Ameriški portal Axios je objavil zemljevid devetih držav, ki jim je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tekom svojega mandata grozil z morebitnimi vojaškimi akcijami. Te grožnje so po poročanju portala povzročile povišano stanje pripravljenosti po svetu. V objavi so bile tudi razložene motivacije oziroma razlogi, zakaj so bile te države predmet Trumpovih groženj. Axiosova analiza izpostavlja, da je Trumpovo obdobje zaznamovalo nestanovitnost v mednarodnih odnosih, saj je s svojo retoriko in politiko večkrat namigoval na uporabo vojaške sile proti državam, ki jih je obravnaval kot grožnje ali nasprotnike ameriškim interesom. Objavljeni zemljevid in spremljajoča razlaga sta poskušala ponuditi celovit pregled teh groženj in morebitnih geostrateških ter ekonomskih interesov, ki so jih spodbujali. Čeprav v besedilu niso podrobno navedene posamezne države, ki so se znašle na Trumpovem seznamu, Axiosova publikacija služi kot dokumentacija specifičnega obdobja ameriške zunanje politike in njenega vpliva na globalno varnostno arhitekturo. S tem se poudarja pomen razumevanja retorike in dejanj voditeljev na mednarodnem parketu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Med obsežno operacijo imigracijskih agentov v Minneapolisu, Združene države Amerike, je umrla ženska, ki jo je ustrelil pripadnik Urada za priseljevanje in carino (ICE). Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska poskušala povoziti prisotne agente z avtomobilom. Agenciji AP in Reuters sta poročali o dogodku. Lokalne oblasti so incident potrdile, vendar župan Minneapolisa zavrača opis dogodka s strani zveznih organov. Natančne okoliščine streljanja še niso povsem jasne in so predmet preiskave. Ta dogodek je sprožil burne reakcije v javnosti. Po incidentu se je v Minneapolisu zbralo več tisoč ljudi na spominskem shodu, da bi počastili spomin na umrlo žensko. Primer je poudaril napetosti med lokalnim prebivalstvom in zveznimi imigracijskimi agencijami, še posebej glede uporabe sile med operacijami.

Ruske varnostne službe so 8. januarja poročale o zajetju treh ukrajinskih vojakov v Sumski oblasti. Med njimi je bil tudi pripadnik 253. samostojnega jurišnega polka »Arey«, ki je bil predhodno vpleten v invazijo na Kursko oblast. Po navedbah ruskih virov, polk »Arey« trpi velike izgube na fronti, kar naj bi bil eden izmed dejavnikov za zajetje vojakov. Ta dogodek se umešča v širši kontekst spopadov med Rusijo in Ukrajino. Julija 2025 so se vrstile intenzivne vojaške operacije, kjer je Rusija poročala o uničenju ukrajinskih ciljev in elektronskih sistemov v Donecki oblasti, medtem ko je Ukrajina poročala o znatnih ruskih vojaških izgubah. Prav tako so ruske sile poročale o nočnih napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Zajetje teh vojakov v Sumski oblasti poudarja nadaljevanje konflikta in taktične operacije, ki potekajo vzdolž celotne frontne črte. Nemški general je julija 2025 pozival k napadom na ruska vojaška oporišča, kar nakazuje na širšo mednarodno dinamiko in podporo Ukrajini, medtem ko je Nemčija napovedala tudi dodatna »sredstva vpliva« za Ukrajino. To kaže na nadaljnjo eskalacijo konflikta in posredno vpletenost zahodnih držav. Zajetje vojakov tako ni osamljen dogodek, temveč del kompleksnejšega in dolgotrajnega konflikta.

Ameriška raziskovalna organizacija »Arhiv nacionalne varnosti« je objavila razkrite stenograme pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim. Ti pogovori so potekali tik pred invazijo ZDA na Irak in razkrivajo vpliv ameriške intervencije na sodelovanje med državama. Iz dokumentov je razvidno, da je George Bush mlajši Putinu tožil o protiameriškem razpoloženju v Parizu, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih pred vojno v Iraku. Ta razkritja osvetljujejo diplomatska ozadja in zaskrbljenosti, ki so jih voditelji delili v kritičnem obdobju, kar je pomembno za razumevanje poznejših dogodkov in odnosov med državami. Objavljeni dokumenti tako omogočajo vpogled v ključne pogovore, ki so se odvijali na najvišji politični ravni in so predhodili eni najpomembnejših geostrateških odločitev v začetku 21. stoletja. Razkritje teh pogovorov je pomembno za zgodovinarje in analitike mednarodnih odnosov, saj ponuja dodatne informacije o diplomatskih zapletih in pogajanjih, ki so vplivala na globalno politiko.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da je v ameriškem napadu, v katerem naj bi bil ujet predsednik Nicolas Maduro v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Po njegovih besedah sta bila v napadu ranjena tudi Maduro in njegova žena.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Administracija nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza odredila umik države iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb. Bela hiša je sporočila, da te organizacije in pogodbe "ne služijo več ameriškim interesom". Med njimi je 31 organizacij povezanih z Združenimi narodi, kar vključuje Ustanovni odbor Združenih narodov za populacijo (UNFPA) in Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Najbolj simboličen med umiki je odstop od UNFCCC, ki predstavlja temeljno arhitekturo globalne podnebne diplomacije, vključno s Konferencami pogodbenic (COP), Pariškim sporazumom in mehanizmi financiranja. UNFCCC je bila ustanovna pogodba za vse mednarodne podnebne sporazume, sprejeta leta 1992 na Vrhu Zemlje v Riu. V okviru te konvencije je bil podpisan tudi Pariški sporazum iz leta 2015, ki so ga Združene države Amerike zapustile že med prvim mandatom Donalda Trumpa in ga ponovno zapustile ob njegovi vrnitvi v Belo hišo pred letom dni. Umik iz teh organizacij pomeni nadaljnje oddaljevanje Združenih držav Amerike od globalnega sodelovanja, še posebej na področju podnebnih sprememb. Med prizadetimi organizacijami so tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) in Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD). To dejanje je del širše politike "Amerika najprej", ki jo zagovarja Donald Trump, in odraža prepričanje, da globalne iniciative ne prinašajo zadostnih koristi nacionalnim interesom Združenih držav Amerike.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa naj bi razvijala načrt za dolgoročni nadzor nad venezuelsko nafto, kar bi po njenih ocenah omogočilo znižanje cen surove nafte na svetovnem trgu na približno 50 dolarjev za barel. Washington naj bi s tem "zelo ugodno" obnovil Bolivarsko republiko. Ta strategija poudarja pomemben gospodarski in geopolitični interes Združenih držav Amerike v venezuelskem naftnem sektorju. Načrtovano znižanje cen nafte bi imelo obsežne posledice za svetovne trge, saj bi se stabilizirale cene energentov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarstva po svetu. Vendar pa takšen nadzor nad suverenimi viri druge države odpira vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti, še posebej glede na nestabilne politične razmere v Venezueli. Predlagana strategija Združenih držav Amerike nakazuje na proaktivno vlogo pri oblikovanju globalnih naftnih cen in vplivanju na regionalno politično stabilnost. Čeprav se ta načrt nanaša na preteklo administracijo, koncept nadzora nad ključnimi naftnimi viri ostaja relevanten v sodobni geopolitiki. Takšni ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice za odnose med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko ter za globalno energetsko varnost. Poudarja se potreba po diplomatskem reševanju sporov in spoštovanju suverenosti držav, tudi kadar so v igri pomembni gospodarski interesi.

Venezuelanski notranji minister je sporočil, da je med ameriškim napadom na Caracas, katerega cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores, umrlo 100 ljudi. Minister je dodal, da sta bila Maduro in njegova žena ranjena med zajetjem, ki so ga izvedle ameriške sile 3. januarja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno spregovoril o prihodnjih dobičkih od prodaje venezuelske nafte, pri čemer je omenil podrobnosti domnevnega dogovora, ki bi Venezueli omogočal nakup izključno ameriških kmetijskih proizvodov in zdravil. Te izjave prihajajo le nekaj dni po domnevnem ameriškem napadu na Venezuelo, ki ga Združene države Amerike utemeljujejo z bojem proti drogam. Venezuela medtem poroča o povišanem številu žrtev, ki naj bi preseglo sto, in žaluje za pokopanimi v Caracasu. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je po poročanju Trumpova administracija že prevzela nadzor nad naftno industrijo države, medtem ko se predsednik Nicolás Maduro, ki je bil aretiran in prepeljan v ZDA, izreka za nedolžnega na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela, preko svoje začasne predsednice, ostro zavrača trditve o tujem nadzoru nad državo, poudarja suverenost in neodvisnost, kljub dejanjem ZDA in Trumpovim načrtom za obnovo venezuelske naftne industrije po Madurjevi aretaciji.

Venezuela in Združene države Amerike so se v začetku januarja 2025 pogajale o prodaji nafte, kar bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte in odnose med državama. Državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je potrdilo pogajanja z Washingtonom o obsegu prodaje nafte, kar kaže na morebitno selektivno omilitev sankcij, ki bi venezuelski nafti omogočila vrnitev na svetovne trge. To nadaljevanje dialoga in morebitno sproščanje trgovine z nafto sledi predhodnim aktivnostim, kot je dovoljenje za raziskovanje nafte, ki ga je Chevron pridobil julija 2025, kar nakazuje na postopno normalizacijo odnosov na področju energetike, kljub geopolitičnim napetostim. Sekretar za energijo ZDA, Chris Wright, je poudaril, da bodo Združene države Amerike nadzorovale prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas in prihodke od teh transakcij deponirale na račune, ki jih bo upravljal Washington. Ta poteza vzbuja pomisleke o suverenosti Venezuele nad lastnimi naravnimi viri in nakazuje na močan vpliv ZDA na venezuelsko naftno industrijo. Prav tako kaže na prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi stabilizirale naftni trg in morda zmanjšale odvisnost od drugih virov nafte. Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, pričakovanja glede povečane ponudbe venezuelske nafte že vplivajo na svetovne cene. Morebitna odprava sankcij bi lahko dolgoročno prinesla koristi obema stranema, saj bi Venezuela pridobila prepotrebne prihodke, ZDA pa bi si zagotovile dodaten vir nafte. Vendar pa so pogoji, pod katerimi bodo te transakcije potekale, ključni za določitev vpliva na venezuelsko gospodarstvo in politično stabilnost v regiji.

Administracija predsednika Trumpa si je prizadevala uveljaviti nadzor nad venezuelsko nafto z zasegom dveh sankcioniranih tankerjev, ki sta prevažala nafto, ter napovedala načrte za rahljanje nekaterih sankcij. Ministrstvo za energijo ZDA je nakazalo, da bo selektivno odstranilo sankcije, da bi omogočilo dobavo in prodajo venezuelske nafte na svetovnih trgih. Namen teh ukrepov je omogočiti rafinerijam na obali Mehiškega zaliva dostop do velikih zalog težke nafte v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je z izvršnim ukazom odredil umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, ker jih njegova administracija ocenjuje kot neučinkovite in neskladne z ameriškimi interesi.

Donald Trump je napovedal, da bi lahko ameriško nadzorstvo nad Venezuelo trajalo več let. Izjavil je, da bo Venezuela z zaslužkom od nafte kupovala izključno ameriške izdelke.

Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je poročal, da je v napadu, ki naj bi ga izvedle Združene države Amerike v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Med operacijo naj bi bili ranjeni tudi odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores. Po besedah Cabella, ki je to izjavil v svoji tedenski oddaji na državni televiziji, je imela Floresova travmatično poškodbo glave in udarec po telesu, Maduro pa je bil ranjen v nogo, vendar si oba poškodovana uspešno opomogelujeta. Cabello je poudaril, da je bil napad na državo strašen. Venezuelske oborožene sile so objavile videoposnetke pogrebov ubitih vojakov, ki prikazujejo družinske člane v solzah, krste, prekrite z venezuelskimi zastavami, in govori, ki so poveličevali pogum in zvestobo padlih vojakov. Delcy Rodríguez, ki začasno opravlja dolžnost predsednice Venezuele, je izjavila, da so odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike doživeli madež, kakršnega v zgodovini države še ni bilo. Po prisegi pred nacionalno skupščino v ponedeljek je razglasila sedem dni žalovanja v spomin na žrtve. Rodríguezova je kljub temu poudarila, da trgovinska izmenjava z Združenimi državami Amerike ni nič izrednega ali nenormalnega, kar kaže na to, da se kljub političnim in vojaškim incidentom določene ekonomske vezi ohranjajo. Dogajanje kaže na visoke napetosti med državama in resne posledice za prebivalstvo Venezuele.

Donald Trump je podpisal odlok o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb, ki po mnenju Bele hiše ne služijo več ameriškim interesom. Med organizacijami je 31 povezanih z Združenimi narodi, vključno s strukturami za utrjevanje miru.

V streljanju pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni v Salt Lake Cityju sta umrli dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je sporočila, da streljanje ni bilo usmerjeno proti cerkvi, ampak je izhajalo iz spora na parkirišču.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je poudaril, da je Tajvan suverena in neodvisna država, ki ne potrebuje dodatne razglasitve neodvisnosti. Njegovo izjavo je podkrepila tudi trditev, da čezmejni pritisk kitajske vlade na tajvansko ljudstvo dokazuje, da javna oblast Ljudske republike Kitajske ne seže na Tajvan in da Tajvan ni del Ljudske republike Kitajske. Lai Ching-te je to izjavil ob zaključni slovesnosti 62. tečaja preiskovalnega urada Ministrstva za pravosodje, kjer je med drugim opozoril tudi na resne grožnje, ki jih predstavljajo sovražne sile iz tujine, in napovedal vmešavanje Kitajske v vsake prihodnje volitve. Zato je direktorju preiskovalnega urada Chen Bai-lijju naročil, naj to obravnava kot prednostno nalogo in okrepijo prizadevanja za boj proti združevanju, infiltraciji in priključitvi. Predsednik je poudaril, da brez suverenosti Tajvan izgubi vse in brez demokracije izgubi svoj obstoj. Lai Ching-te je pred mesecem dni na forumu »Zapuščina svobodne Kitajske in preizkus sodobne demokracije« že dejal, da je ohranitev imena »Republika Kitajska« koristna za združevanje tajvanske družbe, saj je Tajvan že suverena država. Od takrat je Kitajska na seznam »trdovratnih zagovornikov neodvisnosti Tajvana« dodala nove uradnike, med njimi ministra za notranje zadeve Liu Shih-fanga in ministra za izobraževanje Cheng Ying-jao. Tudi tožilci, ki so obravnavali primere nacionalne varnosti, so bili označeni kot »pomočniki in izvajalci neodvisnosti Tajvana« in bodo doživljenjsko preganjani. Tiskovni predstavnik Sveta za celinske zadeve Liang Wen-chieh je ob tem dejal, da morajo javni uslužbenci braniti Republiko Kitajsko. ZDA medtem že od leta 2025 s pomočjo uvoznih dajatev pobirajo milijarde dolarjev, Trump pa je napovedal »deljenje dela« tega dobička. Tajvan je ključen v svetovni proizvodnji čipov, kar dodatno poudarja njegovo strateško pomembnost v globalnem gospodarstvu. Ta gospodarska in politična dinamika prispeva k napetostim v regiji, kjer Kitajska poskuša uveljaviti svoj vpliv na Tajvan. Lai Ching-tejeve izjave in ukrepi tako odražajo odločenost Tajvana, da ohrani svojo suverenost in se zoperstavi kitajskemu pritisku, kar je ključno za stabilnost v vzhodnoazijski regiji in globalno tehnološko industrijo.

Po telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom je kolumbijski predsednik Gustavo Petro na družbenem omrežju X objavil fotografijo jaguarja in orla, ki simbolizirata Kolumbijo in ZDA. Petro naj bi Trumpa opozoril tudi na nevarnost tretje svetovne vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoj ton glede kolumbijskega kolega Gustava Petra. Po prijateljskem telefonskem pogovoru ga je povabil na srečanje v Belo hišo.

Donald Trump je odredil umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, med katerimi so tudi ključne agencije ZN in telesa, osredotočena na podnebje. Med organizacijami, ki jih ZDA zapuščajo, sta tudi Medvladni panel za podnebne spremembe (GIEC) in UNESCO. Kitajski strokovnjaki ocenjujejo, da ta utilitaristična poteza slabi multilateralno sodelovanje in svet potiska v "džungelski red".

Danska premierka je Združene države Amerike opozorila, da bi vojaško posredovanje proti Grenlandiji, samoupravnemu ozemlju v povezavi z Dansko in s tem zvezo NATO, razdrlo zavezništvo in celoten mednarodni red. To opozorilo je prišlo po tem, ko je nekdanji predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Njegova ponovna fiksacija na okupacijo Grenlandije, vključno z namigi o uporabi vojaške sile, je bila ostro kritizirana, saj bi takšno dejanje ogrozilo desetletja ameriškega vodenja globalnega reda in spodkopalo zavezništva, ki so po drugi svetovni vojni utrdila ameriško vojaško, gospodarsko in diplomatsko prevlado. Kritika je bila izražena tudi na televiziji MSNBC, kjer je voditelj Joe Scarborough Trumpovo idejo označil za "norost" in opozoril, da bi to uničilo mednarodno stabilnost. Navedel je tudi kritike časopisa Wall Street Journal, ki so poudarile, da bi že samo razmišljanje o invaziji na zaveznika v Natu oslabilo ključna zavezništva. Scarborough je obsodil bogataše in zagovornike administracije, ki podpirajo to, kar je opisal kot imperialistične fantazije iz 19. stoletja, medtem ko Kitajska hitro napreduje na svetovnem odru. To se dogaja v času, ko se zveza NATO že tako ali tako spopada z izzivi, kot je domnevna premoč Rusije v proizvodnji streliva in opozorila o potencialni vojni s Kitajsko in Rusijo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja enotnosti in stabilnosti znotraj zavezništva. Ameriško odprto grožnjo prevzema Grenlandije, ki je povezana z Dansko in s tem del zveze NATO, ustvarja krizo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za mednarodno varnost in stabilnost. Glede na nedavna opozorila o vojaški premoči Rusije in pripravah Nata na morebitne konflikte s Kitajsko in Rusijo, bi kakršnokoli dejanje, ki bi oslabilo kohezijo zavezništva, pomenilo resno grožnjo. Opozorila iz Danske so jasen signal, da se takšna dejanja ne bodo tolerirala in da bi imela uničujoče posledice za vsa vpletena.</n>

Združene države Amerike so po nedavni vojaški operaciji v Venezueli začele s prodajo sedanjih in prihodnjih zalog venezuelske nafte, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je dogajanje označila za madež brez primere v odnosih med državama. Rodriguezova je poudarila, da državna naftna družba PdVSA sicer ostaja v pogajanjih za prodajo surove nafte na ameriški trg, vendar so dejanja Washingtona po njeni oceni del širše imperialistične agresije v Latinski Ameriki. Ameriška administracija je hitro prešla k unovčevanju rezultatov vojaškega posredovanja, s katerim so si skušali zagotoviti nadzor nad energetskimi viri države. Kljub trditvam o običajnih trgovinskih procesih, gre za neposredno stopnjevanje napetosti, ki vključuje tudi delovanje ameriških sil na tleh Venezuele. Poteze Washingtona so usmerjene v popolno politično in gospodarsko preoblikovanje države pod ameriškim vplivom. Operacija, ki se je začela 3. januarja, je povzročila globoke diplomatske in humanitarne posledice. Medtem ko ameriška vlada opravlja prve transakcije z nafto, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o zakonitosti tovrstnega prilaščanja naravnih virov suverene države. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Caracas obtožuje Washington kršenja vseh mednarodnih norm.

Potem ko je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in pridržan v New Yorku, je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump izjavil, da bodo ZDA začasno prevzele vodenje Venezuele. Trumpova administracija napoveduje aktivno vlogo pri vzpostavljanju nove oblasti in sprejemanju ključnih odločitev o prihodnosti Venezuele. Aretacija Madura in prevzem nadzora sta se zgodila po tem, ko so ZDA izvedle letalske napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Predsednik Trump je v intervjuju za The New York Times poudaril, da bo "samo čas pokazal", kako dolgo bodo Združene države Amerike nadzorovale državo. Dodal je, da se ZDA "zelo dobro razumejo" z začasno vlado Delcy Rodríguez. Kljub aretaciji Madura in ameriškemu posredovanju je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Mednarodna skupnost in pravni strokovnjaki se spopadajo z vprašanji zakonitosti, praktičnosti in morale takšne spremembe režima. Pred tem so ZDA omilile sankcije proti Venezueli, kar je podjetju Chevron omogočilo ponoven začetek omejenega delovanja v naftnem sektorju. Ta poteza je sledila dogovorom med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevali tudi izmenjavo zaprtih državljanov. Ameriška odločitev o prevzemu nadzora nad Venezuelo pomeni pomemben preobrat v politiki ZDA do te južnoameriške države.

V Minneapolisu so agenti ameriškega Urada za priseljevanje in carino (ICE) med izvajanjem obsežne operacije usodno ustrelili 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v neposredni bližini spomenika Georgeu Floydu, je sprožil množične proteste in ostre odzive lokalne skupnosti ter politike. Administracija predsednika Donalda Trumpa in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem sta dejanje nemudoma označili za samoobrambo in celo "domači terorizem", češ da je ženska z vozilom namerno ogrožala agente. Vendar pa objavljeni videoposnetki prič in izjave lokalne policije te trditve postavljajo pod vprašaj, saj kažejo, da je ženska zgolj poskušala odpeljati s prizorišča. Kritike na račun zveznih oblasti so se stopnjevale po razkritju, da so agenti na kraju dogodka preprečili pomoč zdravniku, ki se je ponudil, da bi oskrbel ranjeno žensko. Lokalni policijski načelnik Brian O'Hara je javno spodkopal trditve Washingtona o poškodovanih agentih, saj je potrdil, da je bila edina poškodovana oseba na kraju dogodka prav ustreljena Good. Medtem ko so zvezne oblasti v mesto poslale več kot 2.000 agentov zaradi domnevnih prevar s socialno pomočjo, so nekdanji visoki uradniki za varovanje meja opozorili, da so uporabljene taktike neprimerne in v nasprotju s standardnim usposabljanjem za delo v urbanih okoljih. Olje na ogenj je prilil Kyle Rittenhouse, ki je na družbenih omrežjih javno razmišljal o potovanju v Minnesoto sredi protestov, kar je v javnosti sprožilo dodatno ogorčenje zaradi spominov na nemire leta 2020. Politični vrh demokratske stranke, vključno s senatorko Tino Smith, je administracijo obtožil pomanjkanja človeškega dostojanstva in politizacije tragedije, ki je za seboj pustila šestletnega otroka brez staršev, saj je bila Goodova že prej vdova.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Zvezne države ZDA se bodo leta 2026 soočile z velikimi odločitvami glede proračunov za programe socialne varnosti, kot sta Medicaid in SNAP, ter davkov, zaradi obsežne zakonodaje, ki jo je podpisal predsednik Donald Trump. Zvezna vlada bo prenesla več odgovornosti na države.

Donald Trump je dejal, da želi preprečiti velikim institucionalnim vlagateljem nakup hiš, saj meni, da to otežuje nakup stanovanj mladim družinam. Poudaril je, da bi prepoved olajšala pot do prvega doma za mlade družine in posameznike.

Guverner Floride Ron DeSantis je v sredo napovedal, da namerava aprila sklicati izredno zasedanje zakonodajnega telesa, kjer bodo ponovno določili kongresna volilna okrožja. Ta poteza Floride sledi trendu drugih ameriških zveznih držav, ki so se sredi desetletja lotile ponovnega risanja volilnih zemljevidov, kar je del t.i. »oboroževalne tekme« prerazporejanja okrožij. DeSantis je odločitev utemeljil s pričakovanjem morebitne odločitve Vrhovnega sodišča ZDA glede ključne določbe Zakona o volilnih pravicah (Voting Rights Act), ki prepoveduje diskriminacijo v volilnih sistemih. Posebno pozornost guverner namenja sodbi v primeru Louisiana proti Callaisu, saj bi ta lahko določila ustavnost 2. člena Zakona o volilnih pravicah. DeSantis meni, da bi razsodba Vrhovnega sodišča lahko vplivala na »vsaj eno ali dve« okrožji na Floridi, in želi biti pripravljen na morebitne posledice. Čeprav se redno zasedanje zakonodajnega telesa Floride za leto 2026 začenja že prihodnji teden, je guverner poudaril, da želi počakati na razsodbo, da bi se izognili morebitnim kasnejšim spremembam. Trenutno republikanci zasedajo 20 od 28 kongresnih sedežev Floride. Spremembe volilnih okrožij, ki bi bile ugodne za republikance, bi lahko imele pomembne posledice za širše načrte republikanske stranke po prerazporeditvi volilnih okrožij v zveznih državah pod republikanskim vodstvom. To bi lahko okrepilo položaj republikancev v prihodnjih volitvah in prispevalo k splošni strategiji stranke. Šest zveznih držav je letos že sprejelo nove kongresne zemljevide.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, kar je sprožilo množične proteste in ogorčenje lokalnih voditeljev. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je sporočilo, da je agent ICE ustrelil žensko, ker naj bi ta poskušala z vozilom zapeljati v agente. Predsednik Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je žrtev 'namerno in zlobno povozila' agenta.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Joy Hollingsworth je bila soglasno imenovana za predsednico mestnega sveta Seattla, s čimer je postala prva temnopolta ženska na tem položaju v zgodovini mesta. Njena izvolitev odraža zmernejši pristop k vodenju sveta, kar je v nasprotju z novo, progresivno koalicijo v lokalni vladi. Ob njeni zaprisegi sta bili prisotni tudi novi članici mestnega sveta, Dionne Foster in Alexis Mercedes Rinck. Hollingsworth je poudarila pomen spoštovanja različnih stališč in idej znotraj sveta, kljub morebitnim nesoglasjem. V Hongkongu je bila Starry Lee izvoljena za predsednico zakonodajnega sveta, za kar se je iskreno zahvalila volivcem in svojemu nasprotniku Ronicku Chanu za racionalno razpravo. Poudarila je, da so pred zakonodajalci številni izzivi in da morajo aktivno ponujati predloge in rešitve za izboljšanje življenja v mestu. Napovedala je tudi prvo sejo novega zakonodajnega obdobja, ki bo namenjena razpravi o požaru v Tai Poju, in obljubila, da bo ostala nepristranska in pravična pri vodenju sej. V Portlandu pa mestni svet šele pričakuje odločitev o izvolitvi predsednika, ki bo vodil svet v prihodnjem letu. Predsednik sveta ima pomembno vlogo pri vodenju sej, določanju dnevnih redov in usmerjanju zadev v odbore. Medtem je župan Portlanda, Keith Wilson, predstavil načrt za izselitev nekaterih ljudi iz začasnih zatočišč, ki ne sodelujejo s socialnimi službami, kar je naletelo na neodobravanje nekaterih mestnih svetnikov in članov Odbora za brezdomstvo in stanovanja. Te lokalne politične odločitve so del širšega trenda kadrovskih sprememb in razprav o financah ter upravljanju, ki so zaznamovale lokalne svete v preteklosti, kot kažejo dogodki iz julija 2025.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot župan New Yorka v zasebni ceremoniji na opuščeni podzemni postaji Old City Hall. Zaprisegla ga je newyorška državna tožilka Letitia James ob polnoči na silvestrovo. Kot demokratični socialist je obljubil, da se bo boril proti krizi dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Prisego je opravil nad Koranom.

Obravnava Nicka Reinerja, obtoženega umora staršev, je bila preložena, potem ko se je njegov odvetnik Alan Jackson umaknil iz primera. Jackson ni navedel razloga za umik, vendar je pred tem izjavil, da njegov nekdanji klient ni kriv umora.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, pri čemer Washington ne izključuje uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Zunanji minister Marco Rubio se bo prihodnji teden sestal z danskimi predstavniki, da bi razpravljali o usodi otoka, ki ga Trump vidi kot strateško nujnega za odvračanje nasprotnikov v Arktiki. Rubio je poudaril, da si predsednik pridržuje pravico do uporabe sile, če oceni, da je ogrožena nacionalna varnost, kar je sprožilo resne skrbi glede stabilnosti znotraj zveze NATO. Napetosti so se stopnjevale po nedavni operaciji ameriških sil v Venezueli, kjer sta bila ugrabljena Nicolas Maduro in njegova soproga, kar mednarodna javnost vidi kot precedens za morebitno nasilno ukrepanje na Grenlandiji. Trump trdi, da Danska trpi visoke stroške vzdrževanja otoka in da bi bili prebivalci pod ameriško upravo srečnejši. Hkrati Bela hiša opozarja na prisotnost ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar v očeh Washingtona upravičuje imperialistične težnje pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja. Kljub zaostrovanju retorike je Trump na omrežju Truth Social poskušal pomiriti zaveznike z izjavo, da bodo ZDA vedno podpirale NATO, vendar so odnosi z Dansko in ostalimi evropskimi partnerji na najnižji točki. Danska vlada je predloge o prodaji ali prevzemu že večkrat odločno zavrnila, medtem ko se v ozadju krepijo razprave o razširitvi obrambnega pakta iz leta 1951, ki ZDA že zdaj omogoča obsežen vojaški dostop do otoka.

Zohran Mamdani je po polnoči uradno prevzel položaj župana New Yorka na zasebni slovesnosti. Njegova izvolitev poteka v času politične sence predsednika Donalda Trumpa. Mamdani je kot demokratični socialist obljubil, da se bo spopadel s krizo dostopnosti v enem najdražjih ameriških mest.

Vlada Združenih držav Amerike je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v sredo uradno objavila nove prehranske smernice za obdobje 2025–2030, ki prinašajo korenit preobrat v dosedanji prehranski politiki. Ministra za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijstvo Brooke Rollins sta predstavila preoblikovano prehransko piramido, ki v ospredje postavlja uživanje polnovrednih živil, visokokakovostnih beljakovin in naravnih maščob, medtem ko odločno odsvetuje uživanje visoko predelane hrane in dodanih sladkorjev. Nove smernice, ki so del gibanja »Make America Healthy Again«, so strokovnjaki označili za največji reset v zgodovini zvezne prehranske politike. Kennedy je poudaril, da se z novo piramido končuje »vojna proti nasičenim maščobam«. Po novem so na vrhu priporočil meso, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, medtem ko so bila žita in rafinirani ogljikovi hidrati potisnjeni na dno prednostne lestvice. Smernice prav tako prvič ne vsebujejo specifičnih priporočil glede omejevanja alkohola, vendar strogo prepovedujejo dodan sladkor v prehrani otrok do četrtega leta starosti. Odzivi stroke so mešani; medtem ko nekateri pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, drugi opozarjajo na morebitna tveganja povečanega vnosa nasičenih maščob in okoljski vpliv večje porabe mesa. Kritiki poudarjajo tudi vprašanje cenovne dostopnosti polnovrednih živil za širše prebivalstvo. Kljub temu administracija vztraja, da bodo nove smernice zmanjšale pojavnost kroničnih bolezni in izboljšale splošno zdravje naroda z vrnitvijo k »pravi hrani«.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".