Ruske sile so v Rostovski oblasti odbile napad ukrajinskih brezpilotnih letal, je sporočil guverner regije, Jurij Sljusar. Podrobnosti o napadu in škodi niso znane.

Ruske sile so v zadnjih dneh stopnjevale zračne napade na strateško pristaniško mesto Odesa, kjer so brezpilotni letalniki zadeli več stanovanjskih objektov. Po poročanju lokalnih oblasti napadi povzročajo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Istočasno so se iz Kremlja odzvali na nedavne trditve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ne bo predložila dokazov za te obtožbe, saj naj bi bili dokazi po njegovih besedah samoumevni, čeprav neodvisnih potrditev dogodka ni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu na rezidenco odločno zavrnil in jih označil za laži. Kijev trdi, da Moskva uporablja tovrstne konstrukte kot izgovor za opravičevanje novih valov agresije na ukrajinska mesta, vključno s trenutnimi operacijami v Odesi. Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov, vendar kljub mednarodnim pozivom in neposrednim vprašanjem tujih medijev ni ponudila tehničnih ali vizualnih dokazov, ki bi potrdili ukrajinsko vpletenost v incident v Novgorodski oblasti. Napetosti med državama se tako še naprej stopnjujejo, medtem ko boji na fronti ostajajo siloviti.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je v torek izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po Volodinovih besedah je bil cilj napada prekinitev morebitnih pogajanj in podaljšanje vojaških spopadov, kar naj bi Zelenskemu omogočilo obstanek na oblasti. Volodin je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahteval oster odgovor na to dejanje, ki ga Rusija interpretira kot neposreden napad na državni vrh. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti in sledijo predhodnim analizam, ki so namigovale, da bi ukrajinsko vodstvo zaradi notranjepolitičnih pritiskov lahko stopnjevalo vojaške operacije. Ruska stran trdi, da Kijev s takšnimi dejanji namerno onemogoča diplomatske rešitve. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na rezidenco v Moskvi uradno še ni odzvala, vendar so podobne trditve v preteklosti že zavrnili kot del ruske propagande.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je na letališču Gagarin v Saratovu uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bili ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o naravi grožnje ni podal. Podobne omejitve so bile v istem času odpravljene na letališčih v Ivanovu, Nižnem Novgorodu in Jaroslavlju, ki so se vrnila k običajnemu obratovanju. Po kratkotrajni prekinitvi je letališče v Saratovu ponovno začelo sprejemati in odpravljati lete. Ukrep sledi vzorcu pogostih zaprtij zračnega prostora v zahodnem in južnem delu Rusije, ki so običajno povezana z aktivnostmi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ali delovanjem ruske zračne obrambe. Kljub ponovnemu odprtju letališča ostaja stopnja pripravljenosti v regiji visoka zaradi preteklih varnostnih incidentov.

V Čeljabinsku so uslužbenci regionalne uprave FSB aretirali namestnika vodje lastne varnosti, polkovnika regionalne policije Maksima Blinnikova, zaradi prejemanja podkupnine v posebno velikem obsegu.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Mesto Odesa na jugu Ukrajine se spopada z izjemno težkimi bivalnimi razmerami, saj so nenehni ruski zračni napadi resno poškodovali ključno energetsko infrastrukturo. Prebivalci mesta so bili v preteklem tednu več ur brez električne energije, ogrevanja in tekoče vode, kar v zimskem času povzroča humanitarno stisko. Kljub diplomatskim prizadevanjem na visoki ravni za vzpostavitev miru v Ukrajini se vojna na terenu nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, kar neposredno vpliva na civilno prebivalstvo daleč od prve bojne linije. Poročevalec Mark van Assen, ki je v mestu preživel teden dni, ugotavlja, da se prebivalci poleg pomanjkanja osnovnih dobrin soočajo tudi z jezno zaradi uničene prometne infrastrukture, vključno s ključnimi mostovi. Življenje v mestu narekujejo nenehna bombardiranja in prilagajanje na razmere, ki so postale del krutega vsakdana. Čeprav novice o stanju v zaledju redkeje dosežejo mednarodno javnost, ostajajo psihološke in fizične posledice zimske vojne za lokalno skupnost uničujoče.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.

Roman Dubovik, ukrajinski vojak, ki se je predal, je izjavil, da je ukrajinsko poveljstvo sililo vojake, vključno z bivšimi zaporniki, da jemljejo neznane tablete pod pretvezo vitaminov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Ruske oborožene sile so 31. decembra 2025 izvedle obsežne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. V operaciji so sodelovali operativno-taktično letalstvo, udarni brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija. Poleg energetskih objektov so ruske sile zadele tudi skladišče goriva ter točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 144 različnih okrajih. Ruska stran je v zadnjih 24 urah poročala o intenzivnih aktivnostih zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 371 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih ruskega ministrstva za obrambo je ruska vojska od začetka spopadov uničila več tisoč kosov ukrajinske vojaške tehnike, vključno z letali, tanki in sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjaki te stopnjevane napade interpretirajo kot strateški pritisk na Kijev, s katerim želi Moskva doseči začetek pogajanj ob hkratnem slabljenju ukrajinskih industrijskih zmogljivosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je ukrajinski napad na naselje Horli, v katerem je po njegovih navedbah umrlo več deset civilistov, primerjal s tragičnimi dogodki v odeski Hiši sindikatov iz leta 2014. Po Salidovih besedah je obstreljevanje hotela, v katerem so bili nastanjeni civilisti, dejanje, ki po brutalnosti spominja na dogodke med Evromajdanom, ko so ljudje v Odesi živi zgoreli v požaru. Saldo je ob tem ostro obsodil delovanje ukrajinskih sil in poudaril namernost napada na netarčne objekte. Ruski uradniki so napad označili za teroristično dejanje proti mirnemu prebivalstvu na območjih pod ruskim nadzorom. Poročila o številu žrtev in okoliščinah napada temeljijo na navedbah lokalnih proruskih oblasti, medtem ko neodvisne potrditve o natančnem številu ubitih v času poročanja še ni bilo mogoče pridobiti. Dogodek dodatno zaostruje napetosti na okupiranih ozemljih južne Ukrajine.

Andrew Korybko poudarja, da obstajajo logični vojaški in strateški razlogi, zakaj Vladimir Putin ne želi osvojiti celotne Ukrajine. Tulsi Gabbard je obsodila poročilo Reutersa, ki trdi, da Putin ni opustil svojih ciljev zavzetja celotne Ukrajine, kot laž, ki spodkopava Trumpova prizadevanja za mir in tvega morebitno vročo rusko-ameriško vojno. Medtem naj bi se Putin pri vojaških operacijah v Ukrajini zanašal na rekrutiranje etničnih manjšin iz revnih regij Rusije, ukrajinski strokovnjaki pa opozarjajo, da je to morda najnevarnejši čas za Ukrajino.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Ruske obrambne sile so v noči na 31. december izvedle obsežno operacijo, v kateri so prestregle in uničile 86 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Po uradnih navedbah ruskega ministrstva za obrambo je bil največji del napada usmerjen nad akvatorij Črnega morja, kjer so sestrelili 56 letalnikov. Preostale drone so uničili nad več ruskimi regijami, vključno z Brjansko, Lipecko in Krasnodarsko oblastjo ter nad polotokom Krim. Napad je povzročil neposredno škodo na infrastrukturi in civilne žrtve. V mestu Tuapse sta bila v napadu poškodovana dva človeka, nastala pa je tudi gmotna škoda na več stanovanjskih hišah, pomolu in lokalni rafineriji nafte. Poleg tega so ukrajinske sile z droni ciljale energetske objekte v Zaporoški oblasti, kar je povzročilo nujne izklope električne energije. Ruska stran trdi, da so bili vsi napadi uspešno odbiti, čeprav poročila s terena kažejo na določene prekinitve v oskrbi in lokalizirano uničenje premoženja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 2. januar 2025 nevtralizirale 64 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih so bili napadi usmerjeni na dvanajst regij Ruske federacije, kjer so ruske enote prestregle in uničile sovražna plovila. Gre za nadaljevanje obsežnih napadov z droni, ki jih Ukrajina izvaja na rusko ozemlje v okviru trajajočega konflikta. Operacija prestrezanja se je odvijala v večini obmejnih in notranjih regij, pri čemer ruski viri navajajo, da so bili vsi cilji uspešno uničeni. Ministrstvo za obrambo ni poročalo o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi na tleh. Napad se je zgodil le dva dni po tem, ko so ruske sile v prednovoletni noči sestrelile rekordnih 86 ukrajinskih dronov, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij na začetku novega leta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Guverner Andrej Vorobjov je sporočil, da so sile zračne obrambe in elektronskega bojevanja nad sedmimi občinami v moskovski regiji prestregle in nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Pri tem je bil ranjen en civilist.

V napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Hersonsko območje je umrlo več ljudi, vključno z otrokom. Po besedah Vladimirja Salda, guvernerja Hersonske oblasti, so bila trupla žrtev v Horlih skoraj popolnoma zoglenela. Pet otrok, ranjenih v napadu na kavarno v Horlih, so prepeljali v bolnišnice na Krim, eden od njih je v kritičnem stanju. Saldo je tudi izjavil, da so droni pred napadom na hotel in kavarno v Horlih več minut lebeli nad morjem. Poleg tega je bil potrjen napad na avtomobil v Tarasovki, kjer je umrl petletni otrok, tri odrasle osebe pa so bile hudo ranjene.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile protizračne obrambe 31. decembra med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestregle in uničile 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več ruskimi regijami.

Ukrajinske oborožene sile so z območja Volčanska začele umikati pripadnike specialne enote Glavne obveščevalne uprave (GUR) z nazivom "Center Timur". Po navedbah ruskih varnostnih virov je bila odločitev za premestitev sprejeta zaradi velikih izgub v moštvu, ki jih je enota utrpela med intenzivnimi spopadi na tem delu fronte. Namen umika je popolnitev vrst in regeneracija sil pred morebitnimi prihodnjimi operacijami. Operacija umika specialnih enot z bojišča kaže na resnost razmer na severovzhodnem delu fronte, kjer sile Ruske federacije izvajajo ofenzivne dejavnosti. Enota "Center Timur" velja za eno izmed elitnih formacij pod okriljem obveščevalnih služb, zato njena odstranitev s položajev nakazuje na potrebo po nujni reorganizaciji ukrajinske obrambne linije na omenjenem območju.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Ruske oborožene sile so uspešno napadle energetske objekte v Ukrajini, ki se uporabljajo za podporo ukrajinski vojaški industriji. Cilj napada je bil onemogočiti proizvodnjo orožja in vojaške opreme.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Predsednik Sveta pri predsedniku Ruske federacije za razvoj civilne družbe in človekove pravice, Valerij Fadejev, je ponovno poudaril, da bi morali učence, ki napadejo učitelje, izključiti iz šole.

Moskovsko sodišče je v odsotnosti aretiralo ukrajinskega novinarja Jevgenija Kiseljova in ga obtožilo organiziranja teroristične skupnosti. Po poročanju ruskih medijev naj bi bila podlaga za aretacijo Kiseljova njegova vpletenost v »Protivojni odbor Rusije«.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v treh urah prestregli in uničili 111 ukrajinskih brezpilotnih letal nad šestimi ruskimi regijami, vključno z osmimi nad Moskvo. Incident se je zgodil v soboto med 15.00 in 18.00 po moskovskem času.

Ruska vojska je sporočila, da je izvedla napade na ukrajinska podjetja vojaško-industrijskega kompleksa in energetske objekte, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Napadi so bili izvedeni kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Uporabljeno je bilo visoko natančno orožje dolgega dosega, vključno s hipersoničnimi raketami »Kinžal«. Cilji napada so bili doseženi, uničeni so bili tudi proizvodni obrati za brezpilotna letala in začasne lokacije ukrajinskih oboroženih sil ter tuji najemniki. Sredstva protizračne obrambe so sestrelila 78 brezpilotnih letal.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Rusija je izvedla obsežne zračne napade na Kijev in druge regije Ukrajine. Pri tem so poročali o eksplozijah v Kijevu, ukrajinska vojska pa je uporabila zračno obrambo. Pričakuje se, da se bo ukrajinski predsednik Zelensky jutri pogovarjal s Trumpom o miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na božični dan "zelo dobro" pogovarjal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, in predsednikom Donaldom Trumpom o morebitnem mirovnem sporazumu.

Rusija je obtožila Združene države Amerike oživljanja piratstva na Karibih. Kljub temu je Vladimir Putin zaželel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vesele božične praznike. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da Putin ne načrtuje pogovora s Trumpom.