški operaciji v Ukrajini.

Kitajska je uradno vključila v uporabo svojo tretjo in najnaprednejšo letalonosilko Fujian. S tem korakom Kitajska krepi svojo mornariško prisotnost in posodablja vojsko pod vodstvom Xi Jinpinga. Fujian, opremljena z elektromagnetno katapultno tehnologijo, predstavlja pomemben mejnik v kitajskem mornariškem razvoju in povečuje njeno sposobnost projekcije moči v Indo-Pacifiški regiji.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Avstralski obveščevalni šef je razkril, da so hekerji, ki delujejo za kitajsko vlado in vojsko, prodirali v avstralska telekomunikacijska omrežja in kritično infrastrukturo. Opozoril je na možnost motenj. Skupina hekerjev, sponzorirana s strani države, imenovana Salt Typhoon, je izvajala vdore v telekomunikacijska omrežja. Avstralija je zaradi vohunjenja lani izgubila več kot 8 milijard dolarjev.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.