V okviru zveze Nato so se po poročanju tujih medijev začele resne razprave o prihodnosti zavezništva in možnosti t. i. razveze z Združenimi državami Amerike. Povod za zaostritev odnosov so bile nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije, v katerih je namignil, da bi bila pridobitev tega ozemlja lahko pomembnejša od ohranitve celovitosti čezatlantskega zavezništva. Trump je ob tem poudaril, da Nato brez vodilne vloge ZDA ni dovolj učinkovita organizacija. Zavezništvo se je na napovedi odzvalo z dvostopenjsko diplomatsko ofenzivo, s katero želijo preprečiti morebitno stopnjevanje napetosti in celo vojaško posredovanje Washingtona na Grenlandiji. Razmere so sprožile zaskrbljenost med evropskimi zavezniki, saj bi razpad Nata pomenil temeljito spremembo varnostne arhitekture na stari celini. Diplomati si prizadevajo najti pot za stabilizacijo odnosov, medtem ko ameriška administracija vse bolj odkrito izraža dvome o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja. Hkrati so se pojavile informacije o načrtih Nata za okrepitev prisotnosti na Arktiki, kar kaže na strateški pomen regije v luči novih geopolitičnih trenj. Grenlandija tako postaja osrednja točka spora, ki ne vključuje le vprašanja ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske, temveč tudi vprašanje obstoja najmočnejšega vojaškega zavezništva na svetu. Evropske države so se prisiljene spopadati z možnostjo, da bodo morale v prihodnje same poskrbeti za svojo obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost skorajšnjega srečanja z venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Slednja je predsednika Trumpa javno pohvalila za nedavno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Srečanje bi lahko pomenilo uradno priznanje nove politične smeri v Venezueli pod vplivom Washingtona. Hkrati je Trump napovedal stopnjevanje vojaških dejavnosti v regiji, ki vključujejo kopenske napade proti narko kartelom. Po njegovih besedah se ameriška vojska ne bo ustavila le pri aretaciji Madura, temveč bo aktivno ciljala na kriminalne združbe, ki ogrožajo varnost Združenih držav Amerike. Za zdaj ostaja nejasno, ali bodo te operacije omejene le na venezuelsko ozemlje ali se bodo razširile tudi na sosednje države. Napovedani koraki pomenijo korenito zaostritev ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki. Medtem ko opozicija pod vodstvom Machadove pozdravlja ameriško posredovanje kot osvoboditev, ostajajo nekateri deli venezuelskega državnega aparata zvesti ujetemu Maduru, kar povečuje tveganje za nadaljnje nasilje in nestabilnost v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil odločitev za znatno povečanje vojaškega proračuna Združenih držav Amerike, ki naj bi do leta 2027 narasel na 1,5 bilijona dolarjev. Trump je poudaril, da je takšen ukrep nujen zaradi neposrednih in realnih groženj, s katerimi se sooča država, pri čemer pa specifičnih virov teh groženj v javnih izjavah ni podrobneje opredelil. Napovedano povečanje sredstev za obrambo je sprožilo številne odzive v mednarodni javnosti. Novinar Tucker Carlson je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi lahko tako obsežna vlaganja v vojsko pomenila pripravo na morebiten svetovni spopad širših razsežnosti. Trumpova administracija sicer vztraja, da gre za vprašanje nacionalne varnosti in posodobitev oboroženih sil, kar je bila ena od osrednjih tem njegovega političnega programa. Ta poteza sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in Trumpovim prizadevanjem za okrepitev ameriške prevlade na svetovnem odru. Povečanje proračuna bo po pričakovanjih vplivalo na globalno oboroževalno dinamiko in odnose z drugimi velesilami, hkrati pa odraža predsednikov slog vodenja, ki temelji na moči in neposrednem odzivanju na varnostne izzive.

Pet ameriških zveznih držav pod vodstvom demokratov je v četrtek na zveznem sodišču v New Yorku vložilo tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi zamrznitve desetih milijard dolarjev sredstev za socialno pomoč in varstvo otrok. Države Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York so v pravnem zahtevku poudarile, da gre za protiustavno zlorabo oblasti. Odločitev administracije o zaustavitvi financiranja programov za družine z nizkimi prihodki temelji na trditvah o razširjenih goljufijah, zlasti po preiskavi v Minnesoti, vendar tožniki vztrajajo, da je ukrep neutemeljen in krut. Tožba je neposredna posledica stopnjevanja napetosti med zvezno vlado in državami, ki jih vodijo predstavniki Demokratske stranke. Generalni tožilci vpletenih držav trdijo, da administracija uporablja obtožbe o goljufijah kot pretvezo za politično motivirano odrekanje nujnih sredstev najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Ukrep po mnenju tožnikov ogroža stabilnost socialne mreže v času, ko se številne družine zanašajo na te sklade za osnovno preživetje in varstvo otrok. Administracija Donalda Trumpa je zamrznitev sredstev utemeljila z nujnostjo zaščite davkoplačevalskega denarja pred sistemskimi nepravilnostmi v sistemih socialne varnosti v ciljnih državah. Kritiki pa opozarjajo, da je takšna kolektivna kaznovalna politika brez predhodnih dokazov o neposredni vpletenosti državnih organov v goljufije precedens, ki bi lahko trajno spremenil razmerja moči med Washingtonom in posameznimi zveznimi državami. Sodni postopek bo predvidoma določil meje izvršilne oblasti pri nadzoru nad že dodeljenimi proračunskimi sredstvi.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Donald Trump je v intervjuju za New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Opozoril je Nigerijo glede genocida nad kristjani. Razkril je tudi, da bodo imele ZDA drugotno vlogo pri vojaški pomoči Ukrajini v primeru napada po morebitnem mirovnem sporazumu. Raper Sean ‘Diddy’ Combs, obsojen zaradi spolnih prekrškov, je zaprosil Trumpa za pomilostitev, a Trump o tem ni razmišljal.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da se bo prihodnji teden v Washingtonu sestal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je v izjavi za medijsko hišo Fox News potrdil, da Machado obišče ameriško prestolnico, in izrazil pričakovanje glede njunega srečanja, vendar podrobnejših informacij o vsebini pogovorov ali točnem terminu ni podal. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v odnosu Združenih držav Amerike do politične krize v Venezueli. María Corina Machado velja za osrednjo figuro opozicijskega gibanja, ki se bori proti administraciji Nicolása Madura, podpora Washingtona pa je ključna za mednarodno legitimnost njenih prizadevanj za demokratične spremembe v državi. Napovedani pogovori prihajajo v času zaostrenih razmer v Venezueli, kjer opozicija še naprej izpodbija rezultate zadnjih predsedniških volitev. Sodelovanje med Trumpovo administracijo in venezuelsko opozicijo kaže na nadaljevanje strategije stopnjevanja pritiska na trenutno venezuelsko vodstvo z namenom vzpostavitve nove politične ureditve.

Zvezni agenti so v četrtek v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon ustreli in ranili dve osebi, ki sta bili nato odpeljani v bolnišnico. Lokalna policijska uprava in zvezni preiskovalni urad FBI sta potrdila incident, v katerega so bili vpleteni agenti službe za carinsko in mejno zaščito. FBI je preko družbenega omrežja X sporočil, da preiskava dogodka še poteka, podrobnosti o okoliščinah streljanja pa javnosti še niso bile razkrite. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti po vsej državi, ko so v številnih ameriških mestih potekali protesti v znak solidarnosti z žrtvijo nedavnega nasilnega dogodka v Minneapolisu. Prisotnost zveznih sil v mestih in njihovo posredovanje sta v preteklosti že sprožila ostre razprave o pooblastilih zvezne vlade v posameznih zveznih državah, kar dodatno podžiga trenutno nezadovoljstvo javnosti. Ameriški organi pregona so sporočili, da so razmere na kraju dogodka pod nadzorom, vendar ostajajo previdni zaradi možnosti novih protestov. Do zdaj še ni jasno, ali je bilo streljanje neposredno povezano s protestnim gibanjem ali pa je šlo za ločeno operacijo zveznih agentov, ki se je končala z uporabo strelnega orožja. Stanje obeh ranjenih oseb za zdaj ostaja neznano.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost, je izjavil, da morajo morebitni mirovni sporazumi za končanje konflikta v Ukrajini nujno upoštevati trenutne ozemeljske pridobitve Ruske federacije. Flynn je v pogovoru za medije poudaril, da so realne razmere na terenu ključni dejavnik, ki ga pogajalci ne smejo spregledati pri oblikovanju trajne rešitve za ustavitev sovražnosti. Njegove izjave prihajajo v času intenzivnih razprav v Združenih državah Amerike o prihodnji zunanjepolitični strategiji pod morebitno novo Trumpovo administracijo. Flynn, ki velja za vplivno osebnost v krogih blizu nekdanjemu predsedniku, meni, da bi ignoriranje trenutnega nadzora nad ozemlji onemogočilo dosego kakršnega koli stabilnega dogovora med Kijevom in Moskvo. Takšna stališča odražajo širši premik v delu ameriške politike, ki se zavzema za pragmatičen pristop h končanju vojne, četudi to pomeni boleče koncesije za ukrajinsko stran. Flynnove besede so v skladu z nekaterimi drugimi predlogi, ki so se pojavili v Trumpovem taboru in ki predvidevajo hitro rešitev konflikta s poudarkom na trenutnih frontnih črtah.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da namerava po izteku trenutno veljavne Pogodbe o omejevanju strateške ofenzivne oborožitve (New START) z Rusko federacijo skleniti nov, za ZDA ugodnejši dogovor. V pogovoru za ameriške medije je izrazil prepričanje, da bo Washington ob koncu veljavnosti sedanjega sporazuma v položaju, ki bo omogočal pogajanja o boljših pogojih za omejevanje jedrskih arzenalov obeh velesil. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih napetosti in negotovosti glede prihodnosti mednarodne varnostne arhitekture, saj sporazum New START predstavlja zadnji preostali večji steber nadzora nad jedrskim orožjem med državama. Republikanski politik, ki se pripravlja na prevzem funkcije, ni podal specifičnih podrobnosti o tem, katere določbe bi po njegovem mnenju morali spremeniti ali izboljšati. Napovedi o reviziji jedrske politike in iskanju novih dogovorov nakazujejo potencialne spremembe v diplomatskih odnosih med Belo hišo in Kremljem. Analitiki ocenjujejo, da bo Trumpova administracija skušala uporabiti drugačen pogajalski pristop, s katerim bi okrepila ameriške strateške interese in hkrati preprečila morebitno novo oboroževalno tekmo ob popolnem izteku nadzornih mehanizmov.

Pripadniki ameriške zvezne mejne policije so v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili moškega in žensko. Po poročanju lokalne policije sta bili žrtvi nemudoma prepeljani v bolnišnico, vendar njuno zdravstveno stanje za zdaj ostaja neznano. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prisotnosti zveznih sil v tem zahodnem ameriškem mestu. Lokalne oblasti so potrdile, da so ogenj odprli zvezni agenti, vendar podrobnejših informacij o razlogih za streljanje ali identiteti vpletenih oseb še niso podali. Policija v Portlandu trenutno preiskuje okoliščine dogodka, medtem ko se v javnosti že pojavljajo vprašanja o upravičenosti uporabe sile s strani zveznih organov. Dogodek je sprožil val zanimanja v ameriških medijih, saj prisotnost zveznih agentov v Portlandu že dlje časa povzroča trenja med lokalno upravo in zvezno vlado. Portland je bil v preteklosti prizorišče številnih protestov, kjer so zvezne sile igrale kontroverzno vlogo pri zagotavljanju javnega reda in miru.

V mestu Portland v ameriški zvezni državi Oregon sta bili v četrtek v streljanju, v katerega so bili vpleteni zvezni agenti, ranjeni dve osebi. Po poročanju lokalne policije so policisti na kraju dogodka našli moškega in žensko z vidnimi strelnimi ranami ter jima nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev, nakar sta bila prepeljana v bolnišnico. Lokalna policija je v uradni izjavi poudarila, da pri incidentu ni sodelovala, medtem ko je FBI potrdil vpletenost agentov obmejne straže in policije za priseljevanje. Zvezno ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sporočilo, da so agenti streljali v samoobrambi, ko sta osumljenca v vozilu poskušala povoziti uradne osebe. Po navedbah nekaterih virov naj bi šlo za ciljno ustavljanje vozila, v katerem se je nahajal venezuelski državljan, domnevno povezan z mednarodno kriminalno združbo Tren de Aragua. Ta incident je še dodatno zaostril že tako napete razmere v mestu, ki je znano po svoji tradiciji protestov proti zveznim organom. Dogodek se je zgodil le dan po tem, ko je agent Službe za kontrolo priseljevanja in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno neoboroženo žensko, Renée Good. Ta smrt je sprožila val ogorčenja in protestov po celotni državi, saj naj bi policist vanjo streljal skozi okno vozila, ko se je poskušala odpeljati. Zaporedje obeh dogodkov je v Združenih državah Amerike ponovno odprlo razpravo o uporabi prekomerne sile zveznih policijskih agencij.

V Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon so agenti ameriške carinske in mejne zaščite (CBP) med operacijo v četrtek popoldne ustrelili in ranili dve osebi. Po podatkih lokalne policije sta bila moški in ženska, ki sta utrpela strelne rane, prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ostaja neznano. Lokalna policija je ob prihodu na kraj dogodka v soseski Hazelwood potrdila vpletenost zveznih uslužbencev, preiskavo incidenta pa je že prevzel zvezni preiskovalni urad FBI. Incident se je zgodil med ciljno ustavljanjem vozila, pri čemer so zvezni uradniki svoje ravnanje označili za samoobrambo. Lokalni voditelji, vključno z županom Portlanda in policijskim načelnikom, so javnost pozvali k mirnosti in strpnosti, medtem ko poteka temeljita preiskava. Dogodek je povzročil precejšnje vznemirjenje med prebivalci, saj se je zgodil le dan po drugem odmevnem streljanju zveznih agentov v Minneapolisu. Odzivi lokalnih oblasti v Oregonu poudarjajo zaskrbljenost nad prisotnostjo in ravnanjem zveznih sil v mestu. Državni in mestni funkcionarji so izpostavili, da Portland ne sme služiti kot poligon za tovrstne operacije, ter zahtevali popolno transparentnost pri ugotavljanju okoliščin uporabe sile. FBI na kraju dogodka zbira dokaze, medtem ko se napetosti zaradi delovanja zveznih imigracijskih služb v Združenih državah Amerike ponovno stopnjujejo.

Zvezni agenti v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon so bili vpleteni v streljanje, v katerem sta bili ranjeni dve osebi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in čustvenih odzivov javnosti po nedavnih dogodkih v Minneapolisu. Po navedbah uradnih virov so ranjeni osebi oskrbeli, policija v Portlandu pa trenutno izvaja temeljito preiskavo okoliščin dogodka. Lokalne oblasti in policija so skupnost pozvale k mirnosti, medtem ko preiskovalci zbirajo dodatne informacije o dogodku. Napetosti v mestu so se stopnjevale predvsem zaradi delovanja zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je privedlo do dodatnega nezaupanja javnosti do zveznih organov kazenskega pregona. Policija poudarja, da je ohranjanje miru ključnega pomena za varno izvedbo preiskovalnega postopka. Dogodek odraža širšo problematiko policijskega nasilja in uporabe strelnega orožja s strani zveznih agentov v Združenih državah Amerike. Čeprav so podrobnosti o samem začetku streljanja še predmet preiskave, je incident že sprožil nove razprave o pooblastilih zveznih organov v lokalnih skupnostih. Oblasti zagotavljajo, da bodo javnost obveščale o vseh novih ugotovitvah, ko bodo te na voljo.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Bela hiša je v četrtek pozdravila izpustitev večjega števila političnih zapornikov v Venezueli, kar je označila za neposreden rezultat politike »največjega vpliva« predsednika Donalda Trumpa. Tiskovna predstavnica Anna Kelly je izpostavila, da gre za primer prizadevanj administracije za dobrobit tako ameriškega kot venezuelskega ljudstva. Čeprav uradna potrditev o izpustitvi ameriških državljanov še ni bila podana, so procesi izpustitve po navedbah predsednika venezuelske narodne skupščine Jorgeja Rodrígueza že stekli. Dogodek sledi obdobju zaostrenih odnosov med državama, ki so se dodatno zapletli po odstavitvi Nicolása Madura. Ameriška administracija trdi, da so te izpustitve dokaz spremenjene dinamike v regiji pod novim vodstvom ZDA. Kljub optimističnim izjavam iz Washingtona pa ostaja nejasno, koliko zapornikov bo dejansko izpuščenih in kakšni so bili natančni pogoji za to potezo. Venezuelska stran je potrdila začetek postopkov eksceracije, kar bi lahko nakazovalo na pripravljenost za nadaljnja pogajanja. Odnosi med državama so bili v preteklosti zaznamovani z medsebojnimi izmenjavami zapornikov, kar služi kot ključno orodje v diplomatskih prizadevanjih za stabilizacijo razmer po politični krizi v tej južnoameriški državi.

Pripadniki ameriške zvezne mejne patrulje (CBP) so v četrtek popoldne v vzhodnem Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili moškega in žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost ZDA (DHS) so agenti izvajali ciljno zaustavitev vozila, v katerem naj bi bil venezuelski državljan, povezan s kriminalno združbo Tren de Aragua. Po poročanju zveznih oblasti naj bi voznik s svojim vozilom poskušal zbiti agente, kar naj bi jih prisililo v uporabo strelnega orožja. Žrtvi sta bili z mesta incidenta prepeljani v lokalno bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Lokalna policija v Portlandu je potrdila, da se je streljanje zgodilo okoli 14. ure po lokalnem času, žrtvi pa so našli nekaj minut kasneje na drugi lokaciji. Portlandski župan Keith Wilson in pravosodni minister Oregona Dan Rayfield sta se na dogodek odzvala z ostrimi kritikami in napovedjo preiskave. Župan Wilson je zahteval takojšnjo prekinitev operacij zveznih agencij v mestu, dokler se okoliščine ne razjasnijo, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevne militarizacije agentov in kršenja ustavnih pravic prebivalcev. Incident se je zgodil le dan po podobnem dogodku v Minneapolisu, kjer so agenti prav tako uporabili strelno orožje s smrtnim izidom, kar stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno administracijo glede metod delovanja imigracijskih služb. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je že sprožil lastno preiskavo torkovega streljanja, medtem ko oregonsko pravosodno ministrstvo preučuje, ali so zvezni agenti presegli svoja zakonska pooblastila.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik The New York Times poudaril, da pri svojih odločitvah o vojaških posredovanjih po svetu in uporabi globalne moči ne potrebuje mednarodnega prava. Kot ključno in edino oviro pri izvrševanju svojih pooblastil je izpostavil lastno moralnost in osebno presojo. Njegove izjave so sledile obdobju povečanega mednarodnega nadzora nad ameriškimi zračnimi napadi v tujini, pri čemer je Trump pojasnil, da so mednarodne pogodbe in zakoni zanj drugotnega pomena. Predsednik je na vprašanje o morebitnih omejitvah svoje oblasti odgovoril, da ga lahko ustavi le njegov lastni razum in moralni kompas. Čeprav je kasneje dodal, da bi se mednarodnega prava moral držati, je hkrati relativiziral njegovo definicijo. Ta drža predstavlja nadaljevanje njegove zunanjepolitične doktrine, ki v ospredje postavlja suverenost Združenih držav Amerike in neposredno ukrepanje brez oziranja na večstranske sporazume ali mnenja zaveznikov. Takšna retorika sovpada z njegovimi nedavnimi dejanji na mednarodnem prizorišču, vključno z intervencijo v Venezueli, kjer je bil s položaja odstranjen Nicolás Maduro, ter ponovnimi grožnjami glede prevzema Grenlandije. Trumpov pristop vzbuja zaskrbljenost med mednarodnimi pravniki in diplomati, saj neposredno spodkopava uveljavljene norme mednarodnega reda, ki temeljijo na pravilih in kolektivni varnosti. Njegove besede potrjujejo vizijo predsedovanja, v kateri so izvršilna pooblastila podvržena izključno subjektivni presoji voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za medijsko hišo The New York Times dejal, da mu mednarodno pravo ne predstavlja omejitve pri izvajanju njegovih globalnih pooblastil kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Na vprašanje o morebitnih omejitvah svoje moči je odgovoril, da so edine prave zavore njegov lasten razum in moralna načela. S tem je nakazal, da pri odločanju o uporabi vojaške sile po svetu ne čuti zavezanosti mednarodnim pravnim normam ali drugim zunanjim institucijam. Trump je v izjavah poudaril, da je njegova osebna etika tisto, kar ga ustavi pri morebitnih dejanjih, saj, kot je dejal, ne želi povzročati škode ljudem. Njegove besede so sprožile razprave o razmerju med izvršilno oblastjo Združenih držav Amerike in mednarodnim pravnim redom, ki običajno ureja področja konfliktov in uporabe sile. Tovrstna retorika odstopa od ustaljenih diplomatskih praks prejšnjih administracij, ki so vsaj formalno poudarjale pomen mednarodnih pogodb in prava. Kritiki takšnih stališč opozarjajo, da zanašanje zgolj na subjektivno moralo posameznika namesto na objektivne pravne okvire prinaša tveganje za nepredvidljivost v mednarodni politiki. Kljub temu predsednik Trump vztraja, da so njegove notranje omejitve zadostne za odgovorno vodenje države in vojske na svetovnem prizorišču. Izjava odraža širši trend njegove zunanje politike, ki daje prednost nacionalni suverenosti in neposredni moči pred multilateralnimi dogovori.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times zatrdil, da njegove pooblastila kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil niso omejena z mednarodnim pravom. Kot edino omejitev pri odrejanju vojaških operacij po svetu je izpostavil lastna moralna prepričanja, s čimer je sprožil nove razprave o mejah predsedniške moči in spoštovanju globalnih pravnih norm. Izjave prihajajo v času, ko administracija načrtuje stopnjevanje pritiska na morju, vključno z napovedmi o zasegu dodatnih naftnih tankerjev v Atlantskem oceanu. Trumpova retorika o neomejeni moči za vodenje vojne kjerkoli na svetu odstopa od ustaljenih diplomatskih praks in mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo vojaške sile in suverenost držav. Takšno stališče je neposredno povezano s preteklimi potezami njegove administracije, ki je že v začetku leta 2026 uporabila zgodovinske zakone za upravičevanje radikalnih notranjih in zunanjih politik. Napovedi o zasegu tankerjev in ignoriranje mednarodnih norm krepijo napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi tradicionalnimi zaveznicami v Evropi, ki vztrajajo pri spoštovanju mednarodnega pravnega reda.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da ga je glasbeni mogotec Sean Combs, znan tudi pod umetniškim imenom Puff Daddy, zaprosil za predsedniško pomilostitev. Combs je bil zaradi obtožb o spolnih prestopkih obsojen na več kot štiriletno zaporno kazen, ki jo trenutno prestaja. Trump je prošnjo javno komentiral in potrdil, da se je nanj obrnil nekdanji zvezdnik hip-hopa, ki se na svojo obsodbo sicer še vedno pritožuje po sodni poti. Combs se spopada z vrsto obtožb, ki vključujejo trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in izsiljevanje. Kljub pravnim prizadevanjem njegove ekipe za izpustitev na prostost ali razveljavitev sodbe, je glasbenik zdaj ubral pot političnega posega. Trumpova izjava ne nakazuje neposredne odločitve o ugoditvi prošnji, vendar je sprožila precejšnjo pozornost javnosti zaradi preteklega razmerja med obema osebnostma v newyorških družabnih krogih. Dogodek poudarja Trumpovo diskrecijsko pravico pri podeljevanju pomilostitev, ki jo je v svojem prvem mandatu pogosto uporabljal za znane osebnosti in politične zaveznike. Medtem ko Combs trdi, da je nedolžen in da so bili njegovi odnosi sporazumni, so tožilci predstavili obsežne dokaze o dolgoletnih zlorabah. Razvoj dogodkov bo odvisen od predsednikove ocene primera in morebitnih političnih posledic takšne odločitve v luči boja proti spolnemu nasilju.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Kanadski premier Mark Carney in brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva sta v telefonskem pogovoru potrdila podporo mirnemu in dogovorjenemu procesu tranzicije v Venezueli, ki bi ga vodili Venezuelci sami. Voditelja sta razpravljala o aktualnih razmerah v državi po nedavnih dogodkih, ki so vključevali zajetje Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike ter vprašanje izpuščanja venezuelskih talcev. Brazilski predsednik je o razmerah v regiji opravil širše diplomatsko posvetovanje, saj je o venezuelski krizi govoril tudi z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. V pogovoru z mehiško kolegico sta voditelja obsodila ameriško ofenzivo v Venezueli, hkrati pa si prizadevata za stabilizacijo razmer v državi prek regionalnega dialoga in sodelovanja s ključnimi mednarodnimi partnerji. Diplomatska prizadevanja Kanade in Brazilije poudarjajo pomen suverenosti in notranjega političnega dialoga v Venezueli, kljub stopnjevanju napetosti zaradi zunanjih vojaških in političnih posegov. Strani sta se zavzeli za nadaljevanje pogovorov, ki bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konfliktov in omogočili vrnitev k demokratičnim procesom pod okriljem domačih akterjev.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times dejal, da je odločitev o kitajskem ravnanju glede Tajvana v rokah kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Trump je ob tem sicer nakazal, da si ne želi kitajskega prevzema nadzora nad otokom, vendar ni podal konkretnih zagotovil o morebitnem ameriškem posredovanju v primeru vojaškega konflikta. Izjave so bile podane v kontekstu vprašanj o tem, ali bi nedavne ameriške vojaške operacije v drugih delih sveta lahko spodbudile Peking k podobnim dejanjem v regiji. Stališče ameriškega predsednika odraža previdno diplomatsko držo v obdobju povečanih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Trump je poudaril, da so nadaljnji koraki Kitajske odvisni od predsednika Xija, hkrati pa je izpostavil pomen medsebojnega spoštovanja in pogajanj. Vprašanje Tajvana ostaja ena najobčutljivejših točk v ameriško-kitajskih odnosih, saj Peking otok smatra za del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo neuradne, a tesne stike s Tajpejem. Aktualne izjave prihajajo po obdobju, ko je Trumpova administracija sprejela več odločitev, ki so bile interpretirane kot popuščanje Pekingu ali vsaj izogibanje neposrednemu konfliktu. Nedavna prepoved postanka tajvanskega predsednika v Združenih državah Amerike kaže na to, da Washington trenutno daje prednost stabilnosti v odnosih s Kitajsko pred simbolno podporo Tajvanu. To nakazuje na pragmatičen pristop administracije, ki poskuša zmanjšati trenja, medtem ko se sooča z drugimi globalnimi izzivi.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Sean 'Diddy' Combs, ki prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, je zaprosil Donalda Trumpa za pomilostitev, vendar jo je Trump zavrnil.

Donald Trump je napovedal, da bo ameriška vlada kupila za 200 milijard dolarjev hipotekarnih obveznic preko podjetij Fannie Mae in Freddie Mac. Cilj tega ukrepa je znižanje hipotekarnih obrestnih mer in povečanje dostopnosti stanovanj. Analitiki opozarjajo, da je ta poteza, ki jo je Trump imenoval pomoč pri zniževanju hipotekarnih obrestnih mer, podobna tisti, ki je podjetji leta 2008 skoraj pripeljala do bankrota.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da pri vodenju države ne potrebuje mednarodnega prava, saj so njegove odločitve omejene zgolj z njegovo lastno moralnostjo in razumom. Njegove izjave so sledile obdobju intenzivnega preučevanja ameriških vojaških napadov v tujini, pri čemer je Trump poudaril, da je njegova lastna vest edina stvar, ki ga lahko ustavi pri izvajanju oblasti. Takšna retorika odraža predsednikov dolgotrajen odklonilen odnos do mednarodnih institucij in norm, ki so v preteklosti že povzročile napetosti z evropskimi zaveznicami. Trump je v pogovoru neposredno zavrnil avtoriteto mednarodnih pravnih okvirov nad svojimi dejanji, kar je v diplomatskih krogih sprožilo zaskrbljenost glede prihodnje zunanje politike Združenih držav Amerike in spoštovanja globalnih sporazumov. Najnovejše stališče predstavlja stopnjevanje njegove politike, ki temelji na enostranskih odločitvah in zanemarjanju tradicionalnih zavezništev. To vključuje tudi njegove pretekle kontroverzne predloge, kot je bil poskus prevzema Grenlandije s pomočjo vojaške sile, ter uporabo agresivnih pravnih mehanizmov za doseganje notranjepolitičnih ciljev, kot so množične deportacije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo nujno varnostno opozorilo o možnosti silovitega ruskega zračnega napada na celotno ozemlje Ukrajine. Informacija, ki jo je prva javno delila nekdanja tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Julija Mendel, navaja, da bi se napad lahko zgodil v vsakem trenutku, zato so vse regije v državi v stanju visoke pripravljenosti. Veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane k takojšnjemu ukrepanju ob sproženju siren za nevarnost. Kmalu po izdanem opozorilu je Rusija dejansko izvedla obsežen zračni napad, v katerem je uporabila projektile in brezpilotne letalnike. Po poročilih s terena so se sirene za zračno nevarnost oglasile po vsej državi, ukrajinska protizračna obramba pa se je aktivno spopadala s sovražnimi tarčami. Posebno pozornost so vzbudili posnetki uporabe balistične rakete orešnik, kar nakazuje na nadaljnjo stopnjevanje intenzivnosti spopadov. Ta varnostna grožnja sledi obdobju povečanih napetosti in ameriške vojaške podpore Ukrajini, ki vključuje tudi odobritve prodaje novega orožja. Zaradi nepredvidljivosti ruskih napadov ostajajo diplomatska predstavništva in civilno prebivalstvo v pripravljenosti na dolgotrajnejše operacije zračnega obstreljevanja, ki močno vplivajo na kritično infrastrukturo države.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Donald Trump je izrazil zaskrbljenost, da bi se dogajanje v Venezueli lahko sprevrglo v »katastrofo Jimmyja Carterja«. Izjavil je tudi, da ga ne skrbi iztekajoča se pogodba START z Rusijo, saj meni, da je to priložnost za dosego boljšega sporazuma. Prav tako je izključil možnost pomilostitve svrženega venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo uradno varnostno opozorilo, v katerem navaja pridobljene informacije o morebitnem obsežnem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico v prihodnjih dneh. Diplomatsko predstavništvo je zaradi povečanega tveganja začasno omejilo svoje delovanje in pozvalo ameriške državljane k skrajni previdnosti. Ameriško diplomatsko osebje je v sporočilu, objavljenem na uradni spletni strani, poudarilo nujnost takojšnjega ukrepanja ob morebitni sprožitvi zračnih siren. Državljanom svetujejo, naj se vnaprej seznanijo z lokacijami najbližjih zaklonišč in se ob alarmu nemudoma umaknejo na varno. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in intenziviranja ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo po vsej državi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so seznanjene z obveščevalnimi podatki o pripravah na nove napade. Čeprav so podobna opozorila v zadnjih mesecih postala del vojnega vsakdana, tokratno specifično opozorilo veleposlaništva nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti obrambnih sil in civilne zaščite v pričakovanju eskalacije sovražnosti v bližnji prihodnosti.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Po poročanju Al Jazeere je bilo v izraelskih napadih po Gazi ubitih najmanj 14 Palestincev, med njimi pet otrok. Kljub premirju, ki je začelo veljati 10. oktobra, je situacija še naprej nevarna.

Močna neurja, ki so v četrtek zjutraj zajela ameriško zvezno državo Oklahoma, so povzročila obsežno materialno škodo, zlasti na območju mest Purcell in Shawnee. Nacionalna vremenska služba je potrdila nastanek vsaj dveh tornadov, od katerih je eden dosegel moč EF1 s hitrostjo vetra med 138 in 177 kilometri na uro. Veter je podiral drevesa, daljnovode in poškodoval številne zgradbe, na avtocesti I-35 pa je sunek vetra prevrnil polpriklopnik. Kljub uničujoči moči naravnih sil oblasti za zdaj ne poročajo o smrtnih žrtvah ali hujših poškodbah med prebivalci. Reševalne ekipe in meteorologi so čez dan pregledovali prizadeta območja v okolici Oklahoma Cityja, da bi natančno ocenili obseg škode in določili poti gibanja tornadov. Sunki vetra so v širši regiji dosegali hitrosti do 105 kilometrov na uro, kar je povzročilo številne izpade električne energije. Dogodek sledi vzorcu ekstremnih vremenskih pojavov v Severni Ameriki v zadnjem obdobju. Čeprav so tornadi v tem delu Združenih držav Amerike pogost pojav, so lokalne oblasti izdale pet opozoril pred tornadi v kratkem časovnem razmiku, kar kaže na visoko intenzivnost nevihtnega sistema, ki se je premikal čez osrednji del države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

V Ljubljani so udeleženci protestnega shoda, ki ga je pred Moderno galerijo organiziralo študentsko društvo Iskra, izrazili solidarnost z Venezuelo in njenim ljudstvom. Protestniki so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Do shoda je prišlo po poročilih, da so ameriške sile minulo soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Organizatorji shoda so dogajanje označili za imperialistični napad trenutne administracije Združenih držav Amerike. Po mnenju društva Iskra je bila vojaška operacija, ki je vključevala bombardiranje in ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov, izvedena pod pretvezo demokracije. Zbrani so zahtevali takojšnje ukrepanje proti ZDA in poudarili svoje nasprotovanje zunanji politiki Washingtona. Udeleženci so s transparenti in govori opozarjali na po njihovem mnenju sporno vlogo mednarodne skupnosti in zahtevali uvedbo sankcij proti Združenim državam Amerike. Dogodek se je zaključil z mirnim pozivom k spoštovanju suverenosti Venezuele in obsodbo vsakršnega vojaškega posredovanja v regiji.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Ministrstvi za zdravje ameriških zveznih držav Minnesota in Wisconsin sta se odločili, da pri priporočilih za cepljenje otrok ne bosta več sledili navodilom zveznega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Odločitev so sprejeli po tem, ko je zvezna agencija spremenila urnik cepljenja za otroke, kar je sprožilo odziv lokalnih zdravstvenih oblasti. Namesto zveznih smernic se bosta državi zdaj usklajevali s strokovnimi priporočili združenj pediatrov, družinskih zdravnikov in ginekologov. To pomeni pomemben odmik od uveljavljene prakse, kjer so zvezne države običajno avtomatično prevzemale priporočila CDC kot zlati standard javnozdravstvene politike. Lokalni uradniki v Minnesoti so pojasnili, da bodo njihove usmeritve temeljile na neposrednih mnenjih strokovnih skupin, ki delujejo na terenu. Ta poteza bi lahko vplivala na zaupanje javnosti v zvezne institucije in hkrati spremenila način, kako starši in zdravstveni delavci v teh dveh državah obravnavajo rutinsko cepljenje.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.