Klepetalnik z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska in dostopen preko platforme X, je po močnem mednarodnem pritisku omejil funkcije za generiranje in urejanje slik. Odločitev je sledila valu kritik zaradi razširjanja seksualiziranih globokih ponaredkov (deepfakes), ki so vključevali tudi neprimerne podobe mladoletnih oseb. Orodje za ustvarjanje slik je zdaj na voljo le še plačljivim naročnikom, s čimer želi podjetje omejiti zlorabo tehnologije za ustvarjanje škodljivih vsebin. Na sporno delovanje klepetalnika so se odzvale vlade po vsem svetu, vključno z Evropsko unijo, Francijo, Indijo in Malezijo, ki so sprožile preiskave in zahtevale takojšnje ukrepanje. Britanski premier Keir Starmer je platformo X javno kritiziral in pozval k nemirnemu odstranjevanju spornih materialov. Raziskovalci so pred tem opozarjali, da je Grok v preteklih tednih brez večjih omejitev izpolnjeval zlonamerne zahteve za spreminjanje slik v eksplicitne vsebine. Sprememba politike uporabe predstavlja poskus umiritve regulatornih organov, ki so平台 X obtožili pomanjkljivega nadzora nad umetno inteligenco. Kljub omejitvi dostopa na plačljive uporabnike pa strokovnjaki opozarjajo, da to ne rešuje vprašanja varnostnih filtrov, ki bi morali vnaprej preprečiti generiranje nezakonitih vsebin. Klepetalnik Grok, ki je bil predstavljen leta 2023, se je že od začetka promoviral kot bolj odprta alternativa drugim sistemom umetne inteligence, kar pa je privedlo do sedanjih varnostnih incidentov.

Nacionalne šahovske zveze Ukrajine, Anglije, Estonije, Nemčije in Norveške so na Mednarodno športno razsodišče (CAS) v Lozanni vložile pritožbo proti odločitvi Mednarodne šahovske zveze (FIDE) o odpravi sankcij za ruske reprezentance. Pritožnice izpodbijajo zakonitost postopka, ki ga je FIDE izvedla 14. decembra 2025, ko je generalna skupščina s 61 glasovi za in 51 proti podprla vrnitev ruskih ekip na mednarodna tekmovanja. Zveze v pritožbi zatrjujejo, da so bile pri sprejemanju odločitve storjene resne procesne kršitve, ki niso v skladu s statutom FIDE in osnovnimi načeli transparentnega upravljanja v športu. Izpostavljajo predvsem dejstvo, da odločitev ne upošteva priporočil Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki še vedno predvidevajo prepoved nastopov ruskih in beloruskih reprezentanc pod državnimi simboli zaradi vojaške agresije v Ukrajini. Predsednik FIDE Arkadij Dvorkovič je poudaril, da je odločitev generalne skupščine pravno veljavna, vendar se organizacija o nadaljnjih korakih še vedno posvetuje z MOK. Pritožnice zahtevajo neodvisno pravno presojo celotnega postopka, saj menijo, da so bili pri glasovanju zanemarjeni ključni varnostni in etični standardi mednarodne športne skupnosti.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih so potekali množični protivladni protesti, ki po mnenju opazovalcev predstavljajo enega največjih izrazov nasprotovanja klerikalnim oblastem v zadnjih letih. Videoposnetki prikazujejo ogromne množice ljudi, ki so zasedle glavne prometnice v prestolnici in drugem največjem mestu Mašad, pri čemer so shodi po prvih poročilih minili brez nasilnega posredovanja varnostnih sil. Združeno kraljestvo se je na dogajanje odzvalo s pozivom k tranziciji v pravično in demokratično vlado, medtem ko pritiski na iranske oblasti naraščajo. Demonstracije so se razširile po celotni državi, udeleženci pa izražajo globoko nezadovoljstvo s trenutnim političnim sistemom. Kljub prisotnosti varnostnih sil shodi na ključnih lokacijah niso bili razgnani, kar nakazuje na previdno držo režima ob naraščajočem številu protestnikov. Dogajanje v Iranu pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj bi lahko stopnjevanje protestov povzročilo dolgotrajnejšo politično nestabilnost v regiji. Iranske oblasti se trenutno spopadajo z resnim izzivom legitimnosti, medtem ko protestniki zahtevajo korenite družbene in politične spremembe.

Veliko Britanijo je prizadelo neurje Goretti, ki je prineslo najhujše sneženje v zadnjem desetletju, zaradi česar je prišlo do obsežnih motenj, vključno z izpadi električne energije, motnjami v prometu in zaprtjem šol. Izdano je bilo redko rdeče opozorilo. Na tisoče ljudi se je soočilo z resnimi težavami. Številne šole so ostale zaprte že peti dan zapored, saj je velik del Anglije še vedno zajet v zimskem vremenu. Letališča v Združenem kraljestvu so se soočila z velikimi motnjami, odpovedani so bili številni leti na Heathrowu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Britanska banka HSBC je s francoskim nacionalnim finančnim tožilstvom (PNF) sklenila sodni sporazum o javnem interesu, v okviru katerega bo plačala 267 milijonov evrov globe zaradi vpletenosti v obsežno shemo davčnih utaj, znano kot 'CumCum'. Banka je na zaslišanju pred sodiščem v Parizu priznala krivdo za sodelovanje pri utaji davkov na dividende tujih delničarjev. S plačilom globe se je HSBC izognila kazenskemu pregonu, kar je standarden postopek pri tovrstnih finančnih poravnavah v Franciji. Operacije 'CumCum' so vključevale kompleksne prenose delnic okoli datuma izplačila dividend, s čimer so se tuji vlagatelji izognili plačilu obveznih francoskih davkov. HSBC je po banki Crédit Agricole postala druga velika finančna institucija, ki je v okviru te afere uradno priznala krivdo in sprejela finančno kazen. Ta korak banke stopnjuje pritisk na preostalih 11 finančnih ustanov, ki so še vedno pod preiskavo zaradi podobnih praks. Preiskovalci so ugotovili, da so banke delovale kot sostorilke pri prikrivanju dejanskega lastništva delnic, s čimer so francoski državni proračun oškodovale za znatna sredstva. Skupna višina poravnave banke HSBC odraža resnost očitanih dejanj in predstavlja eno večjih glob v zgodovini francoskega finančnega nadzora, kar nakazuje na odločnejši pristop države pri pregonu davčnih nepravilnosti v bančnem sektorju.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je danes predstavila predlog zakona, s katerim bo odpravila omejitev socialne pomoči za več kot dva otroka. Ukrep, ki ga je prvotno uvedla konservativna vlada, naj bi po vladnih ocenah iz revščine rešil skoraj 500.000 otrok, kar predstavlja enega najobsežnejših ukrepov za boj proti revščini otrok v sodobni zgodovini države. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v politiki laburistov, saj je Starmer še pred letom dni zavračal odpravo te omejitve zaradi potrebe po proračunski vzdržnosti. Uvedba nove zakonodaje je sprožila oster besedni spopad med finančno ministrico Rachel Reeves in voditeljem stranke Reform UK Nigelom Farageem. Farage je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, saj meni, da bodo od odprave omejitve imele koristi predvsem družine tujih državljanov. Ministrica Reeves je te navedbe ostro obsodila in Farageu očitala, da njegovo nasprotovanje temelji na barvi kože, ter poudarila, da noben otrok ne bi smel živeti v pomanjkanju ne glede na svoje poreklo. Kritike na račun Reevesove so se pojavile tudi z druge strani, saj so nekateri predstavniki stranke Reform UK njene izjave označili za etnonacionalistične. Zia Yusuf iz omenjene stranke je ministrico obtožil, da napačno interpretira njihovo stališče, ki se zavzema za prednostno obravnavo britanskih državljanov. Finančni vpliv odprave omejitve bo britanski proračun do leta 2030 stal približno tri milijarde funtov letno, vlada pa vztraja, da je stabilnost trgov zdaj dovolj trdna za izvedbo te socialne reforme.

Evropska unija je v letu 2025 ostala največja kupka ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz projekta Jamal na Arktiki, s čimer je Kremlju po ocenah organizacije Urgewald omogočila prihodke v višini 7,2 milijarde evrov. Podatki o sledenju plovil kažejo, da so evropski terminali sprejeli kar 76,1 odstotka celotnega izvoza iz omenjenega obrata, kar je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja o popolni opustitvi ruskih energentov do leta 2027. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna energetska politika neposredno financira ruske vojaške operacije v Ukrajini. Povečanje pošiljk v evropska pristanišča razkriva globoko razpoko med javno politiko sankcij in dejanskim povpraševanjem na energetskem trgu. Medtem ko se EU pripravlja na nove omejevalne ukrepe, podatki podjetja Kpler potrjujejo, da se odvisnost od ruskega plina Jamal ne zmanjšuje, temveč se je v zadnjem letu celo okrepila. Ta neskladja sprožajo ostre kritike nevladnih organizacij, ki evropske vlade obtožujejo dvoličnosti in neposrednega podpiranja vojnega stroja Vladimirja Putina. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so nekatera evropska pristanišča postala ključna logistična vozlišča za prenos ruskega plina na svetovne trge. Kljub sprejetim paketom sankcij, ki ciljajo na energetski sektor, ostaja uvoz LNG iz Arktike ena izmed največjih lukenj v evropskem režimu sankcij. To omogoča Rusiji ohranjanje stabilnih proračunskih prihodkov, s katerimi financira modernizacijo vojske, vključno z napovedano širitvijo podmorniške flote.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim novinarjem izdala notranje navodilo, po katerem ne smejo uporabljati izraza ugrabitev pri poročanju o nedavnih dogodkih, povezanih z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Razkriti interni dokumenti kažejo, da je urednik novic na BBC-ju izrecno prepovedal uporabo te besede, čeprav so Madura iz države brez njegovega privoljenja odvedli oboroženi agenti. Vodstvo medijske hiše vztraja pri nevtralni terminologiji, kar pa je v javnosti in med nekaterimi novinarji sprožilo kritike glede objektivnosti poročanja. Kritiki trdijo, da gre pri prisilni odstranitvi voditelja države z uporabo sile za dejanje, ki vsebinsko ustreza definiciji ugrabitve, vendar BBC s svojimi uredniškimi smernicami poskuša ublažiti opis dogajanja. Ta poteza je sprožila širšo razpravo o vplivu uredniških politik na svobodo tiska in o tem, kako mednarodni mediji uokvirjajo politične krize v Latinski Ameriki. Dogodek poudarja napetosti med zahtevo po nepristranskem jeziku in dejanskim stanjem na terenu, kjer so bili uporabljeni prisilni ukrepi proti izvoljenemu uradniku.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Britansko delovno sodišče je razsodilo, da je bila odpustitev uslužbenca dobrodelne organizacije Vojska odrešitve (Salvation Army) zakonita in utemeljena. 56-letni Charles Markie, ki je bil zaposlen na delovnem mestu, neposredno povezanem s pomočjo beguncem, je bil odpuščen po tem, ko je izjavil, da bi bilo treba begunce poslati nazaj s čolni. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da so bile njegove izjave v neposrednem nasprotju z vrednotami in poslanstvom organizacije. Markie je svoje sporne komentarje podal kljub dejstvu, da je bilo njegovo delo usmerjeno v podporo ranljivim skupinam. Organizacija Vojska odrešitve je po internem postopku ocenila, da njegovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti in škoduje ugledu ustanove. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom delodajalca, da bi nadaljevanje sodelovanja z Markiejem spodkopalo zaupanje javnosti in uporabnikov njihovih storitev. Odločitev predstavlja pomemben precedens pri obravnavi sovražnega govora zaposlenih v nevladnih organizacijah.

Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) je prvič v zgodovini v redni program cepljenja vključila cepivo proti noricam. Po novem bodo otroci po vsem Združenem kraljestvu prejeli omenjeno cepivo hkrati s cepivom MMR, ki zagotavlja zaščito proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v javnozdravstveni politiki države, saj so norice doslej veljale za običajno otroško bolezen, ki pa lahko v določenih primerih vodi do resnih zapletov. Uvedba cepiva je namenjena zmanjšanju števila hospitalizacij in preprečevanju težjih oblik bolezni pri otrocih. Zdravstveni organi pričakujejo, da bo sočasno cepljenje z uveljavljenim kombiniranim cepivom MMR poenostavilo postopek za starše in povečalo precepljenost populacije. Ukrep sledi dolgoletnim razpravam o stroškovni učinkovitosti in varnosti vključitve tega specifičnega cepiva v rutinski koledar cepljenja za najmlajše.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Škotski prvi minister John Swinney je predlagal, da se 15. junij razglasi za državni praznik, s čimer bi obeležili prvo udeležbo škotske moške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu po dolgem času. Kralj Charles naj bi odobril ta praznik z kraljevo proklamacijo.

Britansko ministrstvo za izobraževanje je napovedalo korenito posodobitev sistema posredovanja rezultatov izpitov GCSE v Angliji, ki bo dijakom prvič omogočila dostop do ocen preko mobilne aplikacije Education Record. Čeprav bodo učenci še vedno obiskali šole ob 8. uri zjutraj za osebni prevzem rezultatov, bodo ti v digitalni obliki na voljo tri ure kasneje. Cilj nove platforme je zmanjšanje administrativnih stroškov za izobraževalne ustanove za ocenjenih 30 milijonov funtov letno in poenostavitev postopkov za delodajalce, saj bo sistem trajno hranil dokazila o kvalifikacijah. Kljub tehnološkemu napredku so se pojavili pomisleki glede digitalne izključenosti, saj dijaki s starejšimi napravami ali omejenim dostopom do mobilnih podatkov aplikacije morda ne bodo mogli uporabljati. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko povečalo razkorak med socialno-ekonomskimi razredi. Poleg tega sistem zahteva, da imajo tudi srednje šole in kolidži nameščeno ustrezno programsko opremo, kar bi lahko povzročilo začetne logistične težave pri izvajanju programa v polnem obsegu. Istočasno je v akademskih krogih sprožil val ogorčenja kolidž Trinity Hall z Univerze v Cambridgeu, ki je sprejel novo politiko aktivnega zaposlovanja študentov iz elitnih zasebnih šol, kot sta Eton in Winchester. Vodstvo kolidža odločitev utemeljuje s skrbjo za kakovost kandidatov in strahom pred domnevno obratno diskriminacijo. Takšna poteza po mnenju mnogih strokovnjakov izničuje desetletja prizadevanj za večjo dostopnost prestižnih univerz za dijake iz državnih šol in tiste iz manj privilegiranih okolij.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protesta, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. HRW je poudaril, da Združeno kraljestvo širi represivne ukrepe proti mirnim protestnikom, kar spodkopava demokracijo in človekove pravice. Opozorili so na podobnosti z represivnimi ukrepi, ki jih izvaja vlada Viktorja Orbána na Madžarskem.

Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke (MHRA) je v soboto uradno odobrila uporabo cepiva Kostaive (zapomeran, ARCT-154), ki ga je razvilo podjetje Arcturus Therapeutics. Gre za prvo samoojačevalno oziroma samopodvajajoče se sa-mRNA cepivo proti covidu-19, ki je namenjeno odraslim osebam nad 18 let. Nova tehnologija deluje tako, da telo prisili v proizvodnjo proteina bodice in encima, ki nato samostojno izdeluje kopije cepilne sa-mRNA, kar naj bi podaljšalo učinek imunskega odziva. Odločitev britanskih regulatorjev prihaja v času, ko se v znanstvenih krogih in javnosti nadaljujejo razprave o varnosti in dolgoročni učinkovitosti cepiv mRNA. Medtem ko vlade in zdravstvene institucije poudarjajo pomen novih tehnologij za spopadanje z mutacijami virusa, kritični glasovi opozarjajo na morebitne nepredvidene posledice tovrstnih mehanizmov v človeškem telesu. Odobritev novega cepiva predstavlja pomemben mejnik v razvoju cepilne tehnologije, saj bi lahko omogočila nižje odmerke in hitrejši odziv na nove različice virusa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila pet velikih projektov vetrnih elektrarn na morju ob vzhodni obali Združenih držav Amerike, kar je povzročilo ostre pravne odzive energetskih podjetij in zveznih držav. Norveški Equinor in danski Ørsted sta vložila tožbi, saj ustavitev projektov neposredno ogroža njihovo izvedljivost; eden od razvijalcev je opozoril, da bo projekt preklican, če se dela ne nadaljujejo do konca prihodnjega tedna. Connecticut in Rhode Island sta se prav tako odločila za pravno pot in zahtevala začasno odredbo proti odločitvi, ki je stopila v veljavo 22. decembra pod izgovorom nacionalne varnosti, čeprav specifični razlogi niso bili pojasnjeni. Medtem ko ZDA omejujejo obnovljive vire v korist fosilnih goriv, britanski National Grid načrtuje obsežno energetsko povezavo LionLink, ki bo povezala britansko omrežje z Nizozemsko. Gre za inovativen podvodni interkonektor, ki bo združil proizvodnjo vetrne energije na morju z mednarodnim prenosom elektrike, s čimer naj bi zagotovili dostopno energijo za 2,5 milijona gospodinjstev. Projekt LionLink predstavlja tehnološki premik k integriranim sistemom, ki zmanjšujejo potrebo po številnih obalnih priključnih točkah in znižujejo infrastrukturne stroške. Ti dogodki odražajo vse večji razkorak v svetovni energetski politiki. Trumpova administracija prednostno obravnava nafto, premog in zemeljski plin, kar ministrstvo za notranje zadeve utemeljuje kot nujno za nacionalno obrambo in preprečevanje konfliktov v vodah ZDA. Na drugi strani evropski projekti, kot je sodelovanje med Združenim kraljestvom in Nizozemsko, krepijo energetsko neodvisnost in odpornost omrežja preko čezmejnih povezav in obnovljivih virov, kar je v neposrednem nasprotju s trenutno ameriško protekcionistično držo.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele že več kot 100 mest, pri čemer so se protestniki v številnih krajih spopadli z varnostnimi silami. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Protestniki v prestolnici Teheran in drugih večjih mestih zažigajo simbole režima in pozivajo k odstopu vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z blokado spleta in telefonskih povezav, s čimer želijo preprečiti organizacijo shodov in širjenje posnetkov nasilja v svet. Vrhovni voditelj Hamenej je protestnike obtožil, da so plačanci tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, medtem ko je predsednik Masud Pezeškian ukazal varnostnim silam, naj razlikujejo med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki. Kljub temu poročila s terena kažejo na brutalno posredovanje Revolucionarne garde in policije, ki uporabljata pravo strelivo, solzivec in vodne topove. K stopnjevanju protestov je pomembno prispeval poziv izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija, ki je državljane pozval k odločilnemu boju za svobodo. Napetosti povečujejo tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal ostre povračilne ukrepe, če se bo pobijanje protestnikov nadaljevalo. Napovedni trgi trenutno ocenjujejo verjetnost padca iranskega režima na več kot 50 odstotkov, kar odraža resnost trenutne sistemske krize v državi.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Nekdanji voditelj poznovečernih pogovornih oddaj Conan O'Brien je med nastopom v študentskem društvu Oxford Union izrazil kritiko do sodobnih komikov, ki svojo vsebino omejujejo na neposredne žalitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O'Brien je poudaril, da gola jeza uničuje osnovno orodje komedije in da so številni ustvarjalci postali zgolj "stroji za bes", namesto da bi razvijali kakovostno satiro. Po njegovem mnenju je Trumpa težko parodirati, ker so resnični dogodki pogosto bolj nenavadni od vnaprej pripravljenih skečev, kar komikom odvzema potrebno stabilno izhodišče za humor. O'Brien je v razpravi opozoril, da komedija potrebuje jasno linijo normalnosti, od katere se lahko odkloni, a je ta v trenutnem političnem ozračju izginila. Kljub kritiki splošnega trenda pa se voditelj ni želel neposredno opredeliti do dela svojih kolegov, kot sta Jimmy Kimmel in Stephen Colbert, ki sta znana po ostrih protitrumposkih stališčih. Izpostavil je, da so številni predlogi za skeče, ki jih dobiva, zastareli že v trenutku nastanka, saj Trumpova dejanja v realnem času prehitijo domišljijo piscev. Kritika prihaja v času, ko se ameriška zabavna industrija spopada z vprašanjem, kako obravnavati politično polarizacijo, ne da bi pri tem žrtvovali umetniško vrednost humorja. O'Brienova stališča odražajo širšo razpravo o tem, ali je politična satira v Združenih državah Amerike postala preveč predvidljiva in ali se komiki preveč zanašajo na čustveni odziv občinstva namesto na inovativno vsebino.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Novo objavljeni dokumenti ponujajo dodaten vpogled v burno razmerje med Charlesom in Diano, znano kot »vojna valižanskih«. Britanska javnost še danes spremlja podrobnosti njunega konflikta z velikim zanimanjem.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Aimen Dean, nekdanji pripadnik Al-Kaide, ki je osem let delal za SIS pri zbiranju ključnih obveščevalnih podatkov, opozarja, da je največja grožnja Zahodu širjenje islamskega ekstremizma. Po njegovih besedah so po Združenem kraljestvu razporejeni agenti, ki naj bi bili pripravljeni izvesti napade primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Do tega naj bi prišlo zaradi slabe politike odprtih meja, ki daje prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Aimen Dean, nekdanji operativec britanske obveščevalne službe MI6, je izdal resno opozorilo o povečani nevarnosti terorističnih napadov v Veliki Britaniji. Po njegovih navedbah se v državi nahaja več sto spečih agentov islamističnih skupin, ki so pripravljeni na izvedbo napadov, primerljivih z dogodki 11. septembra v ZDA ali napadi v Londonu julija 2005. Dean, ki je osem let deloval kot dvojni agent znotraj Al Kaide, poudarja, da so radikalni elementi izkoristili pomanjkljivosti pri nadzoru meja in migracijski politiki. Nekdanji vohun, ki je v preteklosti pomagal preprečiti več načrtovanih terorističnih dejanj, vključno z napadom na newyorško podzemno železnico, trdi, da je grožnja neposredna. Deanova izpostavitev temelji na njegovih izkušnjah znotraj terorističnih mrež, kjer je deloval kot zaupnik in duhovni svetovalec operativcev. Britanske varnostne službe se morajo po njegovem mnenju spopadati z izzivi, ki jih prinaša dolgotrajna infiltracija radikalnih posameznikov v družbo.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.