Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Izvoz pametnih telefonov iPhone iz Indije je presegel mejnik 50 milijard ameriških dolarjev v okviru vladne sheme spodbud, povezanih s proizvodnjo (PLI). Ta dosežek poudarja močno rast indijskega izvoznega sektorja, razširitev proizvodnih zmogljivosti podjetja Apple ter vse večjo vlogo države v njegovi globalni proizvodni mreži. Samo v prvih devetih mesecih proračunskega leta 2026 je izvoz iPhonov znašal skoraj 16 milijard dolarjev, kar je kumulativno vrednost pošiljk v petletnem obdobju sheme PLI potisnilo čez omenjeno mejo. Pričakuje se, da se bo ta številka do konca obdobja še znatno povišala, saj so do izteka sheme ostali še trije meseci. Uspeh sheme PLI kaže na strateški premik podjetja Apple, ki pospešeno diverzificira svojo dobavno verigo izven Kitajske. Indija je s tem postala ključno središče v svetovni dobavni verigi elektronike, kar potrjujejo tudi napovedi o selitvi celotne proizvodnje prihajajočih modelov za ameriški trg v to regijo. Apple je s tem rezultatom na področju izvoza iz Indije prehitel svojega največjega tekmeca, podjetje Samsung, kar utrjuje njegov položaj vodilnega izvoznika visokotehnoloških naprav v državi. Ta mejnik ne predstavlja le finančnega uspeha, temveč tudi potrditev indijske gospodarske politike spodbujanja domače proizvodnje.

Ameriško podjetje za avtonomno vožnjo Kodiak AI je na sejmu CES 2026 napovedalo strateško sodelovanje z nemškim industrijskim gigantom Bosch. Cilj partnerstva je razvoj in razširitev proizvodnje strojne ter programske opreme, ki bo omogočila preobrazbo standardnih tovornjakov v popolnoma samovozna vozila. Tehnološka rešitev bo vključevala redundantno platformo s specializirano strojno opremo in vmesniki, ki so nujni za varno delovanje umetne inteligence Kodiak Driver brez prisotnosti voznika. Sodelovanje se osredotoča na ustvarjanje sistema, ki bo primeren za integracijo tako na obstoječih proizvodnih linijah kot tudi pri naknadni opremi vozil. Po besedah ustanovitelja podjetja Kodiak, Dona Burnetta, bo partnerstvo z Boschem omogočilo potrebno modularnost in vzpostavitev robustne dobavne verige, kar je ključno za komercialni uspeh avtonomnega transporta na svetovnem trgu. Prototip samovoznega tovornjaka, opremljenega z novo tehnologijo, sta podjetji javnosti predstavili na Boschevem razstavnem prostoru v Las Vegasu.

Podjetja IDEAYA Biosciences, Corbus Pharmaceuticals in Xenon Pharmaceuticals so napovedala svojo udeležbo na prihajajoči 44. letni konferenci J.P. Morgan Healthcare, ki bo potekala med 12. in 15. januarjem 2026 v San Franciscu. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v zdravstvenem in biotehnološkem sektorju, kjer podjetja predstavljajo svoje razvojne strategije in se srečujejo z vlagatelji. IDEAYA Biosciences, ki se osredotoča na precizno onkologijo, bo na dogodku predstavila napredek pri razvoju tarčnih zdravil. Corbus Pharmaceuticals, specializiran za onkologijo in zdravljenje debelosti, bo pod vodstvom izvršnega direktorja Yuvala Cohna podal korporativni pregled in sodeloval na individualnih sestankih z investitorji. Xenon Pharmaceuticals, ki deluje na področju nevroznanosti, pa bo predstavil svoje dejavnosti na področju odkrivanja in kliničnega razvoja zdravil za bolnike z nevrološkimi težavami. Dogodek v San Franciscu velja za ključno stičišče inovacij in kapitala v farmacevtski industriji. Napovedi udeležbe teh podjetij sledijo širšemu trendu priprav farmacevtskih in medicinskih velikanov na ta letni vrh, ki tradicionalno določa smernice vlaganj v zdravstveno tehnologijo za prihajajoče leto.

Novo Nordisk je v ZDA začel prodajati začetni odmerek zdravila Wegovy v obliki tablet. Podjetje obljublja široko dostopnost zdravila, ki ga je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila prejšnji mesec.

Ministrstvo za promet Združenih držav Amerike je opozorilo zvezno državo Severna Karolina, da bi lahko izgubila skoraj 50 milijonov dolarjev zveznih sredstev, če ne prekliče komercialnih vozniških dovoljenj, izdanih nekvalificiranim priseljencem. Odločitev sledi reviziji, ki je razkrila resne nepravilnosti pri izdaji dovoljenj za vožnjo tovornjakov in avtobusov. Severna Karolina je že deveta zvezna država, ki se je znašla pod drobnogledom v okviru širšega nacionalnega nadzora, ki ga je lani sprožil prometni minister Sean Duffy. Preiskava se je začela po tragični nesreči na Floridi avgusta lani, v kateri so umrle tri osebe. Nesrečo je povzročil voznik tovornjaka, ki ni imel dovoljenja za bivanje v državi in je izvedel prepovedano polkrožno obračanje. Ta dogodek je sprožil vsesplošno revizijo postopkov izdajanja dovoljenj po vsej državi, da bi zagotovili, da težka vozila upravljajo le ustrezno usposobljeni in zakonito pooblaščeni vozniki. Revizija petdesetih naključno izbranih komercialnih vozniških dovoljenj, ki jih je Severna Karolina izdala priseljencem, je pokazala, da je bilo več kot pol dokumentov spornih. Zvezne oblasti zdaj od države zahtevajo takojšnje ukrepanje in odpravo nepravilnosti, sicer bodo ustavile izplačila načrtovanih finančnih sredstev za prometno infrastrukturo. Primer izpostavlja napetosti med zvezno zakonodajo in praksami posameznih držav pri upravljanju dokumentov za tujce.

Podjetja Allot Ltd., Perion Network Ltd. in Donnelley Financial Solutions (DFIN) so napovedala svojo udeležbo na 28. letni konferenci Needham Growth, ki bo potekala januarja 2026 v New Yorku. Izraelsko podjetje Allot, ki se ukvarja z rešitvami za omrežno inteligenco in varnost kot storitev (SECaaS), bo zastopal izvršni direktor Eyal Harari, ki bo investitorjem predstavil strategijo rasti 14. januarja 2026. Istega dne bosta na dogodku sodelovala tudi izvršni direktor družbe Perion Tal Jacobson in finančni direktor Elad Tzubery. Podjetje DFIN, specializirano za rešitve na področju tveganj in skladnosti, se bo konferenci pridružilo dan prej, 13. januarja 2026. Vodstva omenjenih podjetij bodo na enem najpomembnejših letnih srečanj za rastoča podjetja izvajala predstavitve v živo ter se srečevala z institucionalnimi vlagatelji na individualnih sestankih. Dogodek predstavlja ključno platformo za tehnološka podjetja, ki želijo okrepiti svojo prisotnost na ameriških kapitalskih trgih in predstaviti svoje poslovne modele v okolju visoke gospodarske rasti.

Južna Koreja si prizadeva zmanjšati odvisnost od premoga in znižati emisije ogljikovega dioksida, kar pa je v nasprotju s prizadevanji administracije ameriškega predsednika Trumpa za povečanje izvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Južna Koreja si prizadeva za prihodnost brez premoga, kar je ambiciozen cilj za državo, ki je močno odvisna od fosilnih goriv.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v Washingtonu zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Sodnica je v odločitvi ostro kritizirala trditve Bele hiše in poudarila, da agencija lahko še naprej prejema sredstva neposredno od zveznih rezerv (Fed), čeprav slednje zadnja tri leta poslujejo z izgubo. Ta odločitev neposredno izpodbija namero vršilca dolžnosti direktorja CFPB Russella Voughta, ki je hkrati vodja urada za proračun v Beli hiši in je poskušal s sklicevanjem na izgubo Feda prekiniti denarni tok agenciji. Vought je trdil, da črpanje sredstev krši ustanovno listino agencije, vendar je sodnica Jacksonova njegovo razlago označila za neutemeljeno in poudarila, da je bila finančna kriza agencije namerno povzročena s strani toženih strank. CFPB je pod Trumpovo administracijo v zadnjem letu skoraj povsem prenehal z delovanjem, zaposlenim pa je bilo v veliki meri prepovedano izvajati redne naloge. Sodnica je v razsodbi poudarila, da je Fed agencijo podpiral več kot desetletje ne glede na dobičkonosnost, zato ustavitev financiranja nima pravne osnove. Zadeva se bo februarja nadaljevala na pritožbenem sodišču, do takrat pa mora agencija ostati operativna.

Tesla je izgubila vodilni položaj na trgu električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored. Razlogi za upad vključujejo nezadovoljstvo kupcev zaradi političnih stališč Elona Muska, prenehanje veljavnosti davčnih olajšav v ZDA in ostro konkurenco iz tujine.

Južnokorejski borzni indeks KOSPI je drugi trgovalni dan v novem letu dosegel zgodovinsko rekordno vrednost 4.457,52 točke, kar predstavlja 3,43-odstotno rast glede na prejšnji dan. Glavno gonilo rasti so bile delnice polprevodniških velikanov, predvsem podjetij Samsung Electronics in SK Hynix, ki sta dosegli rekordni vrednosti 138.100 oziroma 696.000 vonov. Trg je optimistično odreagiral na pričakovanja glede novega cikla v industriji pomnilniških čipov, ki ga spodbuja vse večje povpraševanje po tehnologijah umetne inteligence. K rasti indeksa so ključno prispevali tuji vlagatelji, ki so opravili za 2.213 milijard vonov neto nakupov, kar je največji obseg od oktobra lani. Tržna kapitalizacija družbe Samsung Electronics je prvič presegla mejo 900 bilijonov vonov, s čimer se je podjetje uvrstilo na 17. mesto največjih svetovnih borznih družb. Poleg ugodnih poslovnih napovedi so na rast vplivala tudi pričakovanja pred tehnološkim sejmom CES 2026 v Las Vegasu, kjer bodo predstavljene nove inovacije na področju zabavne elektronike in polprevodnikov.

Novi članki poročajo, da Trumpova administracija išče načine za uvedbo novih uvoznih dajatev, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe carine. Kljub strahovom ekonomistov, da bodo Trumpove carine škodovale ameriškemu gospodarstvu, se to ni zgodilo. Medtem pa trgovci s kriptovalutami povečujejo stave na odločitev Vrhovnega sodišča glede carin, ob upoštevanju ohlajanja inflacije in upanja na znižanje obrestnih mer. Nekatere Trumpove grožnje s carinami se v letu 2025 niso uresničile. Voditelj MAGA TV Eric Bolling pa je na silvestrovo kritiziral Trumpovo politiko.

Spletni platformi za igre na srečo McLuck Casino in LoneStar sta objavili nove promocijske pakete za leto 2026, ki vključujejo brezplačne kovance in bonuse ob prvem nakupu. McLuck Casino, ki je na trgu prisoten od aprila 2025, novim igralcem ponuja 100.000 zlatnikov (Gold Coins) in 2,5 nagradnih kovancev (Sweeps Coins) brez predhodnega pologa. Nagradne kovance je pod določenimi pogoji mogoče zamenjati za dejanska denarna nakazila, kar povečuje privlačnost tovrstnih ponudb na trgu spletnega igralništva. Igralnica LoneStar je za prihajajoči konec tedna pripravila še obsežnejšo ponudbo, ki vključuje do 105 nagradnih kovancev in pol milijona zlatnikov za nove uporabnike. Te akcije so del širšega trenda t.i. socialnih igralnic, ki uporabnikom omogočajo igranje brez začetnega tveganja lastnih sredstev, hkrati pa spodbujajo kasnejše nakupe digitalne valute prek paketov z visokimi popusti. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne ponudbe usmerjene v hitro širjenje baze uporabnikov v visoko konkurenčnem okolju spletnih stav in igralniških iger. Strategija temelji na kombinaciji brezplačnih bonusov in znatnih ugodnosti pri prvem nakupu, kar je bila ustaljena praksa že pri preteklih kampanjah drugih ponudnikov na trgu.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Rusija je v četrtek izrazila oster protest in obsodila ukrep Združenih držav Amerike, ki so v severnem morju zasegle naftni tanker pod rusko zastavo. Po mnenju Moskve ta poteza napoveduje novo obdobje zaostrenih odnosov med državama, kar bi lahko negativno vplivalo na različna področja medsebojnega sodelovanja. Incident se je zgodil v sredo, ko so ameriški organi prevzeli nadzor nad plovilom, kar je v Kremlju sprožilo val kritik o nezakonitosti tovrstnih dejanj. Dogodek bi lahko imel širše geopolitične posledice, predvsem pri prizadevanjih takratne ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da bi prepričala Rusijo h končanju vojaškega konflikta v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšni enostranski ukrepi lahko popolnoma blokirali komunikacijske kanale med velesilama, ki so že zdaj na nizki ravni. Moskva opozarja na nevarnost stopnjevanja napetosti, ki bi se lahko razširila tudi na druga strateška vprašanja. Ruski uradniki so poudarili, da bodo na ameriško dejanje odgovorili s primernimi ukrepi, čeprav specifičnih povračilnih dejavnosti še niso napovedali. Zaseg tankerja velja za enega resnejših incidentov na morju v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na energetski sektor in varnost mednarodne plovbe. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi nadaljnje zaostrovanje lahko vodilo v resnejšo destabilizacijo mednarodnih odnosov.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Vietnam je v letu 2025 zabeležil zgodovinski uspeh v zunanji trgovini, saj je skupni obseg uvoza in izvoza presegel 920 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja povišanje za 133 milijard dolarjev v primerjavi s predhodnim letom. S tem dosežkom se je država uvrstila med 15 največjih svetovnih gospodarstev po obsegu trgovine in zasedla drugo mesto v združenju ASEAN. Ključni steber rasti je bil sektor kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kjer so posebej izstopali proizvodi iz rib vrste tra. Izvoz teh rib naj bi do konca leta dosegel vrednost blizu 2,2 milijarde dolarjev, k čemur je pripomogla tudi oprostitev uvoznih dajatev za sedem ključnih vietnamskih izvoznikov na trgu Združenih držav Amerike. Kljub zaostrenim razmeram na svetovnih trgih in logističnim motnjam je vietnamski ribiški sektor v prvih enajstih mesecih leta ustvaril za 10,5 milijarde dolarjev prometa, kar je 14,6-odstotna rast glede na leto 2024. Strokovnjaki napovedujejo, da bo celoten izvoz vodnih proizvodov leta 2025 dosegel rekordnih 11 milijard dolarjev. Ob vstopu v leto 2026 se vietnamska podjetja pripravljajo na nove izzive, vključno s prilagajanjem strožjim okoljskim standardom Evropske unije in novim certifikatom ASC, kar bo ključno za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti na mednarodnih trgih.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

V letu 2025 so največji avtomobilski proizvajalci v Združenih državah Amerike odpoklicali več kot 24,4 milijona vozil. Seznam odpoklicanih vozil je objavljen, s čimer lahko lastniki preverijo, ali je bil tudi njihov avtomobil odpoklican.

Ameriška investicijska družba Berkshire Hathaway, ki jo je desetletja vodil legendarni vlagatelj Warren Buffett, se nahaja na pragu nove ere. Buffett, ki velja za enega najbolj prepoznavnih in uspešnih investitorjev na svetu, je začel s postopnim prenašanjem pooblastil na svoje naslednike. Ta proces označuje konec nekega obdobja za podjetje, ki je pod njegovim vodstvom postalo eden največjih svetovnih konglomeratov. Čeprav Buffett še vedno ohranja določen vpliv, so načrti za prihodnost podjetja zdaj jasno začrtani. Prehod na novo vodstvo je bil načrtovan dlje časa, saj želi družba zagotoviti stabilnost in ohraniti zaupanje vlagateljev tudi po Buffettovem odhodu. Investicijski svet pozorno spremlja te spremembe, saj strategije Berkshire Hathawaya pogosto služijo kot kazalnik širših tržnih trendov. Nasledniki bodo morali upravljati z obsežnim portfeljem, ki vključuje deleže v številnih ključnih ameriških in svetovnih korporacijah, hkrati pa ohranjati specifično korporativno kulturo, ki jo je vzpostavil Buffett.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Po poročanju Wall Street Journala trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa negativno vpliva na gospodarstvo Kentuckyja. Odločitev destilarne Jim Beam, da leta 2026 ustavi proizvodnjo v svojem obratu v Claremontu, naj bi bila posledica Trumpovih carin. Čeprav destilarna ni neposredno krivila carin, je Journal opozoril, da Kanada še naprej omejuje uvoz kentuckyjskega viskija bourbona, kar močno prizadene to ključno industrijo te ameriške države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za The New York Times poudaril, da so odločitve o prihodnosti Tajvana v rokah kitajskega voditelja Xi Jinpinga, ob tem pa izrazil nasprotovanje spremembam trenutnega stanja. Trump je v pogovoru svojo osebno moralno presojo izpostavil kot edino dejansko omejitev svoje oblasti v vlogi vrhovnega poveljnika, kar je sprožilo številne razprave o mejah predsedniških pooblastil v Združenih državah Amerike. Glede zunanje politike je ponovno izrazil zanimanje za Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti vojaškega zavzetja ali nakupa otoka, kar je označil za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Na gospodarskem in energetskem področju je Trumpova administracija povezala strateške interese z naložbami v Ukrajini, kjer je skupina vlagateljev, tesno povezana z njegovimi zavezniki, pridobila pravice za izkoriščanje enega največjih nahajališč litija. Predsednik je ob tem omenil tudi pretekle operacije v Venezueli in izrazil olajšanje, da se akcijo proti Nicolasu Maduru niso končale z neuspehom, ki bi ga sam primerjal s politično katastrofo Jimmyja Carterja. Njegove izjave o Grenlandiji so ponovno povzročile napetosti z Dansko in evropskimi zaveznicami, ki so takšne težnje že večkrat odločno zavrnile. Analitiki opozarjajo, da Trumpov pristop k vprašanju Tajvana in Grenlandije odstopa od ustaljenih diplomatskih norm, saj vprašanje suverenosti postavlja v kontekst neposrednih pogajanj med voditelji ali celo ozemeljskih transakcij. Medtem ko Washington preučuje strateške prednosti nadzora nad Arktiko, Trumpove izjave o "mehkem ali trdem načinu" prevzema Grenlandije krepijo zaskrbljenost znotraj zveze Nato. Hkrati podelitev koncesij za litij v Ukrajini osebam blizu njegovega kroga odpira vprašanja o prepletanju zunanje politike in zasebnih gospodarskih interesov.

Po poročanju revije Forbes se je Beyoncé pridružila možu Jay-Z-ju, Rihanni, Bruceu Springsteenu in Taylor Swift kot peta glasbenica, ki je dosegla status milijarderke. Ta mejnik je dosegla po uspehu turneje 'Cowboy Carter'.

Južnokorejski medijski konglomerat Hybe je prek svoje ameriške podružnice Hybe America v petek napovedal imenovanje Ethiopie Habtemariam na novo ustanovljeno mesto predsednice glasbenega oddelka. Habtemariamova, ki je v preteklosti zasedala položaj predsednice uprave založbe Motown Records in delovala kot visoka uslužbenka pri Universal Music Publishing Group, bo svojo funkcijo opravljala iz Los Angelesa in Atlante. Njena primarna naloga bo vodenje dolgoročne strategije rasti podjetja s poudarkom na iskanju novih talentov (A&R) in razvoju glasbenikov znotraj celotnega ekosistema založb, ki so v lasti Hybe America. Poleg operativnega vodenja glasbenih dejavnosti bo Habtemariamova iskala nove poslovne priložnosti na stičišču glasbe, kulture in pripadnosti oboževalcev (fandom). Njeno imenovanje je strateškega pomena za krepitev profila in vpliva podznamke QC (Quality Control), ki je del širšega portfelja skupine. Vodstvo podjetja od nove predsednice pričakuje, da bo s svojimi bogatimi izkušnjami iz industrije hip-hopa in soula pomagala pri nadaljnji globalni širitvi južnokorejskega glasbenega modela na ameriškem trgu. S tem korakom Hybe America še dodatno utrjuje svojo prisotnost v Združenih državah Amerike, kjer poskuša integrirati svoje uspešne modele upravljanja z oboževalci v tradicionalno zahodno glasbeno industrijo. Imenovanje Ethiopia Habtemariam velja za pomembno kadrovsko pridobitev, saj gre za eno najvplivnejših žensk v sodobni glasbeni industriji, ki je v preteklosti sodelovala z največjimi svetovnimi zvezdniki.

Politični strokovnjak izjavlja, da bi moral interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje venezuelskega naftnega sektorja, bogatega z nafto, kanadski industriji nafte in plina služiti kot opomin, da ne sme paničariti in mora ostati konkurenčna.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za časnik The New York Times povzročil preplah v mednarodni skupnosti z izjavo, da se morda v prihodnosti ne bo izognil izbiri med članstvom ZDA v zvezi NATO in ambicijo po priključitvi Grenlandije. Po Trumpovih besedah je Severnoatlantsko zavezništvo brez vodilne vloge Washingtona neučinkovito, hkrati pa je nadzor nad strateško pomembnim otokom označil za psihološko potrebo za uspeh. Trump je ob tem poudaril, da njegova dejanja omejuje zgolj njegova lastna moralna presoja in da ne čuti potrebe po spoštovanju mednarodnega prava. V intervjuju se je predsednik dotaknil tudi širših geopolitičnih vprašanj, pri čemer je izpostavil, da Rusijo znotraj konteksta NATO skrbijo izključno Združene države Amerike. Glede vprašanja razorožitvenih pogodb, natančneje sporazuma New Start, je izrazil brezbrižnost ob njegovem morebitnem izteku, saj to vidi kot priložnost za sklenitev novega, boljšega dogovora. Hkrati je potrdil umik ZDA iz 66 mednarodnih organizacij in konvencij, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim interesom, kar še dodatno potrjuje njegovo politiko izolacionizma in unilateralizma. Na notranjepolitičnem področju je Trump razkril, da je prejel prošnjo za pomilostitev s strani obsojenega glasbenega mogotca Seana Diddyja Combsa, vendar je odločno zavrnil možnost, da bi prošnji ugodil. Poleg tega je napovedal možnost novih vojaških napadov v Nigeriji zaradi pobojev kristjanov, s čimer ohranja agresivno zunanjo politiko, ki temelji na selektivnih intervencijah in osebni moralni drži namesto na vzpostavljenih pravnih normah.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Ameriško gospodarstvo se ob koncu leta 2025 spopada z mešanimi signali, saj statistični podatki o rasti BDP močno odstopajo od subjektivnega občutka blaginje med prebivalstvom. Medtem ko je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, kar je bistveno nad napovedmi večine ekonomistov, se velik del gospodinjstev z nižjimi in srednjimi prihodki spopada z naraščajočimi stroški življenja. Podatki kažejo na poglabljanje tako imenovanega gospodarstva v obliki črke K, kjer premožnejši sloj bogati, delavske družine in upokojenci pa težko poravnavajo osnovne stroške za hrano in zdravstveno oskrbo. Kljub temu da je inflacija padla na približno 2,7 odstotka in se približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, kritiki opozarjajo, da so Trumpove carinske politike in trgovinske dajatve, uvedene tekom leta, povzročile stagnacijo na trgu dela v nekaterih sektorjih. Stephen Moore in drugi podporniki administracije poudarjajo, da so akademski ekonomisti podcenili moč Trumpovih ukrepov, vendar poročila s terena, vključno s pričevanji upokojencev, kažejo na visoko stopnjo gospodarske tesnobe pred vstopom v leto 2026.

Borza Chicago Mercantile Exchange (CME) je v zadnjih dneh leta 2025 zvišala maržne zahteve za terminske pogodbe na plemenite kovine, kar je sprožilo buren odziv na finančnih trgih. Zaradi te odločitve so cene srebra v enem dnevu padle za več kot devet odstotkov, medtem ko se je promptna cena srebra znižala za pet dolarjev. Podobne pritiske so občutile tudi druge plemenite kovine; zlato je izgubilo 50 dolarjev glede na dnevni vrh, paladij pa je strmoglavil za sedem odstotkov. Kljub trenutnemu popravku cen srebro na letni ravni še vedno beleži izjemno, več kot 150-odstotno rast, kar predstavlja najmočnejše leto za to kovino v zgodovini. Na valutnih trgih britanski funt ostaja pod pritiskom v razmerju do ameriškega dolarja, saj se par GBP/USD giblje okoli vrednosti 1,3460, kar nakazuje na slabljenje bikovskega trenda. Hkrati kriptovaluta cardano (ADA) kaže znake okrevanja po padcu na kritično podporno raven 0,35 dolarja. Tehnični kazalniki nakazujejo na morebiten 40-odstotni odboj vrednosti do januarja 2026, če bo digitalnemu sredstvu uspelo prebiti odporno raven pri 0,43 dolarja. Trgi plemenitih kovin in digitalnih naložb tako vstopajo v novo leto v znamenju povečane volatilnosti in prilagajanja regulatornim spremembam na vodilnih svetovnih borzah.

Novi članki poudarjajo pomen finančne prenove v novem letu, ki vključuje odplačevanje dolgov nastalih med prazniki, izgradnjo nujnega sklada, izboljšanje finančnih veščin in ustvarjanje dolgoročnega načrta za upravljanje denarja v letu 2026. Svetujejo, kako se spopasti s finančnim stresom, ki ga povzročajo praznični nakupi in večerje.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je priznala, da so njene monetarne odločitve v zadnjih letih povečale ekonomsko neenakost v Združenih državah Amerike, in da težav ne morejo zlahka rešiti. Ukrepi banke so vplivali na premoženje milijonov Američanov, predvsem tistih z najvišjimi dohodki.

Porsche je zaradi programske napake na vzvratnih kamerah, ki povzroča zamik ali prekinitev slike, odpoklical več kot 170.000 vozil, izdelanih med letoma 2019 in 2025.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v nemškem bundestagu Armin Laschet se je zavzel za aktivnejšo vlogo Nemčije pri gostovanju in financiranju organizacij pod okriljem Združenih narodov. Njegov poziv prihaja v luči napovedanih sprememb ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki vključujejo zmanjšanje finančnih sredstev za mednarodne institucije. Laschet meni, da bi morala Nemčija izkoristiti nastali položaj in utrditi svoj status pomembnega diplomatskega središča. Nemški politik vidi v umiku Združenih držav Amerike priložnost za Evropo in predvsem Nemčijo, da prevzameta večjo odgovornost v globalnem upravljanju. Po njegovih besedah bi s krepitvijo nemških lokacij ZN, kot je Bonn, država povečala svoj mednarodni vpliv in zagotovila stabilnost delovanja ključnih agencij. Takšna strateška poteza bi zahtevala dolgoročno finančno zavezo in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnericami, ki prav tako izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo multilateralnega reda.

Podjetje Dateline Resources je uveljavilo možnost zagotovitve pravic do vode in infrastrukture blizu rudnika pri svojem projektu Colosseum v Kaliforniji, ki obsega 1,1 milijona unč zlata in redkih zemelj.

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zaradi zaostrovanja varnostnih razmer in domnevnih vojaških aktivnosti Združenih držav Amerike v Venezueli sprejel odločitev o spremembi svojih letalskih poti. Družba se od zdaj naprej izogiba venezuelskemu zračnemu prostoru, kar neposredno vpliva na trajanje letov, zlasti na progi med Frankfurtom in Južno Ameriko. Zaradi obvozov se je čas potovanja na določenih linijah podaljšal, saj letala letijo po daljših in varnejših koridorjih. Ukrep je bil sprejet po poročilih o dramatičnih dogodkih v Venezueli, ki vključujejo navedbe o vojaških operacijah oziroma napadih s strani ZDA. Čeprav podrobnosti o naravi napadov ostajajo predmet preverjanja, je letalski prevoznik prednostno upošteval varnostne protokole. Razmere v državi ostajajo nestabilne, kar sili mednarodne korporacije k previdnostnim ukrepom za zaščito svojih potnikov in posadk. Odločitev Lufthanse odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti nad stopnjevanjem napetosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

Spletna platforma YouTube je uvedla pomembne posodobitve svojih naprednih iskalnih orodij, ki uporabnikom omogočajo večji nadzor nad vrsto prikazane vsebine. Glavna novost je uvedba filtra za kratke videoposnetke (Shorts), ki iskalcem omogoča, da te vsebine popolnoma izključijo iz rezultatov iskanja. Ta sprememba je namenjena predvsem uporabnikom, ki iščejo daljše izobraževalne vsebine ali pojasnjevalne videoposnetke in se želijo izogniti krajšim klipom, katerih število se je v zadnjem času močno povečalo. Poleg novega filtra je platforma preoblikovala tudi nekatere obstoječe funkcije za razvrščanje vsebine. Meni za razvrščanje se po novem imenuje "Prednostno razvrščanje" (Prioritize), možnost razvrščanja po številu ogledov pa je bila preimenovana v "Priljubljenost". Slednja sprememba algoritmu omogoča, da poleg čistega števila ogledov upošteva tudi druge metrike, kot je čas gledanja, s čimer natančneje določi stopnjo angažiranosti občinstva. Podjetje je iz iskalnika odstranilo tudi nekatere manj uporabljene možnosti, vključno s filtrom za vsebine, naložene v zadnji uri, ter razvrščanje po ocenah uporabnikov. Cilj teh sprememb je poenostaviti uporabniško izkušnjo in zmanjšati količino nerelevantnih zadetkov, zlasti v luči naraščajočega števila vsebin, generiranih z umetno inteligenco, ki pogosto preplavijo rezultate iskanja.

Največji ameriški ponudniki fitnes storitev, med katerimi sta LA Fitness in Planet Fitness, so objavili operativne načrte za prihajajoči novoletni praznik 1. januarja 2026. Informacije so ključnega pomena za uporabnike, ki nameravajo obdržati svojo vadbeno rutino tudi na prvi dan novega leta. Planet Fitness bo v večini svojih enot ostal odprt, vendar s prilagojenim urnikom, kar je običajna praksa za tovrstne praznike. Podobno velja za LA Fitness, kjer uporabnikom svetujejo, naj pred obiskom preverijo specifične ure delovanja posameznih centrov. Obe podjetji poudarjata, da se delovni časi lahko razlikujejo glede na lokacijo in lokalno zakonodajo.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.