Ruska obveščevalna služba FSB je aretirala prebivalko Donecka, ki jo sumijo špijunaže v korist Ukrajine in javnega pozivanja k terorizmu. Ženska naj bi pozivala k umoru ruskih vojakov in napadom na Moskvo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Ruske oblasti so z gala predstavo ponovno odprle Regionalno dramsko gledališče v okupiranem Mariupolu, ki je postalo svetovni simbol tragedije med začetkom ruske invazije. Objekt so obnovili po tem, ko je bil marca 2022 tarča silovitega bombardiranja, v katerem je po ocenah umrlo več sto civilistov, vključno z otroki, ki so se tam skrivali pred spopadi. Moskva prenovo gledališča javno predstavlja kot simbol obnove in vrnitve v normalno stanje, medtem ko ukrajinska stran in preživeli dogodek označujejo za nesramno provokacijo. Za preživele prebivalce Mariupola in ukrajinske oblasti ponovno odprtje hrama kulture na mestu množičnega grobišča pomeni poskus sistematičnega brisanja sledov vojnih zločinov. Kritiki poudarjajo, da petje in ples v prostorih, kjer so ljudje trpeli in umirali pod ruskimi bombami, žalita spomin na žrtve. Kljub mednarodnim obsodbam Rusija nadaljuje s politiko normalizacije razmer na zasedenih ozemljih, pri čemer kulturne ustanove uporablja kot orodje propagande za utrjevanje svoje oblasti v regiji Donic.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Deset tisoče ljudi v Ukrajini je ostalo brez elektrike zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. To se dogaja ob ledenih zimskih temperaturah in pred ključnim srečanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim kolegom.

Ruska protizračna obramba je 2. januarja 2026 na obrobju Moskve prestregla in uničila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti ruski prestolnici. Moskovski župan Sergej Sobjanin je v nizu izjav potrdil, da sta bila drona sestreljena v ločenih incidentih v razmiku približno 20 minut. Po navedbah uradnih virov v napadih ni bilo poročil o žrtvah ali večji materialni škodi. Na krajih padca ostankov letalnikov so takoj začele delovati ekipe nujnih služb, ki ocenjujejo morebitne posledice na terenu. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob tem sporočilo, da so v širšem obsegu v isti noči nad različnimi ruskimi regijami skupno sestrelili 64 ukrajinskih brezpilotnih naprav. To odraža intenziviranje napadov na rusko ozemlje, ki jih ukrajinske sile izvajajo v zadnjem obdobju. Zadnji incidenti so del širšega vala napadov z droni, ki se je stopnjeval takoj po novem letu. Čeprav so ruske oblasti sporočile, da so bili vsi cilji uspešno nevtralizirani, tovrstne operacije povzročajo občasne motnje v civilnem letalskem prometu in povečujejo napetosti v samem središču ruske države.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Po obsežnih ruskih napadih v petek zvečer je v Kijevu in okolici še vedno milijon ljudi brez elektrike. Ukrajina je v soboto odgovorila z napadom z droni na Moskvo.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi prek družbenega omrežja Telegram sporočilo, da je bil nedavni napad na kavarno in hotel v mestu Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovan. Po navedbah Moskve so ukrajinske sile z droni namerno ciljale civilne objekte in prebivalce, kar po njihovem mnenju kaže na premišljeno strategijo stopnjevanja konfliktov na zasedenih območjih. Ruska stran trdi, da o načrtovani naravi napada ni nobenega dvoma, saj so bile tarče izbrane z namenom povzročitve čim večje škode med civilnim prebivalstvom. Dogodek v mestu Horli predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji Herson, ki ostaja eno od ključnih žarišč spopadov. Ruski diplomati so v izjavi poudarili, da takšna dejanja ukrajinske vojske ne bodo ostala brez odziva, hkrati pa so mednarodno javnost pozvali k obsodbi domnevnih vojnih zločinov nad civilisti. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, vendar običajno zavrača ruske trditve o namernem ciljanju nevtralnih civilnih ciljev in poudarja legitimnost svojih operacij za osvoboditev ozemlja.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

V operativnem štabu Krasnodarske regije so sporočili, da so ukrajinski brezpilotni letalniki v Tuapseju poškodovali pomorski kadetski korpus, psihonevrološki dispanzer in hidrometeorološki tehnikum. Komisije že pregledujejo poškodovane stanovanjske hiše.

Rusija in ZDA sta bližje rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar morata strani še narediti 'zadnji korak'. To je dejal ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov na ruski televiziji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Po besedah Rjabkova Moskva in Washington nadaljujeta pogovore o tem vprašanju.

Profesor kölnske univerze Thomas Eger je v intervjuju za ntv Nachrichten izjavil, da se mora ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavedati, da kompromis z Rusijo glede Donbasa ni mogoč. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč jasno pokazal, da namerava ohraniti nadzor nad to regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Zunanji minister Južne Osetije, Ahsar Džiojev, je izjavil, da v ruski specialni operaciji v Ukrajini sodeluje približno dva tisoč državljanov te republike. Poudaril je, da je to pomembna številka za majhno državo, kar kaže na njihovo zavezanost Rusiji in hvaležnost za njeno podporo.

V ukrajinskem napadu z droni na letoviško mesto v okupiranem delu regije Herson je bilo po navedbah lokalnih proruskih oblasti ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil med praznovanjem novega leta v eni izmed tamkajšnjih kavarn, kjer so se zbrali civilisti. Proruski guverner Vladimir Saldo je Kijev obtožil namernega ciljanja civilnega prebivalstva, pri čemer so nekateri uradniki v Moskvi celo namignili na vpletenost britanskih obveščevalnih služb. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na zasedenih ozemljih v zadnjem obdobju in se je zgodil v času povečanih napetosti ter vzajemnih zračnih operacij med sprtima stranema. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran na obtožbe o namernem napadu na civiliste še ni uradno odzvala. Regija Herson sicer ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer si obe vojski nenehno prizadevata za prevlado s pomočjo brezpilotnih letalnikov in artilerije.

Mednarodna smučarska zveza (FIS) je podelila nevtralni status še petim ruskim športnikom za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Med njimi so smučarji prostega sloga Nikita Andrejev, Nikita Novicki in Svetlana Ivanova.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z vrhovnimi častniki ruskih oboroženih sil ukazal nadaljevanje vojaške ofenzive proti strateško pomembnemu ukrajinskemu mestu Zaporožje. Po besedah ruskega voditelja je osvojitev tega mesta nujna za uresničitev ruskih strateških ciljev, ob tem pa je poudaril, da se frontna linija zdaj razteza na dolžini več kot 1200 kilometrov. Putinove izjave prihajajo v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na jugovzhodnem delu Ukrajine, kjer skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije. Zaporožje, ki je glavno upravno središče istoimenske regije, ostaja pod ukrajinskim nadzorom, čeprav je Rusija že prej razglasila aneksijo celotne pokrajine. Analitiki ocenjujejo, da bi morebiten padec mesta pomenil resen udarec za ukrajinsko logistiko in energetsko stabilnost, saj se v bližini nahaja največja jedrska elektrarna v Evropi.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je izrazil mnenje, da bi lahko zahodne države izkoristile varnostna jamstva za Ukrajino, za katere se zavzema Volodimir Zelenski, za izzivanje Rusije.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Direktor jedrske elektrarne Zaporožje Jurij Černičuk je v uradni izjavi zavrnil možnost kakršnega koli skupnega fizičnega upravljanja objekta z Ukrajino. Černičuk je poudaril, da elektrarna velja za ruski objekt, s čimer se je odzval na razprave v okviru pogajanj o Ukrajini, ki so vključevale predloge o morebitnem režimu skupnega nadzora nad nuklearko. Njegove besede potrjujejo vztrajanje pri popolnem nadzoru nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki se nahaja na območju pod rusko zasedbo. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev jedrske varnosti na območju konfliktov. Moskva s temi stališči dodatno utrjuje svojo pozicijo glede lastništva infrastrukture na zasedenih ozemljih, kar neposredno vpliva na diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za vzpostavitev varnostnega območja okoli elektrarne. Černičukova zavrnitev skupnega nadzora kaže na globok prepad med stranema v konfliktu in zmanjšuje verjetnost za hitro rešitev vprašanja upravljanja objekta.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske zračno-vesoljske sile (VKS) sestrelile ukrajinsko lovsko letalo Su-27 in uničile 250 brezpilotnih letal. Informacijo so potrdili na uradnem Telegram kanalu ministrstva.

Število ruskih milijarderjev se je med vojno v Ukrajini povečalo, vendar so bogati in vplivni Rusi, znani kot oligarhi, v 25 letih vladavine Vladimirja Putina izgubili skoraj ves politični vpliv. Zahodne sankcije niso uspele oslabiti Putinovega oprijema oblasti.

Ruska varnostna služba FSB je izvedla preiskavo na delovnem mestu Andreja Kononova, vodje mesta Kronštadt, poroča publikacija Fontanka.

Ruske enote so zavzele naselje Svjato-Pokrovskoje v Donecki ljudski republiki, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Enota "Jug" ruskih oboroženih sil je potisnila ukrajinsko vojsko s tega območja.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Vladimir Putin je izjavil, da ruska vojska izvaja načrte za osvoboditev Donbasa in Novorosije. Poudaril je, da so ruske sile dosegle pomemben cilj v Donecki republiki (DNR), osvojitev Severka in Konstantinova pa odpira pot do popolnega nadzora nad Donbasom. Putin se je tudi zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na fronti v območju specialne vojaške operacije (SVO).

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je uradno protestiralo pri avstrijskem zunanjem ministrstvu zaradi proslave ob rojstnem dnevu Stepana Bandere, ki so jo ukrajinski radikalci organizirali 1. januarja v središču Dunaja. Ruskim diplomatom se zdi proslava nacističnega pomagača in vojnega zločinca Bandere odvratna.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Ruska zračna obramba je sestrelila še tri brezpilotne zrakoplove, ki so leteli proti Moskvi. Župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je bilo skupno uničenih že pet brezpilotnih letal.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči s petka na soboto uničile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v štirih okrožjih Rostovske oblasti. Guverner regije Jurij Sljusar je prek komunikacijskega kanala Telegram sporočil, da so bili napadi odbiti na območjih Saljska, Millerova, Čertkova in Kašarija. Po prvih informacijah incidenti niso zahtevali človeških žrtev, so pa povzročili manjšo materialno škodo na civilni infrastrukturi. V naselju Semeno-Kamišenska v okrožju Čertkovo so zaradi eksplozij popokala stekla na več stanovanjskih hišah, poškodovan pa je bil tudi daljnovod na enem izmed stebrov. Lokalne službe so po navedbah guvernerja hitro posredovale in v kratkem času znova vzpostavile oskrbo z električno energijo. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem poročalo, da so skupno prestregli enajst letalnikov nad petimi različnimi regijami in nad Azovskim morjem, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije ciljanja ruske obmejne infrastrukture, ki smo ji bili priča že v preteklih mesecih.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov na Krasnodarskem območju je prišlo do obsežnih zamud v železniškem prometu. Zvezna potniška družba (FPK), podružnica ruskih železnic RŽD, je v sredo sporočila, da na Severnokavkaški železnici trenutno zamuja 55 potniških vlakov. Vremenske razmere so povzročile resne motnje v voznem redu, saj so nanosi snega ponekod onemogočili normalno prevoznost tirov. Ruske oblasti in predstavniki železnic so potrdili, da se njihove ekipe trudijo normalizirati promet, vendar so razmere zaradi vztrajnega sneženja označili za anomalne. Potnikom so svetovali spremljanje ažurnih obvestil o premikih vlakov, medtem ko logistične težave vplivajo na celotno regijo ob Črnem morju, kjer snežne nevihte niso pogost pojav v takšnem obsegu. Do zdaj ni bilo poročil o morebitnih žrtvah, vendar so zastoji povzročili precejšnje gospodarske in logistične nevšečnosti za tisoče potnikov.

V bazo podatkov ukrajinske spletne strani Mirotvorec, ki beleži osebe, obtožene ogrožanja nacionalne varnosti Ukrajine, so na silvestrovo uvrstili podatke o šestih mladoletnih osebah. Najmlajši izmed otrok je star komaj dve leti, vsi vključeni pa so bili rojeni med letoma 2010 in 2022. Gre za državljane Ruske federacije in Ukrajine, ki jim upravljavci spletnega mesta očitajo zavestno kršenje državne meje ter poseganje v suverenost in ozemeljsko celovitost države. Ruska stran se je na dogodek odzvala prek veleposlanika za posebne naloge ruskega zunanjega ministrstva Rodiona Mirošnika, ki je dejanje označil za poskus sejanja mednacionalnega sovraštva za prihodnja desetletja. Mirošnik je poudaril, da razglasitev majhnih otrok za sovražnike države prinaša dolgoročne posledice za odnose med narodi. Spletna stran Mirotvorec sicer redno objavlja osebne podatke mladoletnikov, med katerimi so se v preteklosti že znašli mladi avtorji, kar kritiki označujejo za grobo kršitev pravic otrok.