Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost na resen dialog z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z mamilom. Madurove izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti in vojaških pritiskov s strani ZDA. Predsednik je poudaril, da je Venezuela pripravljena na pogajanja o sporazumu, če so nameni ameriške strani resni in temeljijo na dejstvih, ne pa na obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v proizvodnjo mamil. Kljub spravljivemu tonu glede varnostnega sodelovanja se je Maduro izognil neposrednemu komentarju nedavnega zračnega napada na venezuelsko pristaniško območje, ki naj bi ga po poročanju tujih medijev izvedla ameriška obveščevalna agencija CIA. Maduro je hkrati izkoristil priložnost za gospodarsko ponudbo in poudaril, da je država odprta za ameriške investicije v naftni sektor, če bi ZDA potrebovale venezuelsko nafto. Ta diplomatski premik se dogaja le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil ameriške vojaške operacije proti tarčam v Venezueli.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v drugo leto svojega mandata z ostrimi opozorili Iranu in napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025. V svoji zadnji objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo iranski režim nasilno zatrl mirne protestnike v državi, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na napad. Njegove izjave sledijo poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami v Iranu. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo prizadevanja za korenito preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah virov namerava Trumpova administracija v letu 2026 uresničiti ključne točke načrta Project 2025, ki vključujejo ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje, ukinitev nekaterih obveščevalnih služb ter strožje zahteve za šole, ki prejemajo zvezna sredstva. Kljub kritikam glede draginje v državi, ki jo Trump občasno označuje za politično prevaro, predsednik vztraja pri trditvi, da so njegovi gospodarski ukrepi že ustavili inflacijo in znižali cene energentov. Na lokalni ravni je Trump presenetljivo pokazal naklonjenost novemu županu New Yorka Zohranu Mamdaniju, čeprav so konservativni krogi in člani gibanja MAGA njegove govore o kolektivizmu označili za komunizem. Napetosti med Trumpovo vizijo in realnostjo ameriškega gospodarstva ostajajo osrednja točka političnih razprav, medtem ko se država pripravlja na vmesne volitve.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele. Ukrepi so usmerjeni proti akterjem, ki naj bi sodelovali pri proizvodnji, prodaji in izvozu iranskih brezpilotnih letalnikov ter balističnih raket. Ameriško ministrstvo za finance trdi, da so te entitete neposredno podpirale nedovoljeno trgovino z orožjem, kar ogroža svetovno varnost. Najnovejši ukrepi so del širše strategije stopnjevanja pritiska na Teheran in Caracas, saj Združene države Amerike obtožujejo oba režima nezakonitega sodelovanja na področju vojaške tehnologije. Sankcioniranim osebam in podjetjem je onemogočen dostop do ameriškega finančnega sistema, njihovo premoženje pod jurisdikcijo ZDA pa je zamrznjeno. Poteza je sledila poročilom o okrepljenem sodelovanju med državama, ki vključuje tudi neposredne dobave vojaške opreme v nasprotju z mednarodnimi omejitvami.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Objavljeni so bili dodatni seznami trgovin z živili, restavracij in verig hitre prehrane, ki bodo odprte na silvestrovo in novo leto. Potrošniki lahko preverijo, katere trgovine bodo obratovale in njihove točne ure delovanja.

Politični akcijski odbor MAGA Inc., ki je tesno povezan z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je vstopil v leto 2026 z rekordnimi 300 milijoni dolarjev razpoložljivih sredstev. Po uradnih poročilih je skupina samo v drugi polovici leta 2025 zbrala več kot 102 milijona dolarjev, pri čemer je skoraj polovica teh sredstev prišla iz treh ključnih virov. Ta finančni arzenal bo namenjen prihajajočim vmesnim volitvam v kongres, ki bodo ključne za politično prihodnost Trumpove administracije. Zbrana sredstva bodo predsedniku Trumpu omogočila utrditev moči v času, ko njegova administracija vstopa v drugo leto mandata in stopnjuje prizadevanja za uresničitev ciljev iz sporne pobude Project 2025. Finančna moč odbora MAGA Inc. predstavlja pomembno prednost pri podpori kandidatom Republikanske stranke, ki bodo zagovarjali predsednikovo agendo glede korenitega preoblikovanja zvezne vlade in omejevanja neodvisnosti institucij, kot je centralna banka Federal Reserve. Visok znesek na računu odraža močno podporo donorjev kljub gospodarskim negotovostim in naraščajočim kritikam na račun predsednikove konservativne politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik po tem, ko je njegova administracija prek Ministrstva za zdravje in socialne zadeve zamrznila vsa izplačila za otroško varstvo zveznim državam. Ukrep, ki naj bi veljal, dokler države ne dokažejo legitimne porabe sredstev, je bil sprejet v času, ko se milijoni Američanov soočajo z morebitnim skokovitim porastom premij zdravstvenega zavarovanja zaradi izteka davčnih subvencij. Odločitev o zamrznitvi sredstev sledi objavi videoposnetka Nicka Shirleyja o domnevnih prevarah v vrtcih, čeprav so se uradne preiskave teh primerov začele že leta 2022. Hkrati so mediji poročali o predsednikovi osebni vpletenosti v prenovo vzhodnega krila Bele hiše, kjer gradi novo plesno dvorano. Trump je po navedbah virov med potjo na igrišče za golf osebno izbiral marmor in oniks, ki ju je kupil z lastnimi sredstvi. Kritiki mu očitajo odtujenost od realnosti, saj se država sooča s krizo dostopnosti bivališč in osnovnih življenjskih potrebščin. Trump je sicer retorično začel naslavljati gospodarske težave, a jih je v preteklosti označeval za prevaro demokratov, medtem ko njegovi nasprotniki opozarjajo, da k inflaciji prispevajo prav njegove carine in posegi v socialne prejemke.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za novo, 8.360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gradbeni projekt, ki vključuje nadomestitev porušenega vzhodnega krila Bele hiše, ostaja predmet številnih kritik, saj so se stroški povzpeli na 400 milijonov dolarjev. Bela hiša ob tem poudarja, da predsednik materiale kupuje z lastnimi sredstvi. Obenem se je Trump ponovno spoprijel z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V intervjuju za The Wall Street Journal je zavrnil ugibanja o modricah na rokah in rezultatih zdravniških pregledov, ki so jih nekateri mediji interpretirali kot znake pešanja zdravja. Poleg tega nova poročila razkrivajo, da je predsednik v letu 2025 golf klube obiskal kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih rund golfa presegel osemletni seštevek Baracka Obame.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost tožbe proti predsedniku Federal Reserve Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in trdil, da so stroški prenove dosegli rekordne štiri milijarde dolarjev, kar je označil za "hudo malomarnost". Poleg gospodarskih trenj se Trumpova administracija sooča z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem zdravstvenem stanju, saj so se v javnosti pojavila poročila o njegovem dremanju med sestanki in kognitivnih težavah. Predsednik je na družbenih omrežjih ostro zavrnil navedbe o pešanju zdravja in zatrdil, da je že tretjič zapored z odliko opravil kognitivni izpit, hkrati pa je pozval k obveznemu testiranju vseh predsedniških kandidatov. Politični analitiki opozarjajo, da se Trumpova podpora med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s Hispanic Američani in srednjim razredom, zmanjšuje, kar bi lahko ogrozilo republikance na vmesnih volitvah leta 2026. Dodatno napetost povzročajo njegovi spori z javnimi osebnostmi, kot je George Clooney, ter obtožbe o spodkopavanju etičnih standardov, ki so bili vzpostavljeni po aferi Watergate.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

V Iranu se pet zaporednih dni vrstijo množični protivladni protesti, ki so se v četrtek sprevrgli v še bolj nasilne spopade in zahtevali najmanj sedem smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in gospodarske stagnacije, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v ruralne province po vsej državi. Po poročanju lokalnih medijev, kot je agencija Fars News, in organizacije za človekove pravice Hengaw, so se varnostne sile na proteste odzvale s silo, kar je vodilo do stopnjevanja nasilja. Napetosti so dobile tudi mednarodno razsežnost, saj so Združene države Amerike po poročilih o smrtnih žrtvah Iranu zagrozile celo z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, medtem ko se nemiri, ki so se začeli kot gospodarski protesti, vse bolj spreminjajo v splošno politično gibanje proti trenutnemu režimu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev in obseg spopadov v različnih delih države še naprej povečujeta.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi ponovna vzpostavitev trgovinskih odnosov z Rusijo prinesla nove priložnosti za ameriško gospodarstvo. Izjavo je podal v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Zvezni sodnik je v torek, 30. decembra, zavrnil prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za ukinitev financiranja Urada za finančno zaščito potrošnikov (CFPB). Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo obstoj veljavnega sodnega naloga, ki Trumpovi administraciji prepoveduje zaprtje te neodvisne agencije. Odločitev je bila sprejeta le 24 ur pred iztekom sredstev za operativne stroške urada, ki je bil ustanovljen leta 2011 za zaščito potrošnikov po finančni krizi. Agencija je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE), ki ga vodi Elon Musk, saj je CFPB preiskovala nekatere njegove poslovne dejavnosti. Hkrati je izvršni direktor davčne uprave IRS Frank Bisignano napovedal, da bo v prihodnjem letu približno 94 odstotkov Američanov iz srednjega razreda deležnih davčnih olajšav. Po njegovih besedah se bodo davčne stopnje znižale, prejemniki socialne pomoči pa bi lahko pridobili do 6.000 dolarjev ugodnosti, saj si administracija prizadeva za odpravo obdavčitve socialnih prejemkov. Te spremembe so posledica zakonodaje, ki jo je predsednik Trump podpisal poleti, in napovedujejo znatna vračila davkov v letu 2026. Bisignano zaseda novoustanovljeni položaj izvršnega direktorja IRS, ki ga je uvedla trenutna vlada.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zvezni državi Minnesota. Odločitev sledi obtožbam o obsežnih finančnih prevarah znotraj somalijsko-ameriške skupnosti, ki naj bi po navedbah zveznih oblasti zlorabljala sistem socialnih transferjev. Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je ukrep potrdilo v torek, ko so dokončno ustavili vsa nakazila državi. Do teh ukrepov prihaja v času, ko direktor FBI Kash Patel napoveduje povečano prisotnost preiskovalcev v Minnesoti, ki naj bi se spopadali z domnevnim izkoriščanjem milijonov dolarjev zveznih sredstev. Hkrati so oblasti sprožile obsežne revizije imigracijskih postopkov za ameriške državljane somalijskega porekla. Namen revizij je odkriti morebitne prevare v postopkih pridobivanja državljanstva, kar bi lahko služilo kot podlaga za denaturalizacijo oziroma odvzem državljanstva. Pomočnica sekretarja za domovinsko varnost Tricia McLaughlin je poudarila, da je pridobitev državljanstva na podlagi goljufije zakonska osnova za njegovo preklicanje. Čeprav so bili takšni postopki v preteklosti redki, se pod sedanjo upravo stopnjuje uveljavljanje imigracijske zakonodaje, vključno z deportacijami in preklici vizumov. Ti ukrepi so tesno povezani s predhodno napovedano ukinitvijo programa začasne zaščite (TPS) za Somalce, kar stopnjuje pritisk na to skupnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa ustavilo vsa zvezna izplačila za programe otroškega varstva. Ukrep, ki je bil sprva usmerjen v zvezno državo Minnesota, so kasneje razširili na celotno državo. Odločitev je posledica odkritja obsežnih sistemskih goljufij, povezanih s centri za dnevno varstvo in avtizem v Minnesoti, kjer naj bi prihajalo do zlorab socialnih transferjev. Preiskava se osredotoča predvsem na sume nepravilnosti v centrih, ki jih upravljajo člani somalijske skupnosti. Namestnik ministra za zdravje Jim O'Neill je potrdil zamrznitev sredstev in poudaril, da vlada ne bo dopuščala nadaljnjega izkoriščanja proračunskega denarja. Zaradi resnosti obtožb so v Minnesoto napotili dodatno število zveznih uradnikov, ki bodo opravili celovito revizijo poslovanja omenjenih ustanov, medtem ko preostale zvezne države ostajajo v stanju negotovosti glede prihodnjega financiranja teh storitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v torek zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za finančno varstvo potrošnikov (CFPB). Sodišče je razsodilo, da mora vlada zagotoviti neovirano delovanje regulatorne agencije, ki so jo konservativni krogi že dlje časa poskušali ukiniti. Odločitev predstavlja pomembno oviro za Trumpova prizadevanja po vrnitvi na oblast, saj je predsednik napovedal popolno zaprtje tega nadzornega organa. Urad CFPB ima ključno vlogo pri nadzoru bank, posojilodajalcev in velikih korporacij, s čimer zagotavlja varnost finančnega sistema in ščiti ameriške potrošnike pred zlorabami. Kljub napovedim administracije o reorganizaciji ali ukinitvi agencije, sodna veja oblasti vztraja pri ohranitvi zakonsko določenih sredstev. Ta pravni spor je le eden v nizu konfliktov med Trumpovo izvršno oblastjo in neodvisnimi regulatornimi institucijami, ki so se v zadnjem obdobju okrepili zaradi agresivne industrijske politike in kadrovskih čistk.

Kalifornijske oblasti so v torek sporočile, da bodo do marca prihodnjega leta odložile načrtovan preklic 17.000 komercialnih vozniških dovoljenj za voznike tovornjakov in avtobusov. Odločitev je bila sprejeta le teden dni po tem, ko so skupine za pravice priseljencev vložile tožbo zaradi napovedanega ukrepa. Namen odloga je zagotoviti dodatni čas za preverjanje statusa voznikov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in jim s tem omogočiti ohranitev dovoljenj za delo. Prvotni načrt za množičen preklic dovoljenj je bil sprožen po pritisku ameriškega ministra za promet Seana Duffyja, ki je trdil, da so bila dovoljenja izdana v nasprotju z zveznimi predpisi. Spor se je zaostril po ugotovitvah zvezne uprave, da določen del tujih voznikov ne izpolnjuje strogih meril za varnost v cestnem prometu. Z odlogom se kalifornijske institucije skušajo izogniti morebitnim negativnim posledicam v logističnem sektorju in hkrati odgovoriti na pravne izzive, ki jih prinaša tožba priseljenskih organizacij. Primer izpostavlja napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Kalifornijo glede vprašanj priseljevanja in licenciranja delovne sile.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek napovedala ustavitev financiranja programov za otroško varstvo v zvezni državi Minnesota. Odločitev je bila sprejeta po razkritju serije goljufij, ki so se v tej državi dogajale v zadnjih letih. Jim O'Neill, namestnik tajnika na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve, je pojasnil, da so ukrep sprejeli kot odgovor na očitne in razširjene zlorabe sredstev, ki so se po njegovih besedah pojavljale tako v Minnesoti kot po celotni državi. O'Neill je poudaril, da so s tem dejanjem zaprli denarno pipo in začeli aktivno odkrivati nepravilnosti. Novi protokoli določajo, da bodo morala vsa prihodnja plačila preko agencije za otroke in družine vsebovati podrobno utemeljitev, vključno z računi ali fotografskimi dokazi, preden bodo sredstva sproščena. Preiskava, ki je privedla do tega drastičnega ukrepa, se je začela s primerom neprofitne organizacije Feeding Our Future, kjer so obtoženci izkoriščali zvezni program za hrano. V tem primeru je bilo že obsojenih 57 oseb. Nedavni videoposnetki neodvisnih novinarjev so dodatno razkrili številne centre za otroško varstvo, ki sploh niso obratovali, kljub temu da so prejemali milijone dolarjev pomoči. Medtem ko administracija poudarja odločen boj proti kriminalu, guverner Tim Walz trdi, da so se s temi goljufijami borili že več let in da so se pregoni začeli že v obdobju prejšnje vlade.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju zabeležil občuten padec prodaje, saj so se dobave vozil po ukinitvi državnih subvencij za električna vozila v Združenih državah Amerike zmanjšale za 15,6 odstotka. Podjetje pod vodstvom Elona Muska ni doseglo zastavljenih prodajnih napovedi, kar je posledica spremenjene gospodarske politike pod Trumpovo administracijo, ki je odpravila finančne spodbude za kupce električnih vozil. Medtem ko se Tesla spopada z upadom povpraševanja na svojem domačem trgu, konkurenčni proizvajalci, predvsem kitajski BYD, še naprej krepijo svoj tržni delež. Ta negativni trend sledi obdobju nihanj, ki so zaznamovala leto 2025. Čeprav je Tesla v tretjem četrtletju lani še poročala o rekordnih dobavah, se je napoved o težkih časih zaradi umika subvencij, ki so jo analitiki izpostavljali že julija, izkazala za točno. Ukinitev spodbud je neposredno vplivala na cenovno konkurenčnost Teslinih vozil, kar se zdaj odraža v slabših poslovnih rezultatih ob koncu leta.

Z novim letom 2026 so v Združenih državah Amerike potekle okrepljene davčne olajšave Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), kar je za številne prebivalce povzročilo podvojitev stroškov zdravstvenega zavarovanja. Samo v Illinoisu se bo s tem soočilo več kot 500.000 ljudi.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Ameriško ministrstvo za stanovanjski razvoj in urbanizem (HUD) je v revizijskem poročilu za proračunsko leto 2024 razkrilo, da je bilo približno 5,8 milijarde dolarjev zvezne pomoči za najemnine izplačanih neupravičenim prejemnikom. Revizija je pokazala na sistemske nepravilnosti, saj so sredstva prejemali tudi posamezniki, ki niso izpolnjevali pogojev, med njimi skoraj 30.000 pokojnih oseb in na tisoče tujih državljanov brez ustreznega statusa. HUD je nepravilna izplačila označil za vprašljiva po podrobni primerjavi podatkov ministrstva za finance s lastnimi bazami podatkov o najemnikih. Uradniki ministrstva so pojasnili, da so se težave z nadzorom nad izplačili poglobile med mandatom predsednika Joeja Bidna, ko se je obseg zvezne pomoči znatno povečal. Poročilo opozarja na pomanjkljive mehanizme preverjanja upravičenosti, kar je privedlo do obsežnih zlorab proračunskih sredstev. Ministrstvo se sedaj spopada s kritikami glede upravljanja javnega denarja, hkrati pa napoveduje strožje protokole pri prihodnjih izplačilih subvencij, da bi preprečili nadaljnje finančne izgube in zagotovili pomoč tistim, ki jo dejansko potrebujejo.

Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala opozorila za več kot deset zveznih držav ZDA zaradi prihajajočega zimskega neurja, ki je območje zajelo prav v času praznovanj ob koncu leta. Najhujše razmere so vremenoslovci napovedali za severne dele zvezne države New York, kjer bi zaradi t. i. učinka jezera lahko zapadlo več kot meter snega. V zveznih državah Massachusetts, Pennsylvania in New Jersey so pričakovali predvsem rahlo sneženje, ki naj bi povzročilo poledico na cestah in manjše nevšečnosti pri potovanjih. Zaradi večdnevnega sneženja in neugodnih vremenskih napovedi so bili prebivalci opozorjeni na previdnost pri načrtovanju silvestrovanj na prostem. Kljub možnosti padavin so lokalne oblasti na večini območij načrtovale izvedbo novoletnih ognjemetov, če vidljivost ne bi bila preveč okrnjena. Vremenske razmere so se skladale z napovedmi o mokrem vzorcu vremena v regiji, ki je po sušnem obdobju prinesel vsaj nekaj pričakovanih zimskih padavin.

Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla in lastnik platforme X, je v seriji objav izrazil ostro kritiko na račun ameriške Demokratske stranke v luči prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike. Musk je opozoril, da bi zmaga tako imenovane radikalne levice povzročila nepopravljivo škodo državi. Po njegovih navedbah bi takšen politični razplet vodil v nenadzorovano odpiranje meja za nezakonite migracije in povečanje števila volilnih prevar, kar bi po njegovem mnenju uničilo temelje ameriške družbe. Poleg opozoril so se v javnosti pojavila ugibanja o Muskovem finančnem podpiranju Republikanske stranke. Čeprav se milijarder spopada z očitki o politični pristranskosti, sam poudarja, da so njegovi nameni usmerjeni v ohranitev stabilnosti države. Musk trdi, da bi nadaljnja prevlada demokratov pomenila konec Združenih držav Amerike, kakršne poznamo danes. Njegove izjave so v ameriškem političnem prostoru sprožile val razprav o vplivu tehnoloških mogotcev na volilni proces.