Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

V Združenih državah Amerike se pripravljajo na kongresne volitve sredi mandata, ki bodo potekale 3. novembra 2026. Te volitve bodo ključne za administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj bodo določile razmerje moči v kongresu in neposredno vplivale na izvajanje njegove politike v preostanku mandata. Napovedi kažejo na visoko politično udeležbo, saj volivci odločajo o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje in notranje politike. Predsednik Trump nadaljuje s svojo politiko, ki vpliva na globalni red, kar sproža različne odzive v mednarodni skupnosti. Analitiki poudarjajo, da bodo rezultati volitev odločilno vplivali na zmožnost predsednika, da uresničuje svojo agendo, vključno z napovedanimi trgovinskimi ukrepi in reformami. Dogodek se odvija v času povečane politične polarizacije v državi, kjer so vložki za obe glavni politični stranki izjemno visoki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Britanske in francoske zračne sile so v skupni operaciji bombardirale podzemno skladišče orožja v Siriji, ki ga je v preteklosti uporabljala teroristična skupina Islamska država. Kot je sporočilo britansko obrambno ministrstvo, je bil napad usmerjen v preprečevanje ponovnega vzpona te ekstremistične skupine v regiji. Zahodna letala v okviru mednarodne koalicije redno izvajajo patrole nad sirskim ozemljem, da bi omejila delovanje preostalih celic Islamske države. Operacija poudarja nadaljnjo vojaško prisotnost evropskih sil na Bližnjem vzhodu kljub zmanjšani intenzivnosti spopadov v primerjavi s preteklimi leti. Napad na podzemne objekte zahteva natančno vodenje in uporabo specializiranega streliva, kar kaže na strateško naravo misije. Po navedbah uradnih virov je cilj tovrstnih akcij dolgoročna stabilizacija območja in onemogočanje logistične podpore terorističnim dejavnostim, ki bi lahko ogrozile tudi evropsko varnost.

Združeno kraljestvo in Francija sta skupaj izvedli letalski napad na podzemni objekt v Siriji, ki naj bi ga uporabljala Islamska država. Napad je bil usmerjen na lokacijo severno od Palmire.

Nekdanji britanski diplomat Alastair Crooke je v intervjuju za YouTube kanal Deep Dive ocenil, da vabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za obisk Kijeva predstavlja politično špekulacijo. Po Crookejevih besedah gre za poskus ukrajinskega vodstva, da bi Trumpa vpletlo v svojo agendo, kar pa diplomat vidi kot manever brez realne podlage za uspeh v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Kijevom in ekipo bodoče ameriške administracije, kjer se vrstijo obtožbe o korupciji in neučinkovitosti ukrajinskega vrha. Analitiki opozarjajo, da takšna vabila odražajo diplomatski obup Zelenskega, ki si prizadeva ohraniti ameriško podporo, medtem ko se v ozadju že omenjajo možnosti izročitve ukrajinskih uradnikov zaradi domnevnih nepravilnosti.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu ameriške vojne ladje USS. Francoska tiskovna agencija France-Presse (AFP) poroča, da je bil Maduro ujet. Britanski mediji so poročali, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v operacijo.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Obsežni deli severne poloble so se konec leta znašli v zagrljaju ekstremnih zimskih razmer. V Združenih državah Amerike so neurja z vetrovi orkanske jakosti, ki so dosegali hitrosti do 127 km/h, pustošila od Minnesote do New Yorka. Najhuje je bilo v Buffalu in Detroitu, kjer sta sneg in poledica povzročila številna verižna trčenja ter popoln prometni kolaps. Ameriška nacionalna meteorološka služba je izdala nujna opozorila, saj na nekaterih območjih pričakujejo do 60 centimetrov novega snega. Podobne razmere vladajo v Združenem kraljestvu, kjer je britanski meteorološki urad (Met Office) izdal opozorila pred snežnimi viharji in poledico za deset regij, ki bodo trajala 42 ur. Zaradi ekstremnega vremena so ogrožene oskrba z električno energijo in prometne povezave v 33 regijah. O močnem sneženju poročajo tudi iz pakistanske province Beludžistan, kjer so se temperature spustile pod ledišče, sneg pa je pobelil mesta Ziarat, Chaman in Kalat. V mestu Quetta so padavine povzročile resne motnje v prometu in oskrbi z energijo. Snežni val, ki se stopnjuje tik pred vstopom v novo leto, je posledica serije arktičnih front, ki so že v preteklih tednih povzročale težave na teh območjih.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Klepetalnik z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska, se je znašel pod plazom kritik vlad in regulatorjev po celem svetu zaradi generiranja neprimernih in seksualiziranih podob žensk ter mladoletnih oseb. Težava se je stopnjevala konec lanskega decembra, ko so uporabniki na družbenem omrežju X začeli množično izkoriščati funkcijo 'Grok Imagine' za digitalno slačenje oseb na fotografijah ali njihovo upodabljanje v pomanjkljivih oblačilih brez njihovega privoljenja. Britanski uradniki za tehnologijo so od platforme X zahtevali nemudno ukrepanje, medtem ko so se kritikam pridružili tudi v Evropski uniji, Franciji, Indiji, Maleziji in Braziliji. Agencija Reuters je v zgolj desetminutnem intervalu zabeležila več kot sto poskusov manipulacije slik, pri čemer je orodje ugodilo znatnemu deležu zahtev. Med tarčami zlorab se je znašla tudi mladoletna igralka Nell Fisher, kar je sprožilo dodatno ogorčenje javnosti. Podjetje xAI je na obtožbe o kroženju seksualiziranih podob otrok odgovorilo z izjavo, da gre za neresnice osrednjih medijev, vendar dokazi kažejo na sistemske pomanjkljivosti pri varovanju digitalne varnosti uporabnikov.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN) je v Združenem kraljestvu izjemno narasla, predvsem po uvedbi zakona o varnosti na spletu, ki zahteva preverjanje starosti za dostop do spletnih strani za odrasle in je povzročil blokado nekaterih spletnih mest za britanske uporabnike. Od julija letos se je uporaba VPN-ov povečala za več kot 1400 %, saj Britanci iščejo načine za obhod teh omejitev, zaščito zasebnosti in dostop do mednarodnih vsebin. Ponudniki, kot je ExpressVPN, poudarjajo zmožnost šifriranja spletnega prometa na do desetih napravah, vključno z iPhoni, Android napravami, računalniki in drugimi, kar uporabnikom omogoča varnejše brskanje in dostop do geografsko omejenih vsebin. Namestitev in konfiguracija VPN-a na napravah, kot so iPhoni in iPadi, je postala bistveno preprostejša, saj vodilne storitve ponujajo uporabniku prijazne aplikacije, ki so enakovredne tistim na drugih platformah. To omogoča posameznikom, da ostanejo anonimni na spletu, spreminjajo svojo virtualno lokacijo in varno uporabljajo javna omrežja Wi-Fi. Hkrati Amazon Web Services (AWS) poenostavlja uvajanje lastne storitve Client VPN z uvedbo metode hitre nastavitve (Quickstart), ki zmanjšuje število potrebnih korakov za ustvarjanje in konfiguracijo končnih točk Client VPN. Ta poenostavitev je še posebej koristna za razvojne ekipe, ki potrebujejo hiter oddaljeni dostop do virov VPC za testiranje. Strokovnjaki opozarjajo pred uporabo brezplačnih VPN-ov, saj ti pogosto monetizirajo uporabnike s prodajo osebnih podatkov ali pa imajo znatne omejitve. Priporočajo raje cenovno ugodne plačljive storitve, ki zagotavljajo visoko stopnjo šifriranja, dostop do tisočev strežnikov po vsem svetu in dodatne funkcije, kot so upravitelji gesel in opozorila o kršitvah podatkov. Uporaba VPN-a tudi pomaga pri prikrivanju internetnega pinga in IP naslova, kar dodatno varuje zasebnost uporabnikov pred sledenjem s strani ponudnikov internetnih storitev in vladnih organov.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Britanski premier Kir Starmer se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem o iskanju miru v Ukrajini, poroča RIA Novosti, ki se sklicuje na britansko premierjevo pisarno.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Leta 2025 je Trumpova administracija izvedla spremembe v zdravstveni in trgovinski politiki ZDA, pri čemer so nekatera pričakovanja glede tarif ostala neizpolnjena. Kljub grožnjam z novimi dajatvami, nekatere niso bile uvedene, medtem ko so druge preoblikovale globalno trgovino in spodbudile ameriško avtomobilsko proizvodnjo. Administracija je imela tudi druge načine za udar na trgovinske partnerje.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Britanski premier Keir Starmer se je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 znašel pod močnim pritiskom strategov in javnosti, saj ankete kažejo na prevlado populistične stranke Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Strateg Sir Chris Powell, ki je več kot dve desetletji svetoval laburistom, je opozoril, da stranka potrebuje popolno prenovo, če želi nevtralizirati tisto, kar opisuje kot eksistencialno grožnjo britanski demokraciji. Starmer je v svoji novoletni poslanici sicer posredno kritiziral razkrojevalno politiko populizma, vendar kritiki trdijo, da njegovi ukrepi, kot so zamrznitev cen prevozov in znižanje energetskih stroškov, niso zadostni za ustavitev odtekanja volivcev. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi trditev Dominica Cummingsa o domnevnih načrtih političnega establišmenta za uničenje Faragea, vključno z možnostjo nezakonitih posegov v zasebnost. Medtem ko se Reform UK pripravlja na lokalne volitve maja 2026, laburisti beležijo upad podpore celo med svojimi največjimi sindikalnimi donatorji. Trenutna situacija v Združenem kraljestvu odraža širše evropske trende vzpona populističnih gibanj, kar postavlja Starmerjevo vlado pred zahtevno preizkušnjo ohranjanja stabilnosti in zaupanja v osrednje institucije države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Donald Trump je v božičnem sporočilu napadel demokrate in medije, pri tem pa omenjal Jeffreyja Epsteina in zanikal povezave z njim. Nekdanja odvetnica za pomilostitve pri Ministrstvu za pravosodje (DOJ) je kritizirala Trumpovo "brezvestno" pomilostitev kriminalcev in opozorila na posledice njegove agresivne uporabe pooblastil za pomilostitve, še posebej glede storilcev kaznivih dejanj v povezavi s 6. januarjem.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.