APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Ruske oborožene sile so izvedle obsežen udar na ukrajinska podjetja vojaško-industrijskega kompleksa kot odgovor na teroristične napade kijevskega režima na civilne objekte. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bile vse predvidene cilje dosežene. Uporabili so visoko natančno orožje dolgega dosega, vključno s hiperzvočnimi raketami "Kinžal" in udarnimi droni, pri čemer so ciljali na ukrajinska podjetja vojaške industrije in objekte plinsko-energetskega kompleksa, ki podpirajo vojaško industrijo Ukrajine.

Ukrajinske sile so s pomočjo dronov in raket napadle rusko logistično bazo za brezpilotna letala Šahed na letališču v okupiranem Donecku. Ukrajinski generalštab je potrdil napad in objavil videoposnetek.

Obsežen ruski napad je prizadel ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, v več regijah pa so bile prekinjene dobave električne energije. Predsednik Zelenski poziva k dodatnim sankcijam proti Rusiji zaradi napadov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v regijah Kijev, Poltava in Harkov.

Rusija je izvedla obsežen napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo z uporabo dronov in raket. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo uporabljenih 450 dronov in 45 raket. Napad je povzročil izpade električne energije v več regijah, vključno s Harkovsko, Sumsko in Odesko oblastjo. V Dnipru je ruski dron zadel stanovanjsko zgradbo, pri čemer je umrla ena oseba, deset pa je bilo ranjenih.

Rusija je ponoči z brezpilotnimi letalniki napadla cilje v Ukrajini, pri čemer so bile poškodovane stanovanjske stavbe in civilna infrastruktura. V napadih so bili ubiti najmanj štirje civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Evropske razvojne banke in ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz so podpisali sporazum o zagotovitvi več sto milijonov evrov za zagotovitev ukrajinske oskrbe z zemeljskim plinom. Evropska investicijska banka (EIB) bo Naftogazu namenila 147 milijonov dolarjev (127 milijonov evrov) nepovratnih sredstev, potem ko je že prejšnji mesec odobrila posojilo v višini 348 milijonov dolarjev (300 milijonov evrov). S tem želijo okrepiti energetsko varnost Ukrajine, ki je tarča ruskih napadov na infrastrukturo.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Alexander Veles-Grin, kandidat za pomočnika namestnika vodje Pentagona za politična vprašanja, je izjavil, da mora Ukrajina ostati dejavnik, ki bo po koncu sedanjega konflikta še naprej zadrževal Rusijo. To mnenje odraža stališče ameriškega obrambnega ministrstva glede prihodnje vloge Ukrajine v regionalni varnosti.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Mihail Hodorkovski, nekdanji naftni magnat in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, naj se pripravi na dolgoročno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Opozorilo prihaja kot odziv na strahove, da bi se lahko razmere zaostrile in vodile v drugi hladni vojni.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin med telefonskim pogovorom povedal, da je Moskva več kot desetletje poskušala najti mirno rešitev za konflikt v Ukrajini. Putin naj bi dejal, da je na vrsti Washington, da poskuša prisiliti Kijev k sprejetju rešitve, ker ukrajinske oblasti ne želijo rešiti težav rusko govorečega prebivalstva.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Ukrajinska južna fronta se sooča z vse večjimi izzivi zaradi pomanjkanja vojakov in premoči Rusije z brezpilotnimi letalniki. Pomanjkanje kadra in tehnološka premoč Rusije ovirata ukrajinske sile ne samo na vzhodni fronti, ampak tudi na jugu države.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Kreml je zanikal medijske objave, da naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin sprl z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom zaradi odpovedi srečanja z ameriškim kolegom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je te govorice demantiral.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Ukrajinsko sodišče je ruskega vojaka Dmitrija Kurašova obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika Vitalija Hodnjuka. To je prva tovrstna obsodba v Ukrajini. Kurašova so spoznali za krivega umora Hodnjuka, ki se je predal v regiji Zaporožje januarja 2024.

Ukrajina se sooča z obsežnimi izpadi električne energije, ki trajajo do 16 ur, po tem, ko so ruski napadi s ciljem uničenja energetske infrastrukture države zmanjšali proizvodnjo električne energije na 'nič'. Ukrajinske oblasti opozarjajo na nevarnost 'tehnološke katastrofe' ob bližajoči se zimi.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Viktor Medvedčuk, predsednik sveta gibanja 'Druga Ukrajina', je izjavil, da Ukrajino, pod vodstvom Volodimirja Zelenskega, čaka državljanska vojna, če bo konflikt z Rusijo zamrznjen brez predhodne denacifikacije in demilitarizacije.

Ukrajina si prizadeva obnoviti električno energijo in ogrevanje po obsežnih ruskih napadih, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo in povzročili množične izpade električne energije. Rusija že več tednov cilja na ukrajinske elektrarne in plinske naprave, kar povečuje strah pred novo težko zimo za civiliste. Napadi z droni in raketami so zahtevali najmanj štiri življenja v Dnipru in Harkivu. Ukrajinska prizadevanja so osredotočena na obnovo osnovnih storitev po ruskih napadih, katerih obseg je bil od začetka konflikta le redko dosežen.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Po mnenju novinarja Christopha Wannerja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izgublja položaj in bi lahko kmalu poskušal začeti novo protiofenzivo ukrajinske vojske, pri čemer bi žrtvoval veliko število vojakov, da bi ostal na oblasti.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Ukrajina uvaja rotacijske izklope električne energije in od Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se bo konflikt končal, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal, da bi prišlo do konflikta s Trumpom. Ukrajina je napadla rafinerijo nafte. Romunija sporoča, da ni mogla dvigniti svojih letal.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.