V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

V regiji Belgorod na zahodu Ruske federacije sta dva ukrajinska brezpilotna letalnika napadla vas Jasnije Zori, pri čemer sta povzročila materialno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi. Kot je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, je napad povzročil prekinitev oskrbe z električno energijo v delu omenjenega naselja. Po prvih informacijah lokalnih oblasti so bili v napadu neposredno tarča večstanovanjski objekti, kar je povzročilo poškodbe na fasadah in oknih, medtem ko je bil daljnovod resneje poškodovan. Ruska stran poroča, da so ukrajinske oborožene sile s tem nadaljevale serijo napadov na obmejno infrastrukturo, ki so se v zadnjih mesecih znatno okrepili. Kljub materialni škodi na civilni infrastrukturi in izpadu električnega omrežja guverner Gladkov v tokratnem incidentu ni poročal o smrtnih žrtvah ali poškodovanih civilistih. Intervencijske ekipe so po napadu začele z nujno sanacijo daljnovoda, da bi čim prej vzpostavile oskrbo s tokom v prizadetem območju, vendar razmere v regiji ostajajo napete zaradi pogostih vdorov brezpilotnih letalnikov v ruski zračni prostor.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov se je po daljšem obdobju ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju prvič pojavil v javnosti z opazno palico za hojo. Voditelj je posnetek svojega obiska na odprtju nove šole hafizov v vasi Novi Šaroj objavil na svojem uradnem kanalu na platformi Telegram. Na posnetku je razvidno, da se Kadirov pri hoji opira na palico, kar so nemudoma izpostavili številni neodvisni mediji in opazovalci. Njegov javni nastop sledi seriji poročanj o domnevni hospitalizaciji in kritičnem zdravstvenem stanju, ki so se v preteklih tednih širila po družbenih omrežjih in nekaterih medijskih kanalih. Čeprav so čečenske oblasti te navedbe vztrajno zanikale, je uporaba palice ob prvem javnem nastopu ponovno sprožila razprave o resničnem stanju njegovega zdravja. Kadirov v objavi same palice ali morebitnih zdravstvenih težav ni neposredno komentiral, temveč se je osredotočil na pomen nove izobraževalne ustanove za regijo.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

V Moskvi je višina snežne odeje presegla klimatsko normo in dosegla 39 centimetrov, kar je največ od začetka zime. Snežne razmere se ohranjajo in se ponekod celo povečujejo, pričakuje pa se, da se bo snežna odeja še povečala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti in tveganj, ki jih prinaša po mnenju Moskve uničujoča politika do Teherana. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je 30. decembra opozorila na nevarnost destabilizacije in pozvala mednarodne akterje k opustitvi dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. V izjavi je Zaharova poudarila, da se morajo tisti, ki zagovarjajo ostrejše ukrepe, odpovedati politiki pritiska in se namesto tega osredotočiti na diplomatske rešitve. Ruska stran meni, da stopnjevanje sovražnosti okoli Irana ne ogroža le regionalne varnosti, temveč ima lahko širše negativne posledice za mednarodno stabilnost. Poziv k razumu je bil namenjen predvsem akterjem, ki jih Moskva označuje za pobudnike konfliktov v regiji.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Ukrajinski vojak Sergij Ševčenko se je na območju mesta Guljajpolje v zaporoški regiji odločil za prostovoljno predajo ruskim silam, potem ko je pomagal ranjenemu ruskemu vojaku. Po navedbah ruskih medijev je Ševčenka med incidentom napadel ukrajinski težki brezpilotni letalnik tipa Baba-jaga, ki so ga upravljale njegove lastne enote. Ševčenko je v izjavi pojasnil, da se je za pomoč ranjenemu nasprotniku in kasnejšo predajo odločil po tem, ko je bil priča napadu lastnih soborcev na njegovo lokacijo. Dogodek odraža naraščajočo kompleksnost razmer na fronti, kjer poročila o prostovoljnih predajah postajajo del informacijskega prostora obeh vpletenih strani. Ševčenko je poudaril, da je bila njegova odločitev posledica neposredne nevarnosti, ki so jo predstavljali ukrajinski droni, hkrati pa je izpostavil humanitarno gesto do ranjenega vojaka Ruske federacije pred samim zajetjem.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

V gruzijskem gorovju v bližini vrha Tetnuld je v soboto, 10. januarja, snežni plaz zasul skupino približno 20 smučarjev in deskarjev na snegu, med katerimi so bili tudi ruski državljani. Po poročanju lokalnih virov in kanalov na družbenih omrežjih so nekateri člani skupine pod snegom ostali več ur, preden so reševalci dosegli območje nesreče. Gruzijske reševalne službe so takoj po prejetju obvestila sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo na zahtevnem gorskem terenu. Kljub težkim razmeram so si strokovnjaki prizadevali čim prej locirati in izkopati zasute turiste, ki so se v času nesreče nahajali na priljubljeni gorski destinaciji. Podatki o natančnem številu poškodovanih ali morebitnih smrtnih žrtvah sprva niso bili potrjeni. Incident se je zgodil v času povečanega obiska turistov v gruzijskih Alpah, kjer so snežne razmere letos še posebej nepredvidljive. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov in pozvale obiskovalce h komunikaciji z uradnimi vodniki ter spremljanju vremenskih opozoril.

Rusko-ameriški državljan Ilya Lichtenstein, ki je bil obsojen zaradi pranja denarja in hekerskega napada na kriptomenjalnico Bitfinex, je bil po štirinajstih mesecih predčasno izpuščen iz zveznega zapora. Lichtenstein je leta 2016 ukradel skoraj 120.000 bitcoinih žetonov, katerih vrednost danes ocenjujejo na približno 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Čeprav je bil novembra 2024 obsojen na petletno zaporno kazen, mu je bila ta znatno skrajšana na podlagi zakona First Step Act, ki ga je leta 2018 podpisal takratni predsednik Donald Trump. Zakonodaja omogoča nenasilnim prestopnikom, da z aktivnim sodelovanjem v programih za zmanjševanje povratništva pridobijo kredite za predčasno izpustitev ali premestitev v hišni pripor. Lichtenstein je svojo izpustitev potrdil prek družbenega omrežja X, kjer se je nekdanjemu predsedniku javno zahvalil za reformo. Obsvojenčeva žena Heather Morgan, ki je prav tako sodelovala pri pranju ukradenih sredstev, je novico označila za najboljše novoletno darilo. Lichtenstein je napovedal, da namerava v prihodnje delovati na področju kibernetske varnosti in dokazati svojo rehabilitacijo.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v svojem letnem pregledu za leto 2025 izpostavilo prizadevanja države pri ohranjanju zgodovinskega spomina na drugo svetovno vojno. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je letošnje leto označila za prelomno, saj naj bi Rusija svetu ponovno vrnila vedenje in spomin na dogodke iz tega obdobja, ki so po njenih besedah ponovno dobili ustrezno mesto v mednarodni zavesti. Zaharova je poudarila, da je oživljanje zgodovinskih dejstev o zmagi nad nacizmom ključni dosežek ruske diplomacije v preteklem letu. Po njenih navedbah so te aktivnosti pripomogle k temu, da je spomin na vojno ponovno "zasijal" v pravi luči, kar Moskva vidi kot protiutež poskusom spreminjanja zgodovine na mednarodnem prizorišču. Izjava odraža nadaljevanje ruske zunanjepolitične doktrine, ki se močno opira na dediščino velike domovinske vojne za utrjevanje nacionalne identitete in legitimnosti v sodobnih mednarodnih odnosih.

Posmrtne ostanke kriptomilijonarja Romana Novaka in njegove žene Anne, ki sta bila umorjena in razkosana v Združenih arabskih emiratih, so v belih krstah prepeljali v Sankt Peterburg. Novico so potrdili viri blizu organov pregona.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Podpredsednik ruskega sveta federacije Konstantin Kosačev je ostro nastopil proti možnosti ameriške vojaške operacije v Venezueli. Po njegovih navedbah morebitno posredovanje Združenih držav Amerike nima nobene pravne podlage in bi pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava. Kosačev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Telegram, kjer je poudaril, da so dejanja Washingtona brez legitimnih temeljev. Ruski politik je izpostavil, da bi kakršna koli enostranska vojaška sila s strani ZDA spodkopala suverenost Venezuele. Moskva prek svojih uradnih predstavnikov vztrajno zagovarja spoštovanje listine Združenih narodov in nasprotuje zunanji vmešanosti v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kosačev meni, da ameriška politika do Venezuele ne temelji na dejstvih, temveč na geopolitičnih interesih, ki niso usklajeni z mednarodnimi normami.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Pripadnik ruskih oboroženih sil, sicer operater brezpilotnih sistemov v 177. polku mornariške pešadije, je po poročanju ruskih virov na območju Donecka z neobičajno metodo uničil ukrajinsko težko brezpilotno letalo tipa »Baba-Jaga«. Vojak s psevdonimom Krepiš je za uničenje sovražnega drona uporabil vrv, s katero je »zankal« napravo v zraku, medtem ko je uspel ohraniti lastno izvidniško letalo nepoškodovano. Incident se je zgodil v okviru delovanja skupine sil »Center«, kjer ruske enote aktivno uporabljajo taktike za prestrezanje ukrajinske opreme. Dogodek poudarja tehnološko in taktično prilagajanje na bojišču, kjer obe strani iščeta inovativne načine za nevtralizacijo zračnih groženj. Brezpilotna letala tipa »Baba-Jaga«, ki so v osnovi kmetijski droni, predelani za vojaške namene, predstavljajo precejšnjo grožnjo zaradi svoje nosilnosti, zato so ruske sile razvile različne metode za njihovo uničenje. Ta specifičen primer uporabe vrvi v zraku je sicer redek, a kaže na neposredno spopadanje operaterjev dronov na frontni črti.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.

V neposredni bližini obrežja Šelepihinskaja v Moskvi so v soboto, 6. januarja, odkrili črno vrečko, v kateri je bilo pet ročnih bomb. Po poročanju operativnih služb je nevaren predmet v enem izmed nenaseljenih oziroma nestanovanjskih prostorov našel moški, ki je o najdbi nemudoma obvestil nujne službe. Eksplozivna sredstva so bila opremljena s črnimi varovalkami, kar je sprožilo takojšnjo intervencijo varnostnih organov. Policija in pirotehnične enote so kraj dogodka zavarovali in začeli s preiskavo izvora streliva. Tiskovna služba organov pregona je potrdila, da so predmete zasegli in jih poslali na nadaljnje analize, da bi ugotovili njihovo uporabnost in morebitno povezavo s kriminalnimi dejavnostmi. Incident je povzročil začasno vznemirjenje v ruski prestolnici, vendar poročil o poškodovanih ali neposredni nevarnosti za prebivalstvo po začetni najdbi ni bilo.

V ruskem mestu Pervouralsk v regiji Sverdlovsk je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do silovite eksplozije plina v štirinadstropni stanovanjski zgradbi, ki ji je sledil požar. Eksplozija je bila tako močna, da so se na objektu pojavile globoke razpoke, kar sproža vprašanja o statični stabilnosti stavbe. Po poročanju tiskovnega predstavnika lokalne policije Valerija Goreliha so bile v dogodku ranjene tri osebe, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Med njimi je lastnica stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije, ki je utrpela opekline srednje stopnje, ter dve ženski iz sosednjega stanovanja. Ruske oblasti so začele preiskavo incidenta, da bi ugotovile točen vzrok uhajanja plina in morebitno odgovornost za nesrečo. Reševalne službe so se spopadale s posledicami požara, medtem ko so stanovalce evakuirali zaradi nevarnosti porušitve poškodovanega objekta. Incident se uvršča v niz podobnih nesreč v Rusiji, ki pogosto izvirajo iz dotrajane infrastrukture ali nepravilnega ravnanja s plinskimi napeljavami v starejših večstanovanjskih objektih, kar potrjujejo tudi pretekli dogodki v drugih regijah države.

Ruske okupacijske oblasti so v ukrajinskem mestu Mariupol slovesno odprle obnovljeno Donecko regionalno akademsko dramsko gledališče, ki je bilo skoraj v celoti uničeno v ruskem zračnem napadu marca 2022. Odprtje so zaznamovali z gala koncertom na novem glavnem odru, čeprav redne predstave za zdaj niso napovedane. Gre za objekt, ki je postal simbol trpljenja civilistov med obleganjem mesta, saj je v njem med napadom po ocenah ukrajinskih oblasti in mednarodnih organizacij umrlo več sto ljudi. Ukrajinski mestni svet v izgnanstvu je dejanje ostro obsodil in projekt obnove označil za »ples in petje na kosteh«. Ruske sile so gledališče napadle kljub dejstvu, da je bilo na tleh pred zgradbo z velikimi črkami zapisano »otroku« (otroci), kar je bilo vidno iz zraka. Obnova zgradbe v okupiranem mestu, ki ga je Rusija po dolgotrajnem uničevanju zasedla maja 2022, po mnenju analitikov služi predvsem kot propagandno orodje za prikazovanje normalizacije razmer pod rusko upravo, medtem ko mednarodna javnost dogodek obravnava kot poskus prikritja dokazov o vojnih zločinih.

Ameriška vesoljska agencija NASA je v četrtek odpovedala načrtovani vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov posadke. Težave so se pojavile v sredo popoldne, agencija pa je sporočila, da je stanje vpletenega astronavta stabilno. Kljub temu NASA resno preučuje možnost predčasnega končanja misije Crew-11 in vrnitve celotne štiričlanske posadke na Zemljo v prihodnjih dneh. Načrtovani vesoljski sprehod, ki bi bil prvi v letu 2026, sta nameravala opraviti ameriška astronavta Mike Fincke in Zena Cardman. Čeprav NASA uradno ni razkrila identitete osebe z zdravstvenimi težavami, so se v javnosti pojavila ugibanja o japonskem astronavtu Kimiyi Yuiju, ki je bil predhodno slišan med zahtevo po zasebnem pogovoru z zdravnikom. Misija Crew-11 bi se po prvotnih načrtih morala zaključiti šele v drugi polovici februarja, ko bi jih zamenjala naslednja posadka. Trenutno so na postaji ISS priključena dve plovili, ki omogočata varno vrnitev posadke. NASA poudarja, da je varnost astronavtov njihova prednostna naloga, zato se aktivno spopadajo z nastalo situacijo in ocenjujejo vse možnosti za nadaljnje ukrepanje. Več podrobnosti o vrnitvi in morebitni spremembi časovnega načrta misije naj bi agencija sporočila v naslednjih 24 urah.

Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian sta v torkovem telefonskem pogovoru podrobno pregledala trenutno stanje bilateralnih odnosov in napredek pri izvajanju skupnih sporazumov. Voditelja sta poudarila pomen nadaljnje širitve sodelovanja med Moskvo in Teheranom na različnih področjih, kar sledi predhodnim prizadevanjem obeh držav za vzpostavitev tesnejših strateških vezi. Pogovori so bili osredotočeni na pregled strateških dogovorov, ki so bili sklenjeni v zadnjem obdobju, pri čemer sta obe strani izrazili zadovoljstvo nad dinamiko implementacije projektov. Srečanje na daljavo predstavlja nadaljevanje intenzivnega dialoga, ki vključuje tako vprašanja regionalne varnosti kot tudi gospodarsko povezovanje v luči spreminjajočih se mednarodnih okoliščin.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

Na Krimskem mostu so 9. januarja začasno ustavili promet za vsa vozila, so sporočili iz informacijskega centra za spremljanje razmer na dostopih do mostu. Pristojne službe so potnike, ki so se v času zapore nahajali na mostu ali v območju varnostnega pregleda, pozvale k mirnosti in upoštevanju navodil varnostnega osebja. Razlogi za kratkotrajno zaporo v uradnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, vendar so tovrstni ukrepi v zadnjem obdobju postali pogosti zaradi varnostnih tveganj. Po krajšem obdobju omejitev so oblasti prek uradnega kanala na družbenem omrežju Telegram sporočile, da so omejitve odpravljene in da promet ponovno poteka nemoteno. Objekti na dostopnih poteh so bili ponovno odprti za prehajanje vozil, varnostni organi pa so nadaljevali z rednim nadzorom prometa med polotokom Krim in rusko celino. Krimski most predstavlja ključno logistično in strateško povezavo, zato so kakršne koli motnje v prometu predmet podrobnega spremljanja obeh sprtih strani v regiji. Današnji dogodek se je končal brez poročil o škodi ali dolgotrajnejših zastojih, kar nakazuje na rutinsko izvajanje varnostnih protokolov ob morebitnih grožnjah.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

V bližini nakupovalnega središča Gran v podmoskovskem mestu Podolsk je v noči na 30. december prišlo do silovitega množičnega obračuna. Po razpoložljivih podatkih ruskih medijev in informacijskih kanalov je v incidentu sodelovalo med 30 in 40 oseb, oblečenih v temna oblačila. Skupina se je najprej fizično spopadla, nato pa so udeleženci uporabili tudi travmatično orožje, kar je povzročilo paniko med morebitnimi mimoidočimi. Policija in varnostni organi so bili o streljanju obveščeni takoj po polnoči, ko so stanovalci in priče poročali o večjem številu oseb, ki so se zapletle v konflikt. Čeprav natančno število poškodovanih še ni uradno potrjeno, poročila navajajo, da je bila uporaba strelnega orožja omejena na nesmrtna oziroma travmatična sredstva. Identiteta udeležencev in motivi za incident za zdaj ostajajo predmet preiskave, ruski organi pa dogodek obravnavajo kot kršitev javnega reda in miru v večjem obsegu.

Pripadniki ruskih oboroženih sil so na bojišču izvedli nenavadno akcijo, v kateri so ukrajinskim položajem na prvi bojni črti poslali dron, ki je nosil novoletno jelko. O dogodku so v nedeljo, 4. januarja, poročali ruski vojni dopisniki preko kanala na družbenem omrežju Telegram. Po dostopnih informacijah je šlo za simbolično gesto oziroma specifično obliko psihološkega delovanja v času praznikov. Incident se je zgodil v času trajajočih spopadov, kjer obe strani redno uporabljata brezpilotne letalnike za različne namene. Tokratna uporaba drona za dostavo novoletnega simbola namesto bojnega tovora izstopa kot redek primer nekonvencionalne dejavnosti na fronti. Poročilo o dogodku se je hitro razširilo po ruskih medijskih kanalih, ki so akcijo označili za posebno novoletno darilo nasprotniku.

Na ruskem smučišču Krasna Poljana v Sočiju se je v sredo, 31. decembra, sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal 10-letno deklico in njenega očeta. Nesreča se je zgodila med smučanjem, ko je gmota snega nepričakovano zdrsnila na progo in ujela oba družinska člana. Takoj po dogodku so na pomoč priskočili drugi prisotni turisti in smučarji, ki so začeli z mrzličnim odkopavanjem zasutih oseb. Po poročanju ruskih medijev so očividci hitro locirali ponesrečenca in ju uspešno rešili izpod snežne odeje še pred prihodom reševalnih služb. Deklica in oče v incidentu nista utrpela hujših poškodb, čeprav so ju reševalci na kraju dogodka preventivno oskrbeli. Incident je sprožil razprave o varnostnih protokolih na smučišču v času povečanega tveganja za plazove.

V ruski regiji Murmansk so reševalne ekipe sprožile obsežno iskalno akcijo po ženski, ki jo je med izvajanjem ekstremne dejavnosti na reki Tuloma odnesel močan rečni tok. Incident se je zgodil 1. januarja v večernih urah v bližini kraja Kola, kjer se je skupina ljudi udeležila t. i. ledenega lebdenja (ice-floating). Gre za ekstremno obliko sprostitve v posebnih neoprenskih oblekah v mrzli vodi, ki pa se je v tem primeru končala tragično, saj je ena izmed udeleženk izginila pod gladino. Ruski preiskovalni odbor je po dogodku nemudoma sprožil kazenski postopek zaradi suma zagotavljanja storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov za zdravje in življenje potrošnikov. Iskalno akcijo, ki jo ovirajo zahtevne zimske razmere in močni tokovi reke Tulome, izvajajo enote Ministrstva za izredne razmere (MČS). Preiskovalci trenutno preverjajo odgovornost organizatorjev skupinske vadbe in okoliščine, ki so privedle do tega, da je tok premagal varnostne ukrepe in udeleženko odnesel s prizorišča.

Na krovu potniškega letala letalske družbe FlyOne Armenia, ki je bilo na poti iz Moskve v Erevan, je 10. januarja prišlo do požara v potniški kabini. Požar je izbruhnil med poletom, ko se je v ročni prtljagi enega izmed potnikov vnela prenosna baterija (powerbank). Incident se je zgodil tik pred pristankom v armenski prestolnici, kar je povzročilo preplah med potniki in posadko. Po poročanju ruskih medijev so kabinsko osebje in potniki nemudoma odреаgirali na dim in plamene, ki so zajeli torbo v salonu letala. Kljub nevarnosti v zraku so razmere uspeli stabilizirati še pred pristankom. Gre za nov primer v vrsti tehničnih težav ali varnostnih incidentov, ki so v zadnjem času povezani z ruskim letalskim prostorom oziroma prevozniki, ki letijo iz Rusije. Preiskava o vzroku samovžiga baterije še poteka, vendar preliminarni podatki kažejo na okvaro naprave v lasti potnika. Letalo je kasneje varno pristalo na letališču v Erevanu, o poškodbah med potniki ali večji škodi na trupu letala pa za zdaj ne poročajo.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru nagovoril državljane, pri čemer je posnetek trajal natanko tri minute in 20 sekund. Nagovor so najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, natančneje na območjih Kamčatke in Čukotke, kjer so zaradi časovne razlike že vstopili v novo leto. Dolžina letošnjega govora je bila krajša v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ko so bili predsednikovi nastopi ob koncu leta obsežnejši. Vsebina se je osredotočala na aktualno dogajanje v državi, vendar je bila podana v bolj strnjeni obliki. Ruska državna televizija je poskrbelo za sinhronizirano predvajanje po vseh časovnih pasovih federacije.

Skrivnostna ruska radijska postaja UVB-76, v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«, je v prvih urah novega leta 2026 oddala novo šifrirano sporočilo. Po poročanju specializiranih kanalov, ki spremljajo dejavnost postaje, se je prenos zgodil 1. januarja ob 00.21 po moskovskem času. Sporočilo je vsebovalo kodno zaporedje »NŽTI 81656 GLOTANJE 4259 7212«, pri čemer je osrednja beseda »glotanje« (požiranje) postala prva beseda, ki jo je postaja predvajala v novem letu. Poleg kodiranega sporočila je postaja poslušalcem v Rusiji namenila tudi krajše voščilo ob novem letu. Postaja UVB-76 je desetletja vir številnih ugibanj in teorij zarot, saj običajno oddaja zgolj ponavljajoče se brneče zvoke, ki jih občasno prekinejo glasovna sporočila v ruščini. Čeprav njen uradni namen nikoli ni bil javno potrjen, vojaški strokovnjaki in radijski amaterji ocenjujejo, da gre za komunikacijsko vozlišče ruskih oboroženih sil, namenjeno prenosu ukazov vojaškim enotam ali rezervistom. Ponavljajoča se dejavnost v zadnjih mesecih kaže na ohranjanje operativne pripravljenosti tega komunikacijskega sistema.

V četrti Belsunce v središču Marseilla so v nedeljo zvečer okoli 21.30 odjeknili streli, ki so zahtevali življenje moškega. Žrtev je bila večkrat ustreljena v prsni koš, kljub hitremu posredovanju mornariških gasilcev pa je moški zaradi hudih poškodb umrl na kraju dogodka. Storilci so po napadu s kraja zločina pobegnili z osebnim vozilom in so trenutno še na begu. Incident predstavlja nadaljevanje niza nasilnih obračunov v drugem največjem francoskem mestu, ki se že dlje časa spopada z visoko stopnjo kriminala. Policija je območje zavarovala in sprožila obsežno iskalno akcijo, motiv za napad pa uradno še ni potrjen. Dogodek se je zgodil v neposredni bližini mestnega jedra, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje med prebivalci in obiskovalci mesta.

Francija se je v prvih devetih mesecih leta 2025 ponovno uvrstila med pet največjih dobaviteljic penečih vin v Rusko federacijo, kar se je zgodilo prvič po januarju 2022. Podatki platforme Združenih narodov za mednarodno trgovino (UN Comtrade) kažejo, da so se francoske dobavitelji vrnili v sam vrh kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in sankcijam, ki vplivajo na trgovinsko izmenjavo med Evropsko unijo in Rusijo. Italija ostaja vodilna izvoznica penečih vin na ruski trg, čeprav je v obdobju od januarja do septembra 2025 zabeležila sedemodstotni upad vrednosti izvoza v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Skupna vrednost italijanskega izvoza teh pijač je znašala 93,6 milijona dolarjev. Vrnitev Francije v prvo peterico dobaviteljic nakazuje na določeno stabilizacijo ali prilagoditev luksuznega segmenta trgovine v letu 2025, kjer povpraševanje po specifičnih evropskih alkoholnih pijačah ostaja visoko.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.