Ameriško finančno ministrstvo ima 261,5 milijona unč zlata, ocenjenega na 42,22 dolarja na unčo, kar predstavlja več kot bilijon dolarjev skrite likvidnosti. Hkrati pa se na napovednih trgih zmanjšujejo možnosti, da bi Kevin Hassett postal naslednji predsednik ameriške centralne banke (Fed). Trgovinske tarife Donalda Trumpa so povzročile visoke stroške malim podjetjem.

Ameriške letalske družbe so po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo odpovedale na stotine letov v karibski regiji. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je po izvedenih zračnih napadih zaprla zračni prostor nad deli Karibov, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev prometa proti destinacijam, kot so Portoriko, Deviški otoki in Aruba. Ukrep neposredno vpliva na potovalne načrte številnih potnikov, saj regijo letno obišče skoraj 17 milijonov ameriških državljanov. Letalski prevozniki so se na nastale razmere odzvali z izdajo dobropisov in opozorili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Vojaška operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena proti strateškim ciljem v Caracasu in je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer in omejitev FAA ostaja letalski promet v regiji močno oviran, neposredne povezave z Venezuelo pa so bile že predhodno prekinjene.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, prestavil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, pri čemer se je skliceval na pogovore o trgovini. Prav tako je preživel dopoldne na Floridi, kjer je izbiral vzorce marmorja za novo plesno dvorano v Beli hiši.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.

Najnovejše revizije in preiskave v Združenih državah Amerike so razkrile sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju javnih sredstev in ranljivost lokalnih skupnosti za kibernetski kriminal. Ministrstvo za stanovanjska vprašanja in urbani razvoj (HUD) je v revizijskem poročilu ugotovilo, da je bilo v fiskalnem letu 2024 nepravilno razdeljenih za 5,8 milijarde dolarjev proračunskih sredstev. Sredstva za najemnine so prejele tudi pokojne osebe in tuji državljani brez ustreznega statusa, kar je novi minister Scott Turner označil za posledico pomanjkljivih finančnih nadzorov prejšnje administracije. Istočasno se lokalne oblasti v okrožju Warren v zvezni državi New York spopadajo s posledicami prefinjene prevare, v kateri so napadalci z lažnimi računi odtujili 3,3 milijona dolarjev davkoplačevalskega denarja. Kriminalci so izkoristili zaupanje uradnikov s pošiljanjem ponarejenih zahtevkov za plačilo v imenu uveljavljenih poslovnih partnerjev. Poleg tega so preiskave v Minnesoti zavrnile sume o obsežnih goljufijah v otroških vrtcih, ki jih financira država, vendar so inšpektorji odkrili številne varnostne kršitve, vključno s pomanjkanjem preverjanja preteklosti zaposlenih in nevarnimi igralnimi površinami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh ponovno znašel v središču kritik zaradi zavajajočih trditev o gospodarski uspešnosti Združenih držav Amerike in pomanjkanja transparentnosti glede svojega zdravstvenega stanja. Novinarske analize so razbile Trumpovo pogosto ponavljano tezo, da so ZDA pod njegovim vodstvom »najbolj vroče gospodarstvo na svetu«. Podatki kažejo, da so številni tuji borzni indeksi, predvsem v Aziji, po donosnosti prehiteli ameriške indekse Dow Jones, Nasdaq in S&P 500, kar spodkopava predsednikovo hiperbolo o absolutni nadvladi. Istočasno so se v javnosti pojavila nova ugibanja o predsednikovem fizičnem zdravju zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Medtem ko Bela hiša trdi, da so poškodbe posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi nepojasnjena obarvanja kože pri 79-letnem predsedniku lahko kazala na druge težave. Napetosti so se zaostrile tudi znotraj njegove administracije; Trump je svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Kellogg je napovedal svoj odstop z mesta odposlanca v januarju 2026, kar kaže na poglabljanje razkolov v zunanji politiki ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Kitajske oblasti so po poročanju tujih medijev uvedle novo, javno nedokumentirano pravilo, po katerem morajo proizvajalci polprevodnikov pri širjenju svojih zmogljivosti uporabiti vsaj 50 odstotkov opreme domačega izvora. Po navedbah virov, ki so seznanjeni s postopki pridobivanja državnih dovoljenj, morajo podjetja v svojih razpisnih dokumentacijah jasno navesti izvor strojne opreme. Če delež kitajskih strojev ne dosega zahtevanega praga, uradniki zaustavijo postopke za odobritev gradnje ali posodobitve tovarn. Čeprav uradna politika o tej omejitvi ne obstaja, se pravilo izvaja prek strogih pregledov javnih naročil, povezanih s širitvijo obratov. Viri navajajo, da si Peking dolgoročno prizadeva za popolno neodvisnost od tuje tehnologije, pri čemer naj bi bil končni cilj 100-odstotna uporaba domače opreme. Nekatere izjeme so mogoče le pri najnaprednejših proizvodnih linijah, kjer kitajska tehnologija še ne dosega potrebnih standardov, vendar so pritiski regulatorjev na podjetja vse močnejši. Ta poteza predstavlja odgovor na mednarodne trgovinske omejitve in je namenjena pospeševanju rasti domače industrije polprevodnikov. S prisilnim povečevanjem povpraševanja po lokalni opremi želi Kitajska zmanjšati ranljivost svoje dobavne verige in okrepiti tehnološko samozadostnost v času zaostrenih odnosov z zahodnimi silami, predvsem z Združenimi državami Amerike.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Predsednik Trump je podpisal novoletni odlok, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, sklicujoč se na trgovinske pogovore. Medtem ko je Trump gostil novoletno zabavo na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, je Bela hiša objavila informativni list o predsedniški razglasitvi.

Kitajski proizvajalci avtomobilov so novembra osvojili rekordnih 12,8 % evropskega trga električnih vozil. Električni avtobusi kitajske izdelave hitro prevzemajo javni prevoz v jugovzhodni Aziji, saj vlade spodbujajo dekarbonizacijo. Xiaomi načrtuje za leto 2026 štiri nove modele, vključno z električnimi vozili s podaljšanim dosegom (EREV).

Ameriško ministrstvo za trgovino je v svoji predhodni analizi objavilo odločitev o drastičnem znižanju protidampinških carin na uvoz določenih blagovnih znamk italijanskih testenin. Odločitev, ki je bila objavljena pred predvidenim zaključkom preiskave 11. marca, sledi začasnim ukrepom iz lanskega septembra, ko so bile stopnje določene bistveno višje. Za proizvajalca La Molisana se je carina znižala z 91,74 odstotka na le 2,26 odstotka, za proizvajalca Garofalo na 13,98 odstotka, za ostalih 11 proizvajalcev pa na 9,09 odstotka. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, znano kot Farnesina, je poudarilo, da je ponovna določitev tarif rezultat aktivnega sodelovanja italijanskih podjetij z ameriškimi oblastmi. Ministrstvo je ob tem izpostavilo učinkovitost diplomatske podpore italijanske vlade, ki namerava s prizadevanji nadaljevati do sprejetja končnih odločitev. Ukrep predstavlja pomembno razbremenitev za italijansko prehrambno industrijo, ki je eden ključnih izvoznih sektorjev države na ameriški trg.

Globalno gospodarstvo ob začetku leta 2026 zaznamujejo precejšnja nihanja na valutnih trgih in povečan regulativni pritisk na digitalna sredstva. Ameriški dolar je zaokrožil leto z devetodstotnim padcem, kar je njegova najslabša predstava v zadnjih osmih letih. Vlagatelji pričakujejo nadaljnje slabljenje valute, saj se obeta menjava na vrhu zveznih rezerv (Fed) in prehod k bolj popustljivi monetarni politiki. Medtem ko se ZDA soočajo s fiskalnimi izzivi, Indija poroča o močni gospodarski rasti, ki jo poganjajo domače povpraševanje in preudarne makroekonomske politike, čeprav indijska centralna banka opozarja na tveganja zaradi geopolitičnih negotovosti. V Južni Koreji se tamkajšnja centralna banka aktivno odziva na padanje vrednosti vona, ki se je nevarno približal kritični meji 1.500 za dolar. Guverner Rhee Chang Yong je napovedal odločne ukrepe proti tujim investicijam, ki bi lahko destabilizirale devizni trg. Hkrati je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov okvir za poročanje o kriptosredstvih, ki od vlagateljev zahteva obvezno razkritje podatkov o računih davčni upravi (HMRC). Namen ukrepa je zajezitev davčnih utaj v sektorju, ki ga vlada zdaj obravnava kot polnopravno obdavčljivo finančno dejavnost. Britanske oblasti pričakujejo, da bodo z novimi predpisi v naslednjih petih letih zbrale približno 300 milijonov funtov dodatnih prihodkov.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom. Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Kripto industrija se ob koncu leta 2025 sooča z obsežno varnostno krizo, saj so napadi hekerjev in goljufije v letošnjem letu povzročili za približno štiri milijarde dolarjev izgub, kar predstavlja 40-odstotno povečanje glede na leto 2024. Po poročilih analitičnih hiš so osrednjo grožnjo predstavljali državni akterji iz Severne Koreje, ki so odgovorni za več kot polovico vseh ukradenih sredstev, predvsem prek napadov na centralizirane borze, kot sta Bybit in Phemex. Večina izgub ni bila posledica napak v programski kodi, temveč pomanjkljivosti v operativni varnosti in upravljanju dostopov. Kritično obdobje sta zaznamovala tudi nedavna vdora v razširitev Trust Wallet in omrežje Flow. V incidentu na božični dan je bilo iz denarnic Trust Wallet odtujenih približno sedem milijonov dolarjev, medtem ko je omrežje Flow zaradi ranljivosti v izvajalni plasti izgubilo 3,9 milijona dolarjev. Flow Network je bil zaradi napada začasno ustavljen, kar je povzročilo močan padec vrednosti žetona FLOW. Hkrati so preiskovalci, kot je ZachXBT, razkrili delovanje kanadskega goljufa pod psevdonimom Haby, ki je s socialnim inženiringom in lažnim predstavljanjem za podporo Coinbase uporabnikom odtujil več kot dva milijona dolarjev. Ti dogodki poudarjajo sistemske napetosti med samostojnim skrbništvom nad sredstvi in odvisnostjo od centraliziranih posodobitev programske opreme.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje neracionalne porabe proračunskih sredstev, natančneje 4,1 milijarde dolarjev za prenovo stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Predsednik je Powella označil za popolnega norca in nesposobneža, hkrati pa poudaril, da bi sam podobna dela v Beli hiši opravil bistveno ceneje. Dogajanje stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko, saj Powellu mandat predsednika poteče maja, vendar bi lahko v odboru guvernerjev ostal še dve dodatni leti. Powell se o svojih namerah glede ostanka na položaju po izteku mandata še ni jasno izrazil, njegove odločitve pa vnašajo negotovost na Wall Street. Medtem ko Trump trdi, da so njegove gospodarske politike ustavile inflacijo, se del volilnega telesa še vedno spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar kritiki pripisujejo tudi predsednikovim carinskim ukrepom in motnjam pri socialnih transferjih.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v letu 2025 zabeležili precejšnjo rast, ki jo je spodbudilo predvsem neusahljivo zanimanje vlagateljev za delnice podjetij s področja umetne inteligence. Kljub trgovinskim sporom pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in splošnim geopolitičnim negotovostim so ameriški trgi ohranili pozitivno smer. Poleg delnic sta visoko vrednost dosegla tudi zlato in srebro, ki sta postala zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Na drugi strani je ameriški dolar doživel najizrazitejši padec vrednosti po letu 2017. To slabljenje valute je neposredna posledica širših makroekonomskih gibanj in odzivov na ameriško zunanjetrgovinsko politiko. Prav tako svoje vrednosti ni uspela ohraniti kriptovaluta bitcoin, ki je v nasprotju s plemenitimi kovinami beležila upad. Analitiki ocenjujejo, da so trgi trenutno razpeti med tehnološkim optimizmom in strahom pred trgovinskimi vojnami.

Analitiki investicijske banke UBS so poročali o rekordni rasti cen bakra, ki so na londonski borzi kovin (LME) presegle 13.000 dolarjev za tono. Trimesečne terminske pogodbe so se podražile za 3,1 odstotka in dosegle najvišjo vrednost doslej pri 13.387,50 dolarja. Rast cen poganjajo predvsem pričakovanja glede novih trgovinskih carin, ki bi jih lahko uvedla administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na rafinirani baker. To je povzročilo povečano povpraševanje po kopičenju zalog v Združenih državah Amerike, kar hkrati zmanjšuje razpoložljivost surovine na svetovnih trgih. Poleg geopolitičnih tveganj na trg vplivajo tudi vztrajne motnje pri rudarjenju in ključna vloga bakra v energetskem prehodu. Analitičarka UBS Aditi Samajpati je izpostavila, da so se globalna neravnovesja v zalogah poglobila, saj ameriške zaloge rastejo, medtem ko se preostali svet spopada s pomanjkanjem. Špekulativno trgovanje se je okrepilo, saj vlagatelji stavijo na nadaljnjo rast vrednosti te industrijske kovine, ki ostaja ena najbolj zaželenih surovin za naložbe v prihodnjem obdobju.

Ameriški dolar se je v sredo, 31. decembra 2025, po objavi ugodnih podatkov o zaposlovanju v Združenih državah Amerike nekoliko okrepil in nadomestil del predhodnih izgub. Kljub temu je valuta v celotnem letu 2025 izgubila več kot devet odstotkov svoje vrednosti, kar predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2017. Na gibanje tečaja so skozi celotno leto vplivali predvsem številni rezi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), proračunska negotovost ter nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da bi se dolar lahko v prihodnje še dodatno oslabil, če bo novi guverner Feda nadaljeval z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. Čeprav so zadnji podatki s trga dela presegli pričakovanja in kratkoročno spodbudili povpraševanje po dolarju, dolgoročni trend ostaja negotov. Trgi se odzivajo predvsem na strukturne spremembe v ameriški fiskalni politiki in pričakovanja glede nadaljnjih monetarnih ukrepov, ki bodo zaznamovali začetek leta 2026.

Ozak AI ($OZ) je hitro postal eden izmed najbolj izstopajočih novih projektov, saj modeli rasti napovedujejo močno rast po kotaciji. Kljub splošnemu padcu na kripto trgu, je Ozak AI dosegel nov mejnik s 5 milijoni dolarjev, kar nakazuje na prihajajoče povečanje povpraševanja. Izgube zaradi kripto vdorov so se decembra zmanjšale za 60 %, vendar tveganja še vedno obstajajo. Vlagatelji so ob vstopu v leto 2026 pokazali drugačen pristop do kripto predprodaj. Transakcije v XRP Ledger so močno upadle.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Skoraj leto dni po uničujočih gozdnih požarih, ki so januarja prizadeli okrožje Los Angeles, poročila razkrivajo, da so nepremičninski vlagatelji kupili približno 40 odstotkov vseh prodanih praznih zemljišč na prizadetih območjih. Analiza kaže, da so se vlagatelji agresivno odzvali na priložnosti na trgu, medtem ko so se številni prejšnji lastniki odločili za prodajo namesto za dolgotrajno in drago obnovo svojih domov. Skupna vrednost stanovanjskih nepremičnin na območjih, ki so jih opustošili požari, je pred naravno katastrofo presegala 46 milijard ameriških dolarjev. Visok delež institucionalnih in zasebnih vlagateljev na trgu sproža vprašanja o prihodnji dostopnosti stanovanj in spremembi demografske strukture sosesk. Poročilo z dne 30. decembra poudarja, da so izgorela zemljišča postala tarča špekulativnih nakupov, saj se pričakuje, da se bo vrednost nepremičnin v Kaliforniji dolgoročno znova zvišala kljub nenehnemu tveganju naravnih nesreč.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil »lepo, redko kri«, kar je odločitev, ki jo je sprejel sam. Zdravniki v Beli hiši so njegovo zdravstveno stanje ocenili kot popolno. Objavljeni so bili tudi pomisleki glede CT preiskav in spanja.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Ameriški predsednik Donald Trump ob koncu leta 2025 beleži znatno znižanje stopnje odobravanja med ključnimi volilnimi demografskimi skupinami, predvsem med srednjim razredom. Po podatkih zadnjih raziskav javnega mnenja agencij YouGov in Marist je njegova priljubljenost med volivci z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji padla na najnižjo raven v drugem mandatu, kar vzbuja zaskrbljenost znotraj Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Volivci so nezadovoljni predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in nestanovitnih carinskih politik, čeprav predsednik Trump te podatke označuje za prirejene in vztraja, da gospodarstvo dosega rekordne rezultate. Obenem se je predsednik zapletel v nove javne spore, tokrat z igralcem Georgom Clooneyjem, ki se je z družino preselil v Francijo in dobil francosko državljanstvo. Trump je odločitev označil za politično neuspeh in kritiziral Clooneyjevo filmsko kariero. Poleg tega je Trump napovedal možnost tožbe zaradi domnevne malomarnosti proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Razlog za predsednikovo nezadovoljstvo so visoki stroški obnove stavb centralne banke, ki jih Trump primerja s svojo gradnjo nove dvorane v Beli hiši. Ob vsem tem se v medijih pojavljajo nova vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in starosti, saj bo v letu 2026 dopolnil 80 let.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.