V Las Vegasu se je zaključil prvi večji tehnološki sejem leta 2026, CES, kjer je več kot 4500 razstavljavcev predstavilo najnovejše inovacije s področja potrošniške elektronike. V ospredju letošnjega dogodka je bila integracija umetne inteligence v širok nabor naprav, od gospodinjskih pripomočkov do naprednih transportnih sredstev. Med najbolj izstopajočimi eksponati so bili robotski sesalniki, ki zmorejo plezati po stopnicah, in avtonomna vozila, ki v celoti temeljijo na sistemih umetne inteligence. Na dogodku so svoje vizije prihodnosti predstavili tudi tehnološki velikani, kot so Samsung, Meta in Nvidia. Poleg robotizacije so pozornost pritegnili zasloni, ki so tanki kot papir, in kibernetski hišni ljubljenčki, ki uporabnikom nudijo digitalno družbo. Razstavljavci so poudarili, da tehnologija ne postaja le zmogljivejša, temveč se vse bolj neopazno zliva z vsakdanjim življenjem posameznika. Strokovnjaki ocenjujejo, da letošnji CES postavlja nove standarde za industrijo, zlasti na področju interakcije med človekom in strojem. Poudarek na umetni inteligenci kaže na premik od zgolj funkcionalnih naprav k pametnim sistemom, ki se učijo uporabnikovih navad in se jim prilagajajo. Sejem v Las Vegasu tako ostaja ključno prizorišče za napovedovanje globalnih tehnoloških trendov v prihajajočem letu.

Donald Trump je napovedal, da bo ameriška vlada kupila za 200 milijard dolarjev hipotekarnih obveznic preko podjetij Fannie Mae in Freddie Mac. Cilj tega ukrepa je znižanje hipotekarnih obrestnih mer in povečanje dostopnosti stanovanj. Analitiki opozarjajo, da je ta poteza, ki jo je Trump imenoval pomoč pri zniževanju hipotekarnih obrestnih mer, podobna tisti, ki je podjetji leta 2008 skoraj pripeljala do bankrota.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Tehnološki gigant Google in zagonsko podjetje Character.AI sta dosegla načelni dogovor o poravnavi v več tožbah, ki so ju bremenile odgovornosti za samomore in psihološke poškodbe mladoletnikov. Tožbe, vložene v ameriških zveznih državah Florida, Kolorado, New York in Teksas, so podjetjema očitala malomarnost, zavajajoče trgovske prakse in odgovornost za izdelek. Osrednji primer se je nanašal na 14-letnega Sewella Setzerja III s Floride, ki si je februarja 2024 vzel življenje po intenzivnih in seksualiziranih pogovorih s klepetalnim robotom, temelječim na likih iz serije Igra prestolov. Čeprav pogoji poravnave javnosti niso bili razkriti in podjetji nista priznali krivde, dogovor pomeni pomemben mejnik pri ugotavljanju pravne odgovornosti razvijalcev umetne inteligence za vpliv njihovih algoritmov na duševno zdravje uporabnikov. Družina 17-letnika v drugem primeru je podjetjema očitala, da je umetna inteligenca mladoletnika spodbujala k samopoškodovanju in celo predlagala nasilna dejanja proti staršem kot odziv na omejitve uporabe platforme. Sodišče na Floridi je po prejemu obvestila o mediacijskem dogovoru tožbo uradno zavrglo, stranki pa imata sedaj 90 dni časa za končno izpolnitev pogojev. Podjetje Character.AI je po seriji tragičnih dogodkov oktobra že uvedlo strožje omejitve, ki mladoletnikom preprečujejo neomejeno klepetanje z roboti. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta primer predstavlja premik v globalni razpravi o umetni inteligenci, saj se poudarek seli z vprašanja, ali tehnologija povzroča škodo, na vprašanje, kdo je zanjo odgovoren v primerih, ko so bila tveganja predvidljiva.

Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike Holdings Inc. je napovedalo nakup zagonskega podjetja SGNL Inc., posel pa je ocenjen na približno 740 milijonov ameriških dolarjev. Glavni namen prevzema je okrepitev portfelja na področju upravljanja identitet in pooblastil, kar postaja ključni izziv v sodobni podjetniški varnosti. SGNL je specializiran za t. i. dostop ob pravem času (just-in-time access), ki podjetjem omogoča učinkovito omejevanje nepooblaščenega dostopa do njihovih sistemov. Potreba po tovrstnih rešitvah se je povečala zaradi hitrega naraščanja števila nečloveških identitet, vključno z agenti umetne inteligence, ki jih podjetja vse pogosteje vključujejo v svoje procese. Medtem ko je avtentikacija uporabnikov po mnenju strokovnjakov večinoma rešeno vprašanje, pa avtorizacija oziroma natančno določanje pravic dostopa ostaja ranljiva točka. CrowdStrike namerava nakup financirati s kombinacijo denarnih sredstev in delnic, zaključek transakcije pa je predviden do konca aprila. Izvršni direktor podjetja CrowdStrike George Kurtz je poudaril, da je varnost identitet postala osrednje bojišče v kibernetskem prostoru, saj napadalci vse pogosteje izkoriščajo pravice zaposlenih in avtomatiziranih orodij za vdor v oblačne storitve. Prevzem podjetja SGNL bo podjetju CrowdStrike omogočil boljšo zaščito pred grožnjami, ki temeljijo na zlorabi identitet v okoljih, kjer se množično uvajajo orodja, gnana z umetno inteligenco.

V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

Iraška vlada je sprejela odločitev o prenosu upravljanja naftnih operacij na enem največjih svetovnih naftnih nahajališč, Zahodna Kurna 2, na državno podjetje Basra Oil Company. O odločitvi, ki jo je na seji kabineta potrdil predsednik vlade Mohamed Šia al Sudani, je poročala tiskovna agencija INA. Gre za strateško pomembno potezo, saj ima v tem projektu 75-odstotni delež ruska družba Lukoil, ki se sooča z mednarodnimi sankcijami. Prenos pravic je bil izveden v skladu s pogoji pogodbe o opravljanju storitev in razvoju, ki ureja delovanje na omenjenem polju. Operacije na nahajališču so bile pred kratkim motene zaradi ameriških sankcij proti ruskemu podjetju Lukoil, kar je povzročilo začasno zaustavitev del. Iraško ministrstvo za nafto je pred tem decembra celo razmišljalo o možnosti, da bi rusko podjetje na tem območju zamenjalo katero izmed ameriških energetskih podjetij. Zahodna Kurna 2 velja za ključen energetski vir, kjer se večina zalog nafte nahaja v plasteh Mišrif in Jamama, industrijska proizvodnja pa se tam izvaja že od leta 2014. Sprememba v upravljavski strukturi odraža prizadevanja Iraka, da ohrani stabilnost proizvodnje nafte kljub naraščajočim geopolitičnim pritiskom na ruske partnerje. Z vključitvijo podjetja Basra Oil Company namerava Bagdad zagotoviti nemoteno črpanje in izpolnjevanje izvoznih kvot, medtem ko usoda dolgoročne prisotnosti ruskega kapitala na iraških tleh ostaja negotova zaradi zaostrovanja sankcijskih režimov zahodnih držav.

Podjetje Mosaic Insurance s sedežem na Bermudih je napovedalo ustanovitev nove enote za presežna škodna zavarovanja (excess casualty), kar predstavlja njihovo osmo globalno produktno linijo. Novo enoto, ki je začela delovati nemudoma, vodi strokovnjakinja April Andruczyk. Enota je bila ustanovljena z namenom zagotavljanja podpore velikim korporacijam in multinacionalnim podjetjem, ki se spopadajo z naraščajočimi stroški odškodninske odgovornosti, predvsem na nestanovitnem severnoameriškem trgu. Strateška širitev podjetja Mosaic Insurance na Bermude odraža trend krepitve zavarovalniškega sektorja na tem območju, kjer se podjetja prilagajajo kompleksnim tveganjem v svetovnem gospodarstvu. Nova ekipa strokovnjakov se bo osredotočala na obvladovanje visokih odškodninskih zahtevkov in zagotavljanje stabilnosti za stranke v obdobju povečane pravne in finančne negotovosti. Vodstvo podjetja verjame, da bo s tem korakom utrdilo svojo prisotnost na trgu specializiranih zavarovalnih storitev. Ustanovitev enote je neposreden odgovor na potrebe trga po dodatnih zmogljivostih za kritje ekstremnih izgub, ki presegajo standardne police zavarovanja odgovornosti. S tem ko so v svojo ekipo privabili priznane strokovnjake, kot je Andruczykova, namerava Mosaic Insurance povečati svojo konkurenčnost in ponuditi prilagojene rešitve za najbolj zahtevne poslovne subjekte po vsem svetu.

Število novih prosilcev za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti v Združenih državah Amerike se je v zadnjem tednu leta 2025 nekoliko povečalo, vendar po zgodovinskih merilih ostaja na nizki ravni. Čeprav podatki kažejo na stabilnost trga dela v smislu nizkega števila odpuščanj, analitiki opozarjajo na postopno slabljenje povpraševanja po delovni sili. Trenutne razmere so posledica širše gospodarske negotovosti in učinkov predhodnih visokih obrestnih mer, ki so vplivale na investicijski cikel. Kljub rahlemu porastu prijav, ki so ga zabeležili v Washingtonu, ameriško gospodarstvo ne kaže znakov obsežnega krčenja števila zaposlenih. Podatki ministrstva za delo odražajo trdoživost trga dela, čeprav se dinamika zaposlovanja upočasnjuje v primerjavi s preteklimi četrtletji. Podjetja se ob nejasnih obeti glede prihodnje trgovinske politike in stroškov financiranja odločajo za previdnejše načrtovanje kadrovskih virov. Povečanje števila zahtevkov ob koncu leta je mogoče deloma pripisati tudi sezonskim dejavnikom, vendar strokovnjaki poudarjajo, da dolgoročni trendi nakazujejo na ohlajanje. Povezava med geopolitičnimi napetostmi, zlasti v odnosih s Kitajsko, in domačim trgom dela postaja vse bolj izrazita, saj negotovost pri naložbah neposredno vpliva na dolgoročno stabilnost delovnih mest v industrijskem in tehnološkem sektorju.

Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford načrtuje, da bo leta 2028 na trg poslal svoj prvi sistem za avtonomno vožnjo tretje stopnje, ki bo voznikom omogočal upravljanje vozila brez stalnega nadzora smeri vožnje. Tehnologija, ki so jo poimenovali 'eyes-off', bo premierno predstavljena na novi platformi za cenovno dostopna električna vozila. Projekt razvija specializirana ekipa inženirjev v Kaliforniji, ki se osredotoča na integracijo napredne avtomatizacije v modele za širši krog potrošnikov. Namesto da bi podjetje novo tehnologijo uvedlo v svojih najdražjih luksuznih modelih, so se pri Fordu odločili za strateški premik. Avtonomni sistem bo namreč prvič na voljo v prihajajočem nizkocenovnem električnem poltovornjaku. S tem želi družba demokratizirati dostop do napredne tehnologije in povečati svojo konkurenčnost na hitro rastočem trgu električnih vozil, kjer prevladujejo zahteve po večji stopnji avtomatizacije. Uvedba tretje stopnje avtonomije pomeni pomemben mejnik v avtomobilski industriji, saj vozilo v določenih pogojih popolnoma prevzame nadzor, medtem ko mora biti voznik pripravljen na posredovanje le ob pozivu sistema. Fordova odločitev za razvoj lastne namenske platforme v Kaliforniji kaže na dolgoročno usmeritev podjetja v programsko opremo in digitalne rešitve, ki bodo ključne za prihodnost mobilnosti.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Kripto podjetje World Liberty Financial, ki je tesno povezano z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je prek svoje hčerinske družbe WLTC Holdings vložilo vlogo za pridobitev zvezne licence za nacionalno skrbniško banko. Cilj te poteze je pridobitev neposrednega dostopa do ameriškega bančnega sistema pod zveznim nadzorom, kar bi podjetju omogočilo izdajanje in hrambo lastnega stabilnega kovanca z oznako USD1. S tem korakom želi podjetje utrditi svojo infrastrukturo za digitalni dolar in odgovoriti na naraščajoče povpraševanje institucionalnih vlagateljev po reguliranih digitalnih sredstvih. Projekt predstavlja pomemben premik v prizadevanjih kripto industrije za pridobitev uradne odobritve zveznih organov, saj bi licenca podjetju omogočila varno pretvorbo in skrbništvo nad digitalnimi valutami. World Liberty Financial namerava z novo licenco pod eno streho združiti vse ključne operacije, vključno z izdajanjem kovancev, kar bi povečalo zaupanje na trgu. Povezava s Trumpom projektu zagotavlja visoko prepoznavnost, hkrati pa sproža razprave o prihodnji regulaciji kriptovalut v Združenih državah Amerike. Napovedana širitev pod okriljem zveznega nadzora prihaja v času, ko se številna podjetja v sektorju digitalnih sredstev spopadajo s potrebo po večji transparentnosti in skladnosti z zakonodajo. Če bo vloga odobrena, bo to pomenilo pomemben precedens za vstop politično izpostavljenih kripto projektov v tradicionalni finančni sektor. Podjetje je vlogo uradno potrdilo 7. januarja, s čimer je naredilo prvi formalni korak k uresničitvi svoje strategije institucionalne rasti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Ameriški senat obravnava predlog zakona, ki predvideva uvedbo carin v višini najmanj 500 odstotkov na blago iz držav, ki še naprej uvažajo ruske energente. Poleg Srbije bi lahko bil prizadet tudi Bosna in Hercegovina. Donald Trump je izrazil podporo zakonu.

Japonsko podjetje Nintendo je uradno predstavilo prva barvna modela krmilnikov Joy-Con za prihajajočo konzolo Switch 2, ki bosta na voljo v svetlo vijolični in svetlo zeleni barvi. Novi krmilniki bodo na trg prispeli 12. februarja, sočasno z izidom težko pričakovane videoigre Mario Tennis Fever. Kljub novim barvnim odtenkom krmilniki ohranjajo standardne funkcionalnosti druge generacije, vključno s senzorji gibanja, tehnologijo HD rumble, gumbom C za klepet med igro ter funkcijo nadzora z miško v združljivih naslovih. Komplet, ki že vključuje ujemajoče se zapestne pašnike, je v predprodaji na voljo za približno 100 ameriških dolarjev. Prvi odzivi javnosti in strokovnih medijev pa so mešani, predvsem zaradi specifične zasnove novih barvnih različic. Za razliko od prejšnjih generacij, kjer je barva pokrivala celotno ohišje, so pri novih modelih barvni le notranji deli ob vodilih in okolica igralnih palic. To pomeni, da bo barva ob priklopu na konzolo skoraj v celoti zakrita, kar zmanjšuje estetski učinek dodatka. Poleg tega kritiki opozarjajo na morebitno neujemanje z barvnimi elementi na sami konzoli, kar bi lahko odvrnilo nekatere kupce od nakupa po razmeroma visoki ceni. Ob razkritju strojne opreme je Nintendo objavil tudi obsežen posnetek igranja za Mario Tennis Fever, ki podrobneje prikazuje nove mehanike, kot so udarci fever shots, uporaba ledenega loparja ter akrobatske poteze, kot sta drsenje in skakanje. Ta napoved dodatno utrjuje položaj nove konzole na trgu, saj podjetje strateško povezuje lansiranje novih barvnih dodatkov s ključnimi programskimi naslovi, kar je postala ustaljena praksa pri spodbujanju prodaje strojne opreme po rekordnih prodajnih rezultatih ob samem izidu konzole.

Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

BMW je v ZDA leta 2025 povečal prodajo in že tretje leto zapored dosegel rekordne številke. Prodali so 388.897 avtomobilov, kar je 4,7 odstotka več kot prejšnje leto. Audi se medtem sooča z upadom.

Google je uvedel nove funkcije umetne inteligence v Gmailu, ki jih poganja Gemini, vključno s funkcijo 'AI Inbox', ki povzema e-poštna sporočila in ustvarja sezname opravil. Funkcija 'Pomoč pri pisanju' omogoča personalizirana e-poštna sporočila. Google zagotavlja, da se modeli umetne inteligence ne bodo učili iz uporabniških e-poštnih sporočil. Te posodobitve so del širšega načrta, da bi Google postal priljubljena platforma za umetno inteligenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za The New York Times razkril svoje načrte za zunanjo in notranjo politiko, pri čemer je izpostavil odločen pristop do Venezuele, Nigerije in Kitajske. Trump je napovedal, da nameravajo Združene države Amerike po morebitnem padcu sedanjega režima v Venezueli prodajati tamkajšnjo nafto in s temi sredstvi financirati obnovo države na dobičkonosen način. Ob tem je kategorično zavrnil možnost pomilostitve venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, prav tako pa ne namerava ugoditi prošnji za pomilostitev raperja Seana Diddyja Combsa. Na področju obrambe in mednarodnih odnosov je Trump povzročil precejšnje razburjenje z izjavo, da se kot vrhovni poveljnik čuti omejenega le z lastno moralo, pri čemer je zavrnil pomembnost mednarodnega prava kot mehanizma za omejevanje ameriške vojaške moči. Glede vojne v Ukrajini je ocenil, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi mirovnega dogovora, hkrati pa je poudaril, da bi ZDA v primeru dogovora igrale le sekundarno vlogo pri vojaški pomoči. Moskva se po njegovih besedah ne boji evropskih zaveznic v Natu, temveč izključno moči Združenih držav. Predsednik je izdal tudi opozorilo Nigeriji zaradi domnevnega genocida nad kristjani in dopustil možnost ponovnih vojaških napadov na to državo. Glede vprašanja Tajvana je napovedal oster odziv na morebitno kitajsko uporabo sile. Na področju jedrske oborožitve je izrazil prepričanje, da bo po izteku pogodbe o omejevanju strateške ofenzivne oborožitve (New START) uspel doseči nov, za ZDA ugodnejši dogovor, ki bo odražal trenutna geopolitična razmerja.

Donald Trump je izrazil domnevo, da bi lahko ameriški državni sekretar Marco Rubio, katerega starši so kubanski migranti, vodil operacijo v Venezueli iz osebnih razlogov, natančneje iz maščevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Mehiški peso se je okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem po prejšnjih dneh izgub. Kljub temu je objava ekonomskih podatkov iz ZDA okrepila dolar, kar je pozitivno vplivalo na njegove tečaje v primerjavi z valutami držav v razvoju, vključno z mehiškim pesom. Vzporedni tečaj ('dólar blue') v Argentini je ostal stabilen, brez večjih sprememb.

Kanadski letalski prevozniki so v zadnjem letu bistveno zmanjšali število poletov v Združene države Amerike in preusmerili svoje zmogljivosti na druge mednarodne trge, predvsem na Karibe, ter na domače proge. Po podatkih analitske hiše OAG bodo letalski prevozniki med januarjem in marcem 2026 zagotovili približno 10 odstotkov manj sedežev na letih v ZDA kot v enakem obdobju leta 2025. To zmanjšanje pomeni približno 450.000 sedežev manj v celotnem četrtletju oziroma 5.000 sedežev manj na dan. Največje zmanjšanje zmogljivosti sta izvedla prevoznika WestJet, ki je število sedežev za ZDA oklestil za skoraj 20 odstotkov, in nizkocenovnik Flair Airlines, ki je svojo prisotnost na ameriških tleh zmanjšal za skoraj 60 odstotkov. Nacionalni prevoznik Air Canada je obseg letov zmanjšal za zmernejših sedem odstotkov. Glavni razlogi za ta premik so spremenjene potovalne navade kanadskih potnikov in upad povpraševanja po ameriških destinacijah, medtem ko prevozniki iščejo večjo donosnost na drugih čezmorskih povezavah. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za dolgoročnejši trend, saj trenutno ni znamenj o skorajšnjem okrevanju čezmejnega letalskega prometa med državama. Strategija preusmerjanja letal na Karibe in v Mehiko kaže na to, da kanadski turisti v zimskem času dajejo prednost destinacijam s sončnim vremenom izven ZDA, kar letalske družbe prisiljuje v prilagoditev svojih mrež poletov in optimizacijo zasedenosti potniških kabin.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Zvezne države Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York so vložile tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi zamrznitve financiranja socialnih programov, kar so označile za neustavno zlorabo oblasti. Pravni spor se je razplamtel po uveljavitvi nove zakonodaje, ki državam nalaga večje finančno breme pri izvajanju ključnih socialnih programov, kot sta Medicaid za zdravstveno varstvo in SNAP za pomoč pri prehrani. Zakon, ki ga je Trump podpisal lani, uvaja tudi strožje pogoje glede delovne aktivnosti za prejemnike pomoči, kar bo močno vplivalo na proračune zveznih držav v letu 2026. Ameriška zvezna vlada s temi ukrepi prenaša večjo odgovornost in stroške na zvezne države, kar slednje sili v težke proračunske odločitve. Poleg povečanih stroškov za socialno varnost se guvernerji in zakonodajalci spopadajo z vprašanjem uskladitve z davčnimi reformami, ki vključujejo odpravo davkov na napitnine in nadurno delo. Kritiki opozarjajo, da bodo spremembe najbolj prizadele ranljive skupine prebivalstva, medtem ko administracija zagovarja ukrepe kot nujne za gospodarsko učinkovitost. Tožba petih držav, ki jih večinoma vodijo demokrati, odraža globok politični razkol glede prihodnosti socialne države v Združenih državah Amerike. Države trdijo, da so finančne blokade politično motivirane in neposredno ogrožajo delovanje programov, od katerih je odvisen vsak osmi Američan. Pravni postopek bo verjetno določil meje zvezne oblasti pri poseganju v proračunske zadeve posameznih držav.

Zvezna okrožna sodnica Amy Berman je v torek izdala razsodbo, s katero je Beli hiši preprečila ustavitev financiranja Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Odločitev je bila sprejeta le nekaj dni pred predvidenim iztekom sredstev, kar bi povzročilo plačilno nesposobnost agencije in prekinitev izplačil zaposlenim. Sodnica je razsodila, da CFPB lahko še naprej prejema sredstva od zveznih rezerv (Fed), kljub temu da slednje trenutno poslujejo z izgubo, ter zavrnila pravne argumente administracije o neveljavnosti obstoječega načina financiranja. Jedro spora predstavlja prizadevanje Russella Voughta, direktorja urada za proračun in vršilca dolžnosti direktorja CFPB, da bi agencijo dejansko zaprl in odpustil vse zaposlene. Odkar je predsednik Donald Trump prevzel položaj, je delovanje urada močno omejeno, saj je zaposlenim večinoma onemogočeno opravljanje rednih nalog, delo pa je bilo usmerjeno predvsem v razveljavljanje ukrepov iz časa administracij predsednikov Bidna in Trumpovega prvega mandata. Sodba predstavlja neposreden odgovor na tožbo, ki jo je pred tem sprožila koalicija demokratskih zveznih držav zaradi domnevne neustavnosti zadrževanja sredstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Svetovni delniški trgi so v četrtek beležili padce, ko se je začetni novoletni zagon na ameriškem Wall Streetu začel ohlajati, kar je vplivalo tudi na vrednosti terminskih pogodb v Združenih državah Amerike. V Evropi so osrednji indeksi, vključno z britanskim FTSE 100, pariškim CAC 40 in nemškim DAX-om, v zgodnjem trgovanju izgubili med 0,1 in 0,3 odstotka vrednosti. Negativno vzdušje se je razširilo tudi na azijske trge, kjer je tokijski Nikkei 225 upadel za 1,6 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 1,2 odstotka, kljub uspešnemu borznemu krstu kitajskega podjetja Zhipu. Na ameriškem trgu so v sredo negativno odmevale izjave predsednika Donalda Trumpa o morebitni prepovedi nakupov enodružinskih hiš za velike investitorje, kar je močno prizadeto delnice gradbenih podjetij. Hkrati so se cene nafte zvišale po nestanovitnem obdobju, ki ga je sprožil ameriški zaseg letala venezuelskega predsednika. Ti dogodki so dodatno obremenili vlagatelje, ki so že tako previdni zaradi negotovih gospodarskih obetov na začetku leta. Trenutna gibanja so neposredno povezana s preteklo volatilnostjo, ki so jo povzročili ameriški podatki o inflaciji in zaposlovanju. Vlagatelji ostajajo pozorni na morebitne nove politične ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko vplivali na specifične gospodarske panoge, medtem ko valutni trgi še naprej nihajo pod vplivom močnega dolarja. Odziv trgov kaže na visoko občutljivost na politične izjave in geopolitične napetosti v Južni Ameriki.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Ameriški regulatorji za varnost cevovodov so v ponedeljek naložili rekordno globo v višini 9,6 milijona ameriških dolarjev podjetju Third Coast, ki je odgovorno za obsežno izlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo kazen, ki jo je ta organ kdajkoli izrekel, in je bila posledica uhajanja približno 1,1 milijona galon nafte v bližini obale Louisiane. Kljub rekordnemu znesku strokovnjaki ocenjujejo, da globa za podjetje ne bo predstavljala večjega finančnega bremena. Preiskava je pokazala, da so pomanjkljivosti v infrastrukturi in nadzoru privedle do ene največjih okoljskih nesreč v regiji v zadnjih letih. Čeprav je kazen simbolno pomembna zaradi svoje višine, kritiki opozarjajo, da tovrstni zneski morda ne bodo zadostovali kot odvračilni dejavnik za velike energetske korporacije, ki upravljajo s ključno infrastrukturo v občutljivih morskih ekosistemih.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ameriški tehnološki gigant Intel je na sejmu zabavne elektronike CES 2026 uradno predstavil svojo najnovejšo generacijo mobilnih procesorjev, poimenovano Panther Lake, ki bo na trgu nastopila pod blagovno znamko Intel Core Ultra serija 3. Gre za prve čipe, ki so izdelani z uporabo Intelovega najnaprednejšega proizvodnega procesa 18A. Podjetje je poudarilo, da novi procesorji prinašajo znatne izboljšave na področju energetske učinkovitosti, kar naj bi prenosnim računalnikom omogočilo najdaljšo avtonomijo baterije doslej. Poleg učinkovitosti novi modeli Core Ultra X9 in X7 prinašajo izboljšano zmogljivost pri grafičnih opravilih in nalogah, povezanih z umetno inteligenco. Izid teh procesorjev predstavlja ključen korak v Intelovi strategiji vračanja na vodilno mesto na trgu polprevodnikov, kjer se podjetje spopada z močno konkurenco. Predstavljeni podatki o zmogljivosti kažejo na velik skok v primerjavi s predhodnimi generacijami, zlasti pri integrirani grafiki, kar je neposreden odziv na napovedane izboljšave iz leta 2025.

Avstralski poslovni konglomerat SGH Limited, ki je pod nadzorom milijarderja Kerryja Stokesa, se je povezal z ameriškim jeklarjem Steel Dynamics za prevzem največjega avstralskega proizvajalca jekla BlueScope Steel. Ponudba za prevzem, ki je ocenjena na približno 13 milijard ameriških dolarjev, predvideva nakup in kasnejšo razdelitev podjetja med oba partnerja. Steel Dynamics kot uveljavljen igralec na ameriškem trgu s tem korakom krepi svojo prisotnost v regiji, medtem ko SGH Limited nadaljuje širitev svojega industrijskega portfelja. Načrtovani prevzem predstavlja enega največjih poslov v avstralskem industrijskem sektorju v zadnjem obdobju. Čeprav so pogovori še v začetni fazi ocenjevanja, bi izvedba posla pomenila korenito spremembo v lastniški strukturi in operativnem delovanju družbe BlueScope, ki ima ključno vlogo v avstralski težki industriji. Analitiki pozorno spremljajo odziv vodstva družbe BlueScope in morebitne regulatorne ovire, ki bi se lahko pojavile pri tako obsežni transakciji.

Donald Trump je napovedal umik ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in agencij ZN. Med njimi so tudi tiste, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

Platformi Polymarket in Parcl sta napovedali strateško partnerstvo, ki na področje napovednih trgov prvič prinaša podatke o cenah stanovanjskih nepremičnin. V okviru sodelovanja bo Polymarket vzpostavil in upravljal trge, ki bodo temeljili na dnevnih indeksih cen nepremičnin podjetja Parcl. Ta korak uporabnikom omogoča stavo na prihodnje gibanje cen na nepremičninskem trgu, kar predstavlja pomembno širitev nabora digitalnih finančnih instrumentov. Po objavi novice o sodelovanju je vrednost Parclovega žetona PRCL narasla za več kot 100 odstotkov, kar kaže na izrazit odziv vlagateljev na povezavo med decentraliziranimi financami in nepremičninskim sektorjem. Polymarket, ki se v zadnjem obdobju agresivno širi na trgu Združenih držav Amerike, s tem projektom utrjuje svojo vlogo vodilnega ponudnika napovednih trgov, medtem ko Parcl zagotavlja kritično infrastrukturo s svojimi analitičnimi orodji za spremljanje stanovanjskih trendov.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.