Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto pozval k spoštovanju mednarodnega prava, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump objavil novico o zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Starmer je v uradni izjavi kategorično zanikal kakršno koli vpletenost Združenega kraljestva v ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Poudaril je, da London ni sodeloval pri teh dejavnostih in da se britanska vlada trenutno osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka. Premier je pojasnil, da se s predsednikom Trumpom o zadevi še ni pogovarjal, vendar namerava to storiti v prihodnje. Zaradi hitrega spreminjanja razmer na terenu je Starmer izpostavil previdnost in potrebo po jasni sliki dogajanja, preden bo Združeno kraljestvo podalo dokončno oceno. Poleg vprašanj zakonitosti intervencije je britanska vlada aktivirala svoje diplomatsko predstavništvo v Caracasu, da bi zagotovila varnost britanskih državljanov v državi, ki jo pretresa nova politična in vojaška kriza.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Ruski uradni viri in očividci so poročali o novem poskusu napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah ruskih medijev naj bi za operacijo poleg Kijeva stala tudi britanska obveščevalna služba, kar Moskva interpretira kot nameren poskus ukrajinskega vodstva, da spodkoplje morebitna pogajanja o miru. Očividec iz naselja Roščino je poročal, da so bili zvoki motorjev dronov slišni s smeri Valdajskega jezera, kar kaže na globok prodor v ruski zračni prostor. Dogodek stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavljala ugibanja o morebitnem srečanju med Putinom in Zelenskim. Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o zahodnem vmešavanju, pri čemer London neposredno obtožujejo soorganizacije napada na strateško pomemben objekt. Incident se je zgodil kljub predhodnim Putinovim opozorilom o krepitvi ruske zračne obrambe in pripravljenosti na povračilne ukrepe proti vsem grožnjam z Zahoda.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Poljski premier Donald Tusk je po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z evropskimi voditelji in kanadskim premierjem izjavil, da so ključnega pomena varnostna jamstva za Ukrajino v okviru mirovnih pogajanj. Tusk je to izpostavil na družbenem omrežju X.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Britanski in ameriški politični prostor sta ob koncu leta 2025 zaznamovala ostra retorika proti politiki Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov. Vodja britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je v svoji novoletni poslanici poudaril uspehe stranke v preteklem letu in se zavezal, da bo preprečil prenos političnega sloga Donalda Trumpa v Združeno kraljestvo, kar je neposredno povezal z Nigelom Farageem in stranko Reform UK. Davey je poudaril nujnost boja proti desničarskim teorijam zarote in se zavzel za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo prek carinske unije. Hkrati se v Združenih državah Amerike upokojena nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pripravlja na umik iz aktivne politike, pri čemer uživa močno podporo naklonjenih medijev. V svojih zadnjih nastopih je opozorila na nevarnosti Trumpovega delovanja in predlagala strategije za upočasnitev njegovih političnih potez po morebitni zmagi demokratov na vmesnih volitvah. Leto 2025 so v obeh državah zaznamovali številni politični pretresi, vključno s pravnimi spori nekdanje britanske premierke Liz Truss in nenehnimi polemikami glede Trumpovih izjav o podnebju in zunanji politiki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo leta 2026 po poročanju britanskega časnika The Guardian spopadal z naraščajočim notranjepolitičnim pritiskom. Glavni razlog za negotovost je odsotnost predsedniških volitev, ki so bile v državi odložene zaradi vojnega stanja. Analitiki ocenjujejo, da bo to leto prelomno tako za ukrajinske oborožene sile na bojišču kot tudi za politično stabilnost v Kijevu. Poleg vojaških izzivov se bo ukrajinsko vodstvo moralo odzvati na vprašanja o legitimnosti oblasti, ki jih sproža dolgotrajno obdobje brez volilnih procesov. Viri iz Ukrajine nakazujejo, da se nezadovoljstvo kopiči znotraj različnih političnih krogov, kar bi lahko oslabilo enotnost države v ključnem obdobju obrambe pred rusko agresijo. Britanski medij poudarja, da bo ohranjanje notranje kohezije brez formalne potrditve mandata na voliščih eden največjih izzivov za Zelenskega od začetka invazije.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ukrajinske sile so s pomočjo britanskih raket Storm Shadow in domačih dolgonosnih dronov napadle več ruskih naftnih in plinskih obratov, so sporočili ukrajinski vojaški in varnostni uradniki. Napad je zadel tudi pomembno rusko naftno rafinerijo.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Srečanje obrambnih strokovnjakov v Združenem kraljestvu je razkrilo zaskrbljujočo ugotovitev: Združeno kraljestvo in njegovi zavezniki niso pripravljeni na morebitno vojno v naslednjih letih. Rusija s svojim delovanjem povečuje nevarnost konflikta v Evropi, kar sili evropske države, da se soočijo z resnostjo situacije.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je z britanskimi raketami "Storm Shadow" in ukrajinskimi dolgoročnimi droni napadla več ruskih naftnih in plinskih objektov. Ukrajina je že pred tem uporabljala rakete "Storm Shadow".

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Britanski premier Keir Starmer je v intervjuju za BBC odločno zavrnil ugibanja o morebitnem odstopu po lokalnih volitvah maja 2026. Starmer je poudaril, da namerava svojo funkcijo opravljati vsaj do leta 2027, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske znotraj lastne stranke in javnosti zaradi padca priljubljenosti. Po njegovem mnenju bi vsakršen poskus zamenjave vodstva v državi povzročil popoln kaos, podoben tistemu, ki je na koncu mandata doletel konservativno stranko in privedel do njihovega zgodovinskega poraza leta 2024. Premier je izpostavil, da bi politična nestabilnost v državi koristila predvsem desničarskemu populizmu, ki ga pooseblja Nigel Farage. Starmer trdi, da lokalne volitve ne predstavljajo referenduma o njegovi vladi, temveč se bo njegova uspešnost ocenjevala šele ob koncu petletnega mandata, za katerega je prejel zaupanje leta 2024. Vztraja pri tem, da bi zamenjava vodstva podkopala nacionalne interese in odprla pot skrajno desničarskim silam, zato je pozval k enotnosti laburistične stranke v trenutkih gospodarske stagnacije in političnih trenj.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Zohran Mamdani, 34-letni član skupščine iz Queensa, je po polnoči prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Mamdani, ki je bil izvoljen leta 2020, obljublja transformativne spremembe, osredotočene na dostopnost in javne storitve, in to imenuje 'čast in privilegij življenja'.

V Veliki Britaniji se je pod vlado laburistične stranke premierja Keira Starmerja število tujih kriminalcev, ki so bili izpuščeni na ulice namesto deportirani, povečalo na rekordno raven.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda se je napad zgodil med novoletnim praznovanjem v lokalni kavarni, kjer so se zbrali civilisti. Ruski uradniki so ob tem izrekli obtožbe, da je bila pri načrtovanju napada vpletena britanska obveščevalna služba, vendar neodvisnih potrditev teh navedb za zdaj ni. Napad predstavlja eno najhujših zaostritev na okupiranih območjih v zadnjem obdobju. Do incidenta prihaja v času, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letalnikov za ciljanje infrastrukture in vojaških položajev, vendar so tokratne žrtve predvsem civilne. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po neuspešnih poskusih mirovnih pogajanj v Istanbulu, kar kaže na to, da so možnosti za diplomatsko rešitev konflikta trenutno minimalne. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe na ukrajinskem ozemlju.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

NATO je aktiviral bojna letala zaradi poleta ruskih strateških bombnikov Tu-95MS nad nevtralnimi vodami Barentsovega in Norveškega morja. Poljska je sporočila, da so njene sile pospremile ruska letala iz cone svoje odgovornosti.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Nekdanji tožilec je zavrnil trditve Trumpovega pravosodnega ministrstva o odkritju milijona novih dokumentov v primeru Epstein, pri čemer je uporabil izjave Kash Patela. Medtem se belec iz Afrike, ki je pričakoval preferenčno obravnavo kot begunec v ZDA, znašel v priporu. George Will je leto 2025 označil za grozljivo leto. Zunanja politika je v drugem Trumpovem mandatu prešla iz "Amerika na prvem mestu" v novo obliko intervencionizma.