Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ob zaključku leta 2025 sprožil val kritik z ostrimi napadi na člane lastne stranke in politične nasprotnike. Preko omrežja Truth Social je napadel republikanskega tožilca in guvernerja Kolorada zaradi obsodbe Tine Peters, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih prevar, ter jima zaželel, da bi se "pogubila v peklu". Njegova retorika odraža naraščajočo politično polarizacijo v državi, kjer se predsednik spopada s padcem podpore med ključnim srednjim razredom in zaskrbljenostjo republikancev pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg osebnih napadov se Trumpova administracija spopada z resnimi gospodarskimi izzivi, zlasti z visokimi življenjskimi stroški in naraščajočimi cenami energentov. Poročila kažejo, da so se računi za elektriko v nekaterih delih države zvišali za 25 odstotkov, kar ogroža republikansko večino v kongresu. Medtem ko Trump trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, javnomnenjske raziskave kažejo na zgodovinski upad podpore, ki so ga dodatno potrdili nedavni porazi republikanskih kandidatov na lokalnih ravneh, vključno s presenetljivo izgubo v Iowi in neuspehi pri poskusih gerrymanderinga v Ohiu.

Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem intervjuju za postajo VTV javno izrazil pripravljenost na vzpostavitev dialoga z Združenimi državami Amerike. Njegov predlog se osredotoča predvsem na sodelovanje pri zatiranju trgovine z drogami in vprašanja, povezana z energetiko oziroma naftno industrijo. Gre za pomemben diplomatski signal, saj sta državi že dlje časa v zaostrenih odnosih, ki vključujejo številne gospodarske sankcije. Napoved dialoga prihaja v času, ko se Venezuela spopada z močnimi pritiski na svoje gospodarstvo, Združene države Amerike pa iščejo stabilnost na svetovnih energetskih trgih. Madurova izjava nakazuje morebitno odtajanje odnosov med Caracasom in Washingtonom, čeprav konkretni datumi ali pogoji za uradna srečanja še niso bili določeni. Dogajanje bo imelo širše posledice za latinskoameriško regijo in globalno oskrbo z nafto.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da namerava vložiti tožbo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "hude nestrokovnosti". Trumpove kritike se tokrat ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove stavb centralne banke, ki naj bi znašali 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powella označil za "popolnega bedaka" in trdil, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, medtem ko je sam primerjalno izpostavil nižje stroške gradnje plesne dvorane v Beli hiši. Obenem se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih nekateri kandidati, kot je newyorški demokratični socialist Zohran Mamdani, izpostavljajo kot ključno vprašanje svoje kampanje. Kljub Trumpovim trditvam, da se je inflacija ustavila, poročila kažejo na nezadovoljstvo volivcev zaradi cen hrane in energije. Dodatno napetost vnaša odločitev administracije o zamrznitvi plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje za povečanje finančnih pritiskov na družine po izteku subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 močno povečalo, medtem ko so številni mali vlagatelji, ki so stavili na njegove poslovne podvige, utrpeli znatne finančne izgube. Po ocenah revije Forbes se je Trumpovo neto premoženje z 3,9 milijarde dolarjev v letu 2024 povzpelo na približno 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Rast so poganjale predvsem dejavnosti v okviru skupine Trump Media & Technology Group, prodaja blagovnih znamk, pametnih telefonov in kriptovalut, pri čemer so prav dobički iz digitalnih sredstev odigrali ključno vlogo pri podvojitvi njegovega bogastva. Nasprotno pa so se naložbe, neposredno povezane s predsednikom, za povprečne vlagatelje izkazale za izrazito nestanovitne in neuspešne. Delnica podjetja Trump Media & Technology Group (TMTG) je od dneva inavguracije padla za 67 odstotkov, medtem ko je širši trg, merjen z indeksom Nasdaq, v istem obdobju pridobil 18 odstotkov. Še slabše so jo odnesli kupci predsednikove uradne kriptovalute (memecoin), ki je po začetni rasti januarja 2025 izgubila skoraj 90 odstotkov svoje vrednosti. Finančni analitiki opozarjajo na nenavaden razkorak, kjer predsednikov osebni uspeh ne odseva uspešnosti njegovih javno dostopnih podjetij, kar je številne podpornike, ki so naložbe razumeli kot politično in finančno stavo, pustilo v rdečih številkah.

Gospodarski kazalniki Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na nepričakovano močno rast in hitro umirjanje inflacijskih pritiskov. Po podatkih za tretje četrtletje leta 2025 je ameriški bruto domači proizvod (BDP) dosegel 4,3-odstotno rast, kar je znatno preseglo napovedi večine finančnih strokovnjakov, ki so predvidevali stagnacijo. Hkrati novi podatki sistema Truflation, ki spremlja cene v realnem času, kažejo, da se je medletna inflacija 1. januarja 2026 spustila na 1,955 odstotka, s čimer je padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov, ki jo zasledujejo zvezne rezerve. Administracija predsednika Donalda Trumpa je rezultate izkoristila za utrditev svoje gospodarske agende, ki temelji na davčnih olajšavah in carinski politiki. Kljub pozitivnim številkam pa analitiki opozarjajo na določena tveganja, ki izhajajo iz notranjih institucionalnih pretresov, predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v državni upravi. Trgi sedaj pričakujejo, da bo hitro zmanjševanje inflacije prisililo Ameriško centralno banko k znižanju obrestnih mer v letu 2026, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih in kriptovalutnih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik, potem ko so ga opazili pri izbiranju dragih materialov za novo plesno dvorano v Beli hiši, medtem ko se v javnosti krepijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je na poti do svojega golf kluba obiskal podjetje Arc Stone, kjer je osebno izbiral vzorce marmorja in oniksa za projekt, ki naj bi po načrtih zasenčil obstoječe prostore vzhodnega krila Bele hiše. Kritiki mu očitajo potratnost in osredotočenost na nepremičninske projekte v času, ko se ameriški državljani soočajo z visokimi stroški življenja. Istočasno so se v javnosti pojavili novi dvomi o predsednikovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Čeprav je Trump na družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, analitiki opozarjajo na nenavadnost tedenskega opravljanja takšnih pregledov pri 79 letih. Poleg tega poročila nakazujejo, da predsednik kljub nasvetom zdravnikov samovoljno povečuje odmerke aspirina, kar bi lahko povzročilo dodatna tveganja za njegovo zdravje. Dodaten pritisk povzročajo podatki o njegovih pogostih obiskih igrišč za golf, ki so v letu 2025 davkoplačevalce stali več kot 110 milijonov dolarjev.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresiven načrt kampanje za vmesne volitve leta 2026, s katerim želi Republikanski stranki zagotoviti nadzor nad kongresom. Njegova strategija se osredotoča na ključne zvezne države, kjer načrtuje povečanje števila zborovanj in mobilizacijo volilnega telesa. Napovedi prihajajo v času, ko se njegova administracija spopada z zaostrenimi vojaškimi napetostmi v tujini in znatnim upadom priljubljenosti doma. Poleg volilnih načrtov je Trump razkril tudi infrastrukturne projekte, med katerimi izstopa gradnja slavoloka v Washingtonu, D.C., ki naj bi se začela v začetku leta 2026. Kljub predsednikovemu optimizmu analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve med najbolj kaotičnimi in destabilizirajočimi v zgodovini Združenih držav Amerike. Razlogi za to so predvsem sporno spreminjanje meja volilnih okrožij, notranji razkoli v stranki ter naraščajoče nezaupanje v demokratične procese zaradi tehnoloških manipulacij. Politični pritisk na Belo hišo se stopnjuje, saj javnomnenjske raziskave kažejo na rekordno nizko podporo predsedniku. Trumpova ekipa poskuša s poudarkom na velikih projektih in nenehno prisotnostjo na terenu preusmeriti pozornost z notranjih sporov in neizpolnjenih obljub, ki so zaznamovale prvo leto njegovega drugega mandata. Uspeh te strategije bo ključen za ohranitev politične moči v preostanku mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik po odločitvi njegove administracije, da zamrzne vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zveznim državam, dokler te ne dokažejo legitimne porabe. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je to potezo utemeljilo s preiskavami domnevnih goljufij v vrtcih, vendar odločitev sovpada z iztekom davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje, kar bi lahko povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. Medtem ko se državljani spopadajo s krizo dostopnosti in visokimi življenjskimi stroški, je Trump osebno nadzoroval nakup dragega marmorja in oniksa za novo dvorano v Beli hiši, ki jo gradi na mestu nekdanjega vzhodnega krila. Sočasno se je predsednik zapletel v besedni spopad z novoizvoljenim županom New Yorka Zohranom Mamdanijem. Republikanski tabor je Mamdanijevo poudarjanje kolektivizma označil za komunizem, Trump pa je kljub začetni vljudnosti na družbenih omrežjih stopnjeval napade na mladega župana. Kritiki opozarjajo, da se Trumpova retorika o ustavljanju inflacije ne sklada z realnostjo, saj njegove tarife in ukinjanje socialnih prejemkov, kot so boni za hrano, dodatno obremenjujejo gospodinjstva. Poleg tega je Trump javno zasmehoval družino Kennedy neposredno po smrti Tatiane Schlossberg, kar je v javnosti sprožilo dodatno ogorčenje nad njegovim ravnanjem v času praznikov.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Vlada v Rimu je danes sporočila, da so Združene države Amerike sprejele odločitev o znatnem znižanju uvoznih carin za več italijanskih proizvajalcev testenin. Gre za preklic prvotnih načrtov o uvedbi visokih protidampinških dajatev, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala septembra 2025. Po navedbah italijanskih uradnikov je do preobrata prišlo po uspešnih diplomatskih in trgovinskih pogajanjih med obema državama. Prvotni ukrepi, ki bi morali stopiti v veljavo 1. januarja 2026, so resno ogrozili enega ključnih izvoznih sektorjev italijanskega gospodarstva. Znižanje stopenj carin bo po ocenah analitikov omogočilo ohranitev konkurenčnosti italijanskih blagovnih znamk na ameriškem trgu. Dogovor velja za pomembno zmago italijanske diplomacije, saj preprečuje neposredno trgovinsko vojno v prehrambnem sektorju med Washingtonom in Rimom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega ravnanja pri prenovi zgradb centralne banke, ki naj bi stala več kot štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno izpostavil svoje gradbene dosežke v Beli hiši in kritiziral Powella kot »popolnega bedaka«, ki ga je ponovno imenoval Joe Biden. Na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je Trump za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, pri čemer je obljubil, da ga bo osebno podpisal. Dogodek so zaznamovali tudi njegovi komentarji o vrnitvi k plastičnim slamicam in ponovni napadi na zvezdnika Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo. Kljub predsednikovemu hvalisanju o »vročem« gospodarstvu, finančni kazalniki MSCI USA kažejo na zaostajanje ameriškega trga za svetovnim povprečjem, javnomnenjske ankete pa potrjujejo strm padec podpore med srednjim razredom in hispanskimi volivci pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal enoletni odlog povišanja carin na uvoz pohištva in omar, kar predstavlja pomemben preobrat v njegovi siceršnji protekcionistični trgovinski politiki. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se republikanska stranka sooča z naraščajočimi vprašanji o dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav so tarife osrednji steber njegove agende, so notranji pritiski glede inflacije in stroškov za potrošnike očitno prevladali nad prvotnimi načrti za zaostritev uvoznih pogojev. Predsednik je novico o spremembi politike sporočil v času praznovanja novega leta v svojem letovišču na Floridi, kjer je kot svojo glavno novoletno željo izpostavil mir na svetu. Kljub spravljivemu tonu pa analitiki opozarjajo, da bo vprašanje carin, trgovine in inflacije ostalo v ospredju prihajajočih predvolilnih razprav. Ta poteza kaže na poskus stabilizacije gospodarstva in pomiritve volivcev, ki jih skrbijo visoke cene opreme za dom, hkrati pa odraža kompleksnost usklajevanja zaščite domače industrije z ohranjanjem kupne moči prebivalstva.

Ameriški farmacevtski velikan Eli Lilly je znižal ceno svojega priljubljenega zdravila za hujšanje Zepbound, kar je sprožilo takojšen odziv konkurenta Novo Nordisk, ki je prav tako znižal cene. Dogajanje na trgu je ovrglo dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za inovacije in pokrivanje stroškov raziskav. Analitiki poudarjajo, da je padec cen povzročil pritisk konkurence in ne birokratski ukrepi ali znanstveni preboji, saj so podjetja ob tveganju izgube tržnega deleža hitro našla prostor za prilagoditve v svojih cenovnih modelih. Istočasno se ameriški proizvodni sektor sooča z ohlajanjem, saj je indeks predelovalnih dejavnosti ISM decembra 2026 padel na 47,9 točke, kar je pod pričakovanji in označuje deseti zaporedni mesec krčenja. Podjetja pospešeno zmanjšujejo zaloge surovin zaradi šibkega povpraševanja, medtem ko stroški materialov ostajajo visoki. Razpoloženje v industriji je na nizki ravni, k čemur prispevajo tudi visoki stroški bivanja in negotovost glede trgovinske politike, kar se odraža v krčenju števila zaposlenih in upadu novih naročil.

Nenadni dobički na kripto platformi za napovedovanje dogodkov Polymarket so sprožili preiskavo in ostre odzive v ameriškem kongresu, potem ko so tri denarnice pravilno napovedale odstavitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura le nekaj ur pred njegovo aretacijo. Po podatkih analitikov so lastniki denarnic, ki so bile ustvarjene in financirane le nekaj dni pred dogodkom, s stavami na ameriško vojaško posredovanje in padec venezuelskega režima zaslužili več kot 630.000 ameriških dolarjev. Zaradi nenavadnega časovnega ujemanja in visokih zneskov so se pojavili resni sumi, da so imeli posamezniki dostop do strogo zaupnih vojaških informacij. Ameriški kongresnik Ritchie Torres je v odziv na dogajanje že napovedal pripravo nove zakonodaje, ki bi zveznim uslužbencem in politikom prepovedala trgovanje na trgih napovedi, če imajo dostop do materialnih nejavnih informacij. Sumi o zlorabi informacij izhajajo predvsem iz dejstva, da je bila verjetnost vojaškega posredovanja v januarju na trgu ocenjena le na šest odstotkov, preden so omenjeni računi vložili znatna sredstva. Predsednik ZDA Donald Trump je po izvedeni operaciji potrdil, da je bila vojska v pripravljenosti že več dni, kar dodatno krepi sume o morebitnem odtekanju informacij iz vladnih ali vojaških krogov.

Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je preseglo prvotne napovedi analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, čeprav razpoloženje potrošnikov ostaja na zgodovinsko nizki ravni. Ta razkorak med dejansko potrošnjo in pesimizmom prebivalstva predstavlja nenavaden ekonomski fenomen, saj sta kazalnika običajno tesno povezana. Podrobnejša analiza podatkov Ameriškega ministrstva za trgovino razkriva, da se vse večji delež te potrošnje namenja stroškom zdravstvene oskrbe, ki postajajo nevzdržen breme za nacionalno gospodarstvo. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriško gospodarstvo postaja nevarno odvisno od naraščajočih izdatkov v zdravstvenem sektorju, kar lahko dolgoročno ogrozi stabilnost drugih gospodarskih panog. Kljub teoretično spodbudnim številkam o rasti BDP struktura porabe sproža vprašanja o vzdržnosti takšnega modela rasti.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 znatno povečalo, predvsem na račun širitve njegovega poslovnega imperija, ki poleg nepremičnin sedaj vključuje kriptovalute, pametne telefone in licenčno blago. Po podatkih revije Forbes se je njegova neto vrednost z lanskih 3,9 milijarde dolarjev povzpela na 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Kljub osebni finančni rasti pa podatki kažejo, da so se naložbe malih vlagateljev v sredstva, povezana s Trumpovim imenom, odrezale slabše od tržnega povprečja. Delnice podjetja Trump Media & Technology Group, ki se je decembra združilo s TAE Technologies, so namreč podlegle tržnim pritiskom in niso prinesle pričakovanih donosov. Hkrati so se pojavile resne kritike glede Trumpove zunanje politike in nacionalne varnosti. Analitiki opozarjajo, da so prepovedi potovanj in omejitve, ki jih uvaja administracija, nedosledne in potencialno motivirane s poslovnimi interesi. Države, v katerih se nahajajo nepremičnine s Trumpovo znamko ali kjer člani njegovega ožjega kroga sklepajo visoke poslovne dogovore, niso vključene v omejitve potovanj. To vzbuja pomisleke, da predsednik pri vprašanjih nacionalne varnosti daje prednost osebnemu bogatenju pred strateškimi interesi države, kar sovpada s preteklimi kritikami o njegovem vplivu na gospodarstvo in Federalne rezerve.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v novoletnem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z administracijo Združenih držav Amerike. Maduro je poudaril, da so vrata Venezuele odprta za ameriške investicije v nacionalni naftni sektor, hkrati pa je pozval k sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Kljub spravljivemu tonu do ameriškega ljudstva, ki ga je označil za prijateljskega, je predsednik opozoril na nenehno vojaško grožnjo in obtožil Washington poskusov prilaščanja venezuelskih naravnih virov. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi ameriške politike pritiska, ki jo je Maduro označil za diplomacijo topovnjač. Ta je po njegovih navedbah povzročila strm padec domače proizvodnje nafte. Čeprav je Maduro potrdil, da je imel v preteklosti spoštljiv telefonski pogovor z Donaldom Trumpom, ostaja kritičen do imperialističnih teženj ZDA. Vrhunec diplomatskih trenj predstavljajo ameriške obtožbe o narkoterorizmu in visoka denarna nagrada za Madurovo aretacijo, kar venezuelski vrh razume kot poskus destabilizacije in vzpostavitve marionetne vlade.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je ob zaključku leta 2025 zabeležila opazen padec, pri čemer so javnomnenjske raziskave pokazale nižje stopnje odobravanja v primerjavi z enakim obdobjem njegovega prvega mandata in mandatom njegovega predhodnika. Glavni razlog za nezadovoljstvo med ameriškimi volivci ostaja stanje v gospodarstvu, ki kljub prizadevanjem administracije ne izpolnjuje pričakovanj javnosti. Analize kažejo, da so prav ekonomska vprašanja ključni dejavnik, ki vpliva na negativen trend predsednikove priljubljenosti. Medtem ko se administracija spopada z izzivi na področju gospodarske politike, se državljani vse bolj odzivajo na inflacijske pritiske in splošno finančno negotovost, kar se neposredno odraža v nižjih ocenah predsednikovega dela ob koncu koledarskega leta.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Deli severne poloble, zlasti Združeno kraljestvo in nekatere regije Združenih držav Amerike, so se ob prelomu leta spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale opozorila pred izpadi električne energije in težavami v prometu, medtem ko so temperature v nekaterih podeželskih območjih padle do -8 stopinj Celzija. Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem denarnih nadomestil za ogrevanje v 18 poštnih okoliših na severu Anglije. Do pomoči v višini 25 funtov so upravičena gospodinjstva, kjer temperature sedem zaporednih dni ostanejo na ali pod lediščem. Hkrati so zdravstvene oblasti izdale opozorila zaradi povečanega tveganja za ranljive skupine prebivalstva, saj naj bi polarni mraz močno obremenil zdravstveni in socialni sistem. Podobno vreme je zajelo tudi dele ZDA, kjer so na območju New Jerseyja in Srednjega zahoda poročali o snežnih nevihtah in sunkih vetra do 55 kilometrov na uro. V mestih, kot je Minneapolis, so se temperature na silvestrovo spustile krepko pod ničlo, občutek mraza pa je zaradi vetra dosegel celo -26 stopinj Celzija. Kljub kratkotrajnim otoplitvam v nekaterih regijah, vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena z novimi padavinami v prvih dneh januarja.

Podjetje Trump Media, ki upravlja družbeno omrežje Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute, namenjene svojim delničarjem. Ta poteza pomeni zadnji korak v nizu kripto projektov družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je kljub svoji uradni funkciji ostal večinski lastnik podjetja. Digitalni žetoni bodo razdeljeni med delničarje kot nagrada, hkrati pa bodo služili kot orodje za nadaljnjo širitev digitalnih dejavnosti družine Trump, ki so doslej prinesle že milijonske prihodke. Uvedba lastne kriptovalute v okviru predsednikovega podjetja ponovno sproža resna vprašanja o konfliktu interesov, saj Donald Trump kot predsednik ZDA aktivno zagovarja rast trga digitalnih sredstev. Kritiki opozarjajo, da takšne dejavnosti brišejo mejo med zasebnimi finančnimi interesi prve družine ZDA in državno politiko. Projekt se nadgrajuje na pretekle dejavnosti, vključno z lansiranjem platforme World Liberty Financial, in utrjuje Trumpov položaj kot osrednjega zagovornika kriptovalut v ameriški politiki.

Elon Musk, lastnik podjetja Tesla in družbenega omrežja X, je javno objavil fotografijo z večerje s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom in prvo damo Melanio Trump. Musk je ob objavi zapisal, da sta imela s predsednikom "čudovito večerjo" in napovedal, da bo leto 2026 "neverjetno". Dogodek predstavlja pomemben mejnik v njunem odnosu, saj sta Trump in Musk po obdobju napetosti očitno utrdila svoje sodelovanje. Ta korak nakazuje, da bosta vplivna posameznika tesno sodelovala pri oblikovanju prihodnje politične in gospodarske agende, kar je Musk podkrepil z optimistično napovedjo za prihodnje leto. Srečanje se je odvilo v času, ko se znotraj gibanja MAGA in v širšem političnem prostoru ZDA vrstijo ugibanja o prihodnjih načrtih administracije in vplivu tehnoloških milijarderjev na državno politiko. Čeprav podrobnosti pogovora niso znane, javna objava fotografije služi kot jasen signal enotnosti med najvplivnejšim tehnološkim mogotcem in ameriškim predsednikom. Napoved leta 2026 verjetno namiguje na prihajajoče vmesne volitve v kongres ali druge strateške projekte, ki jih načrtujeta akterja. To zbližanje sledi obdobju, ko sta bila v sporih, vendar sta v zadnjih mesecih ponovno našla skupni jezik glede ključnih vprašanj ameriške notranje in zunanje politike.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu zaradi domnevne »velike nestrokovnosti«. Trump je Powella kritiziral zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, ki naj bi po njegovih besedah dosegli štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim vodenjem institucije in poudaril gospodarske uspehe svoje administracije. Hkrati je 79-letni predsednik v nizu intervjujev in objav odločno branil svojo telesno in kognitivno pripravljenost. Razkril je, da je oktobra opravil računalniško tomografijo (CT), in ne magnetne resonance (MRI), kot se je sprva ugibalo. Trump je prav tako priznal, da jemlje povečan odmerek aspirina za redčenje krvi, kar je storil na lastno pobudo, ter potrdil, da je ponovno opravil kognitivni test MOCA. Medtem ko sam trdi, da je v »popolnem zdravju«, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pogosto opravljanje tovrstnih testov lahko nakazuje na zaskrbljenost zdravnikov glede morebitnega upada kognitivnih sposobnosti. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja. Razlog za spor je Clooneyjeva odločitev, da pridobi francosko državljanstvo, kar je Trump označil za posledico napačnih političnih napovedi. Clooney mu je v izjavi za javnost odgovoril, s čimer se nadaljujejo odkriti spori med Belo hišo in vidnimi predstavniki Hollywooda.