Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Leta 2025 je Trumpova administracija izvedla spremembe v zdravstveni in trgovinski politiki ZDA, pri čemer so nekatera pričakovanja glede tarif ostala neizpolnjena. Kljub grožnjam z novimi dajatvami, nekatere niso bile uvedene, medtem ko so druge preoblikovale globalno trgovino in spodbudile ameriško avtomobilsko proizvodnjo. Administracija je imela tudi druge načine za udar na trgovinske partnerje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Leto 2025 je za ključna svetovna gospodarstva predstavljalo obdobje preizkušenj, ki so jih zaznamovali trgovinski konflikti, rastoči stroški dela in prilagajanje denarnih politik. V Združenem kraljestvu so se podjetja in gospodinjstva spopadala z enim najtežjih gospodarskih obdobij, saj so se povišani prispevki za nacionalno zavarovanje in višja minimalna plača, ki jih je uvedla kanclerka Rachel Reeves, odrazili v višjih cenah in odpuščanjih. Britanska inflacija je poleti dosegla vrh pri 3,8 odstotka, pri čemer so k rasti cen hrane in pijače dodatno prispevale nove dajatve na embalažo ter trgovinska vojna pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko se je Zahod spopadal s pritiski, je Indija v letu 2025 ohranila razmeroma stabilno raven cen znotraj ciljnega območja centralne banke. K ugodnim razmeram v državi sta prispevala znižanje davka na blago in storitve (GST) za približno 400 izdelkov ter upad cen hrane. Indijske oblasti za leto 2026 načrtujejo revizijo metodologije indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) in mandata denarne politike. V Združenih državah Amerike so se zvezne rezerve (Fed) odzvale s tremi znižanji obrestnih mer v letu 2025, razprave za leto 2026 pa nakazujejo na previdno nadaljevanje trenda zniževanja, čeprav mnenja znotraj odbora FOMC ostajajo deljena.

Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.

Deli severne poloble, zlasti Združeno kraljestvo in nekatere regije Združenih držav Amerike, so se ob prelomu leta spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale opozorila pred izpadi električne energije in težavami v prometu, medtem ko so temperature v nekaterih podeželskih območjih padle do -8 stopinj Celzija. Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem denarnih nadomestil za ogrevanje v 18 poštnih okoliših na severu Anglije. Do pomoči v višini 25 funtov so upravičena gospodinjstva, kjer temperature sedem zaporednih dni ostanejo na ali pod lediščem. Hkrati so zdravstvene oblasti izdale opozorila zaradi povečanega tveganja za ranljive skupine prebivalstva, saj naj bi polarni mraz močno obremenil zdravstveni in socialni sistem. Podobno vreme je zajelo tudi dele ZDA, kjer so na območju New Jerseyja in Srednjega zahoda poročali o snežnih nevihtah in sunkih vetra do 55 kilometrov na uro. V mestih, kot je Minneapolis, so se temperature na silvestrovo spustile krepko pod ničlo, občutek mraza pa je zaradi vetra dosegel celo -26 stopinj Celzija. Kljub kratkotrajnim otoplitvam v nekaterih regijah, vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena z novimi padavinami v prvih dneh januarja.

Močno sneženje in snežni viharji so v ponedeljek ohromili prometno infrastrukturo v Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Na glavnih evropskih letališčih so odpovedali ali odložili več sto letov, kar je povzročilo znatne nevšečnosti za potnike. Najhuje sta bila prizadeta pariška letališča Charles de Gaulle in Orly, kjer je sneg na vzletno-pristajalnih stezah onemogočil varno obratovanje. Težave so se pojavile tudi v železniškem prometu, saj so morali začasno ustaviti vlake Eurostar, ki povezujejo celinsko Evropo z otokom. Na cestah so obstali številni tovornjaki, kar je povzročilo zastoje v preskrbovalnih verigah. Oblasti opozarjajo, da bodo razmere zaradi neugodnih vremenskih napovedi ostale kritične tudi v torek, saj se sneženje in veter še nista umirila. Tuje tiskovne agencije poročajo o obsežnih zamudah in odpovedih, ki vplivajo na celoten evropski transportni sistem.

V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Kitajski proizvajalci avtomobilov so novembra osvojili rekordnih 12,8 % evropskega trga električnih vozil. Električni avtobusi kitajske izdelave hitro prevzemajo javni prevoz v jugovzhodni Aziji, saj vlade spodbujajo dekarbonizacijo. Xiaomi načrtuje za leto 2026 štiri nove modele, vključno z električnimi vozili s podaljšanim dosegom (EREV).

Globalno gospodarstvo ob začetku leta 2026 zaznamujejo precejšnja nihanja na valutnih trgih in povečan regulativni pritisk na digitalna sredstva. Ameriški dolar je zaokrožil leto z devetodstotnim padcem, kar je njegova najslabša predstava v zadnjih osmih letih. Vlagatelji pričakujejo nadaljnje slabljenje valute, saj se obeta menjava na vrhu zveznih rezerv (Fed) in prehod k bolj popustljivi monetarni politiki. Medtem ko se ZDA soočajo s fiskalnimi izzivi, Indija poroča o močni gospodarski rasti, ki jo poganjajo domače povpraševanje in preudarne makroekonomske politike, čeprav indijska centralna banka opozarja na tveganja zaradi geopolitičnih negotovosti. V Južni Koreji se tamkajšnja centralna banka aktivno odziva na padanje vrednosti vona, ki se je nevarno približal kritični meji 1.500 za dolar. Guverner Rhee Chang Yong je napovedal odločne ukrepe proti tujim investicijam, ki bi lahko destabilizirale devizni trg. Hkrati je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov okvir za poročanje o kriptosredstvih, ki od vlagateljev zahteva obvezno razkritje podatkov o računih davčni upravi (HMRC). Namen ukrepa je zajezitev davčnih utaj v sektorju, ki ga vlada zdaj obravnava kot polnopravno obdavčljivo finančno dejavnost. Britanske oblasti pričakujejo, da bodo z novimi predpisi v naslednjih petih letih zbrale približno 300 milijonov funtov dodatnih prihodkov.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Kralj Charles in princ William naj bi leta 2026 opravila ločena transatlantska potovanja v ZDA, da bi okrepila vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kralj Charles naj bi ZDA obiskal aprila, kar bi bil prvi obisk britanskega monarha po obisku kraljice Elizabete leta 2007. Princ William naj bi ZDA obiskal kasneje, ko bo Amerika soorganizirala svetovno prvenstvo v nogometu. Namen obiskov je sklenitev trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.

Ozak AI ($OZ) je hitro postal eden izmed najbolj izstopajočih novih projektov, saj modeli rasti napovedujejo močno rast po kotaciji. Kljub splošnemu padcu na kripto trgu, je Ozak AI dosegel nov mejnik s 5 milijoni dolarjev, kar nakazuje na prihajajoče povečanje povpraševanja. Izgube zaradi kripto vdorov so se decembra zmanjšale za 60 %, vendar tveganja še vedno obstajajo. Vlagatelji so ob vstopu v leto 2026 pokazali drugačen pristop do kripto predprodaj. Transakcije v XRP Ledger so močno upadle.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Analitiki investicijske banke UBS so poročali o rekordni rasti cen bakra, ki so na londonski borzi kovin (LME) presegle 13.000 dolarjev za tono. Trimesečne terminske pogodbe so se podražile za 3,1 odstotka in dosegle najvišjo vrednost doslej pri 13.387,50 dolarja. Rast cen poganjajo predvsem pričakovanja glede novih trgovinskih carin, ki bi jih lahko uvedla administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na rafinirani baker. To je povzročilo povečano povpraševanje po kopičenju zalog v Združenih državah Amerike, kar hkrati zmanjšuje razpoložljivost surovine na svetovnih trgih. Poleg geopolitičnih tveganj na trg vplivajo tudi vztrajne motnje pri rudarjenju in ključna vloga bakra v energetskem prehodu. Analitičarka UBS Aditi Samajpati je izpostavila, da so se globalna neravnovesja v zalogah poglobila, saj ameriške zaloge rastejo, medtem ko se preostali svet spopada s pomanjkanjem. Špekulativno trgovanje se je okrepilo, saj vlagatelji stavijo na nadaljnjo rast vrednosti te industrijske kovine, ki ostaja ena najbolj zaželenih surovin za naložbe v prihodnjem obdobju.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Podjetje Uber je s prenovo pogodb s svojimi vozniki zunaj Londona preprečilo plačevanje 20-odstotnega davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je v novembrskem proračunu uvedla britanska finančna ministrica Rachel Reeves. Uber bo po novem deloval le kot posrednik oziroma agent in ne več kot ponudnik storitve prevoza, kar mu omogoča izognitev davčni obveznosti na celotno vrednost vožnje. Ta strateška sprememba poslovnega modela je bila uvedena tik pred uveljavitvijo novih pravil, ki bi družbo sicer stala več milijonov funtov. Britanska vlada je z novimi pravili poskušala poenotiti davčno obravnavo vseh ponudnikov prevozov, vendar je Uber izkoristil pravno vrzel v zakonodaji, ki velja zunaj britanske prestolnice. V Londonu takšna sprememba pogodb ni dovoljena, kar pomeni, da bo podjetje tam še naprej zavezano k plačevanju polnega davka. Kritiki potezo označujejo za ponižanje ministrice Reevesove, saj so proračunski načrti predvidevali znatne prilive iz tega naslova, ki pa jih zdaj v takšnem obsegu ne bo.

Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Ameriške letalske sile (USAF) so z letalskim proizvajalcem Boeing uradno sklenile pogodbo v vrednosti dveh milijard ameriških dolarjev za zamenjavo motorjev na dveh strateških bombnikih B-52. Namen te investicije je namestitev in testiranje nove konfiguracije z osmimi motorji, kar predstavlja ključen korak v prizadevanjih za podaljšanje življenjske dobe teh letal. Projekt bo omogočil preverjanje zmogljivosti nove pogonske opreme v realnih pogojih letenja, preden se bo začela širša posodobitev flote. Nova pogodba dopolnjuje že obstoječ dogodek z britanskim proizvajalcem motorjev Rolls-Royce, ki je vreden 2,6 milijarde dolarjev. Skupna prizadevanja so usmerjena v modernizacijo, ki bi bombnikom B-52 omogočila varno in učinkovito delovanje še globoko v prihodnost, s čimer bi ta legendarna letala ostala del aktivne ameriške oborožitve še desetletja po njihovi prvotni uvedbi. Nadgradnja motorjev bo po pričakovanjih zmanjšala stroške vzdrževanja in povečala dolet ter energetsko učinkovitost letal.

V Uttar Pradeshu so znižali stroške za nove stanovanjske projekte, s čimer želijo olajšati nakup nepremičnin. Podjetje KB Home spreminja strategijo zaradi izgube cenovne moči na trgu nepremičnin. V Connecticutu so začeli veljati novi zakoni, ki se nanašajo na stanovanja, sončne panele in promet. Analize pa kažejo, da bi lahko neugodne razmere na stanovanjskem trgu leta 2026 prinesle dobiček investitorjem v stanovanjske nepremičnine.

Donald Trump Jr. je bil izpostavljen posmehu zaradi izjave, ki jo je podal. Pro-Trump milijarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Kalifornije zaradi predlaganih davčnih sprememb. Analiza je pokazala, da je Trumpova administracija morda kršila ustavo z objavami prazničnih podob. Trump je pozval Ministrstvo za pravosodje k objavi Epsteinovih datotek, ki bi potencialno razkrile povezave demokratov. Napovedani so mu tudi 'zastrašujoči izzivi' v letu 2026.

Britanski premier Keir Starmer pripravlja novo zakonodajo, ki bi Združenemu kraljestvu omogočila t. i. dinamično usklajevanje s predpisi Evropske unije. Predlog zakona, ki ga kritiki v konservativnih krogih označujejo za 'zakon o izdaji brexita', bi ministrom podelil pooblastila za prevzemanje bruseljskih standardov na področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, dobrobit živali in standardi hrane, ne da bi bilo za vsako spremembo potrebno ločeno glasovanje v parlamentu. Cilj vlade je zmanjšati trgovinske ovire in znižati stroške za podjetja, ki izvažajo na evropski trg. Strategija vključuje tudi morebitno vrnitev pod okrilje evropske sheme za trgovanje z emisijami (ETS) in ponovno pridružitev programu izmenjave študentov Erasmus+. Laburistična vlada trdi, da so takšni ukrepi nujni za gospodarsko okrevanje in popravo poškodovanih odnosov z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, medtem ko nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti in demokratičnega nadzora. Čeprav Bruselj pozdravlja spremembo tona v Londonu, ostaja vprašljivo, ali bo poglobljeno gospodarsko sodelovanje prednostna naloga EU v letu 2026. Kritiki pod vodstvom Jacoba Rees-Mogga in Priti Patel vladi očitajo, da poskuša 'po tihem' razveljaviti odločitev o brexitu iz leta 2016, medtem ko javnomnenjske raziskave kažejo, da večina britanskih volivcev zdaj meni, da je odhod iz EU negativno vplival na državo.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal pripravljenost na tesnejše usklajevanje Združenega kraljestva s pravili enotnega trga Evropske unije, če bi to koristilo nacionalnim interesom. Starmer je poudaril, da bi London lahko preučil pravila, ki urejajo mejne kontrole za blago, s čimer bi zmanjšali trgovinske ovire, ki so nastale po brexitu. Kljub temu je premier odločno zavrnil možnost vrnitve k prostemu gibanju oseb in poudaril, da njegova vlada ne namerava ponovno vstopiti v carinsko unijo, kar ostaja v skladu z laburističnim manifestom. Znotraj Laburistične stranke se medtem krepijo pritiski, saj nekateri poslanci in ministri, med njimi minister za zdravje Wes Streeting, pozivajo k še globljim trgovinskim vezem z Brusljem. Skupina trinajstih laburističnih poslancev je že podprla predlog zakona liberalnih demokratov o pogajanjih za carinsko unijo, kar sproža ugibanja o notranjih razdorih v vladi. Starmer se ob tem spopada tudi s kritikami Nigela Faraga, ki mu očita zavajanje javnosti glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo, medtem ko kritiki znotraj stranke opozarjajo, da bi odstopanje od predvolilnih obljub lahko pomenilo politično tveganje.

V Atenah je policija v štirih urah ustavila skoraj 2.500 vozil in kaznovala voznike zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zasegla pa je tudi električni skiro. Na Novi Zelandiji je policija napovedala strožji nadzor zaradi nevarne vožnje pred novoletnimi prazniki. V Bridgeportu in Evansvillu v ZDA je policija okrepila patrulje za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, saj prazniki povečujejo tveganje prometnih nesreč.

BYD je v letu 2025 prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, saj je dobavil 4,6 milijona vozil. Analitiki predvidevajo, da bo BYD vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026, ker se kupci odločajo za cenejše modele.

Družba AIA Korea je zaradi naraščajočega povpraševanja po zavarovanjih v tujih valutah uvedla nov produkt pokojninskega zavarovanja, denominiranega v ameriških dolarjih. Gre za odziv na hitro staranje prebivalstva in trende zgodnejšega upokojevanja v Južni Koreji, hkrati pa produkt nagovarja vlagatelje, ki želijo zaščititi svoje premoženje pred šibkostjo domače valute von. Pri tem produktu se premije in izplačila izvajajo v dolarjih, kar zavarovancem omogoča izkoriščanje tečajnih gibanj in višjih obrestnih mer v primerjavi s klasičnimi varčevalnimi računi. Poleg tega so v letu 2025 stopile v veljavo pomembne spremembe na področju načrtovanja upokojitve v Združenih državah Amerike, ki jih prinašata zakonodaja Secure 2.0 in One Big Beautiful Bill Act. Te spremembe vključujejo prilagoditve prispevkov za inflacijo in nove pogoje za račune tipa Roth, kar neposredno vpliva na strategije dolgoročnega varčevanja. Finančne institucije poudarjajo, da ameriški dolar ostaja varno globalno sredstvo, ki omogoča stabilnejši dohodek v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju poklicnega upokojevanja.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Upokojenci v Veliki Britaniji lahko pričakujejo finančno pomoč. Nekateri, ki imajo dvomestno kodo, bodo prejeli 921 funtov dodatka. Poleg tega bi lahko tisoči upokojencev leta 2026 prejeli do 4.300 funtov, skoraj milijon gospodinjstev pa ne zahteva pomoči, do katere so upravičeni. Spremembe so tudi pri izplačilih pokojnin in drugih prejemkov v času božično-novoletnih praznikov. DWP (Oddelek za delo in pokojnine) poziva upokojence, da preverijo, ali izpolnjujejo pogoje za pomoč.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežno prestrukturiranje, saj naj bi po poročanju časnika Financial Times v naslednjih petih letih zaradi uvajanja umetne inteligence in zapiranja fizičnih poslovalnic ukinili več kot 200.000 delovnih mest. Analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley ocenjujejo, da bo tehnološki napredek močno spremenil naravo dela v finančnih institucijah, kjer bodo rutinske naloge in administrativni procesi vse pogosteje avtomatizirani. Trend zmanjševanja števila zaposlenih v bankah ni nov, vendar ga razvoj generativne umetne inteligence bistveno pospešuje. Poleg tehnoloških inovacij k zmanjševanju števila osebja prispeva tudi spreminjanje navad potrošnikov, ki vse pogosteje uporabljajo digitalne storitve, kar banke sili v zapiranje nerentabilnih poslovalnic. Finančne institucije s temi ukrepi zasledujejo predvsem večjo stroškovno učinkovitost in digitalno preobrazbo v močno konkurenčnem okolju.