Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.
V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom.
Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.
Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti.
Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.
Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.
Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 znašel v nezavidljivem političnem položaju, saj se njegova vlada sooča z ostrimi kritikami zaradi operativne neučinkovitosti in kontroverzne izpustitve britansko-egiptovskega aktivista Alae Abda el-Fattaha. Nekdanji vodja strategije v Downing Streetu, Paul Ovenden, je v javnosti razkril, da se državni aparat pod Starmerjevim vodstvom preveč posveča obrobnim vprašanjem, namesto da bi reševal ključne nacionalne izzive. Ovenden je primer el-Fattaha označil za simbol izgubljene energije, kar je v javnosti in znotraj Laburistične stranke sprožilo val nezadovoljstva.
Dodatne težave za vlado so povzročile razkritve o preteklih objavah izpuščenega aktivista na družbenih omrežjih, ki vsebujejo antisemitska in protibritanska stališča ter pozive k nasilju. Kritiki vladi očitajo pomanjkljiv nadzor pri podeljevanju državljanstva in izvajanju diplomatskih pritiskov. Starmer, ki poskuša ohraniti enotnost v stranki, je v novoletni poslanici poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljeni poti, vendar ankete in notranji viri kažejo na vse večji razkol med vodstvom in poslanci, ki so nezadovoljni z delovanjem njegovega kabineta. Položaj premierja ostaja negotov, saj se pritiski stopnjujejo tako s strani opozicije kot lastnih strateških svetovalcev.
Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih.
Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino.
Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.
Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, se ob prelomu leta spopadajo z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki vključujejo arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Združenem kraljestvu so meteorologi opozorili na najhladnejši polarni sunek v zadnjem letu, ki bi lahko v delih Škotske in severne Anglije prinesel do 30 centimetrov snega. Zaradi napovedanih temperatur, ki se bodo spustile do minus 5 stopinj Celzija, je britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) prvič v letošnji sezoni aktiviralo plačila za ogrevanje v 18 poštnih okoliših, kar bo pomagalo približno 6.000 gospodinjstvom.
Podobne razmere vladajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer so se v zvezni državi New Jersey ob vstopu v novo leto pojavili močni snežni viharji. V regiji Srednjega zahoda so temperature na silvestrovo padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi močnega vetra dosegali vrednosti do minus 26 stopinj Celzija. Zdravstvene oblasti v obeh državah opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva in možne motnje v oskrbi z električno energijo ter težave v cestnem prometu. Medtem ko nekatere regije pričakujejo otoplitev v prvih dneh januarja, ostajajo opozorila pred nizkimi temperaturami v veljavi do konca tedna.
V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil.
Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.
Britanska vlada je pozvala podjetje X v lasti Elona Muska, naj sprejme nujne ukrepe zaradi uporabe njihovega orodja za umetno inteligenco Grok, ki se uporablja za ustvarjanje pornografskih slik otrok. Britanska ministrica za tehnologijo Liz Kendall je v uradni izjavi poudarila, da so takšne dejavnosti nesprejemljive in da morajo tehnološka podjetja prevzeti polno odgovornost za vsebine, ki jih generirajo njihova orodja.
Incident je sprožil buren odziv v britanski politiki, saj so preiskave pokazale, da so uporabniki zlorabljali napredne funkcije umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov (deepfakes). Ministrica Kendallova je opozorila, da platforma X trenutno ne zagotavlja zadostnih varovalk, ki bi preprečile generiranje nezakonitih vsebin. Vlada od podjetja zahteva takojšnje poročilo o korakih za izboljšanje nadzora in varnosti.
Problem generativne umetne inteligence in njene zlorabe za spolno izkoriščanje otrok postaja vse večji izziv za regulatorje po vsem svetu. Združeno kraljestvo s tem pozivom krepi pritisk na velike tehnološke platforme, naj uskladijo svoje delovanje z zakonom o spletni varnosti (Online Safety Act), ki predvideva visoke globe za tista podjetja, ki ne zaščitijo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami. Elon Musk in vodstvo platforme X se na pozive britanske vlade za zdaj še nista javno odzvala.
Škotski politični prvaki so z novoletnimi nagovori uradno začeli intenzivno 120-dnevno obdobje pred majskimi parlamentarnimi volitvami leta 2026. Prvi minister in vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) John Swinney je v Glasgowu predstavil strategijo, ki temelji na doseganju parlamentarne večine vsaj 65 sedežev, kar bi stranki omogočilo ponovno zahtevo po referendumu o neodvisnosti. Swinney je v svojem nagovoru volivce skušal pridobiti tudi z obljubo o izrednem dela prostem dnevu po uvodni tekmi škotske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, s čimer želi okrepiti narodno enotnost in športni ponos.
Nasproti mu stoji Anas Sarwar, vodja škotskih laburistov, ki je volitve označil za odločilen trenutek za prihodnost države. Sarwar volivcem ponuja izbiro med nadaljevanjem tretje dekade vladavine SNP ali novim vodstvom pod okriljem laburistov. Kampanja se začenja v času nizkih temperatur in političnih napetosti, kjer laburisti stavijo na spremembe, medtem ko SNP izkorišča trenutne težave nasprotnikov za utrjevanje svoje vizije o neodvisni Škotski. V razpravo so se vključili tudi lokalni poslanci, ki podpirajo Sarwarjevo vizijo in poudarjajo pomen zamenjave trenutne oblasti.
Leto 2025 je za ključna svetovna gospodarstva predstavljalo obdobje preizkušenj, ki so jih zaznamovali trgovinski konflikti, rastoči stroški dela in prilagajanje denarnih politik. V Združenem kraljestvu so se podjetja in gospodinjstva spopadala z enim najtežjih gospodarskih obdobij, saj so se povišani prispevki za nacionalno zavarovanje in višja minimalna plača, ki jih je uvedla kanclerka Rachel Reeves, odrazili v višjih cenah in odpuščanjih. Britanska inflacija je poleti dosegla vrh pri 3,8 odstotka, pri čemer so k rasti cen hrane in pijače dodatno prispevale nove dajatve na embalažo ter trgovinska vojna pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Medtem ko se je Zahod spopadal s pritiski, je Indija v letu 2025 ohranila razmeroma stabilno raven cen znotraj ciljnega območja centralne banke. K ugodnim razmeram v državi sta prispevala znižanje davka na blago in storitve (GST) za približno 400 izdelkov ter upad cen hrane. Indijske oblasti za leto 2026 načrtujejo revizijo metodologije indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) in mandata denarne politike. V Združenih državah Amerike so se zvezne rezerve (Fed) odzvale s tremi znižanji obrestnih mer v letu 2025, razprave za leto 2026 pa nakazujejo na previdno nadaljevanje trenda zniževanja, čeprav mnenja znotraj odbora FOMC ostajajo deljena.
Novoimenovana pomočnica generalnega državnega tožilca za državljanske pravice Harmeet Dhillon se je zapletla v oster besedni spopad na družbenih omrežjih, kjer je zavrnila kritike nekdanjega kongresnika Adama Kinzingerja glede svoje prihodnje zaposlitve. Dhillon, ki jo je izbral Donald Trump, je v odzivu na namigovanja o težavah pri iskanju dela po izteku mandata poudarila svojo vlogo ustanoviteljice in direktorice več podjetij. Spor se je razširil tudi na podpornike iz lastnih vrst, ki jih je Dhillon označila z žaljivimi izrazi, kar odraža notranje napetosti znotraj republikanske baze.
Hkrati se je v javnosti izpostavil Imran Ahmed, direktor neprofitne organizacije Center za preprečevanje digitalnega sovraštva (CCDH), ki je v intervjuju za PBS izrazil zaskrbljenost zaradi groženj Trumpove administracije z deportacijo. Ahmedu in drugim voditeljem tujih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorom spletnih vsebin, prihodnja vlada očita izvajanje cenzure. Medtem ko Ahmed trdi, da neprofitne organizacije po definiciji ne morejo izvajati cenzure, kritiki opozarjajo na njihov vpliv na tehnološka podjetja in omejevanje svobode govora, kar dodatno zaostruje politično ozračje v Združenih državah Amerike.
Združeno kraljestvo bo uporabilo sredstva iz Nacionalnega sklada, ki je bil ustanovljen pred skoraj 100 leti, za odplačilo 607,4 milijona funtov javnega dolga. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za upravljanje dolga, predvideva preklic državne obveznice z zapadlostjo v letu 2027, s čimer se bo država izognila prihodnjim obrestnim plačilom. Sklad je leta 1927 ustanovil anonimni donator z vizijo, da bi narasla sredstva sčasoma v celoti pokrila britanski javni dolg, vendar so sedanji dolgovi države kljub tej potezi še vedno na kritično visokih ravneh.
Ekonomski analitiki hkrati opozarjajo na tveganje dolžniških pasti, v katerih se poleg Združenega kraljestva nahajajo tudi Združene države Amerike in države evroobmočja. Stagnacija gospodarstev v kombinaciji z visokimi javnimi dolgovi ustvarja nevaren krog, kjer naraščajoče obrestne mere še povečujejo tveganja za financiranje držav. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila britanska kriza leta 1976, ko je moral posredovati Mednarodni denarni sklad, kažejo na nujnost zmanjšanja javne porabe, preden trgi prisilijo države v drastične reze.
V tem kontekstu je guverner bolgarske centralne banke Dimitar Radev poudaril, da bo vstop Bolgarije v evroobmočje povečal disciplinski pritisk za izboljšanje konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Čeprav ima Bolgarija razmeroma nizek javni dolg, so trendi javnih financ v zadnjih petih letih neugodni. Radev opozarja, da mora javna poraba ostati okoli 40 % bruto domačega proizvoda, če se želi država izogniti zviševanju davkov ali dodatnemu zadolževanju. Težave pri uravnavanju proračunov ostajajo ključni izziv za stabilnost evropskega finančnega prostora.
Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.
Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.
Republikanci so v paniki zaradi težav pri prenosu svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bi se morali republikanci bati konca leta 2025 zaradi političnih pretresov v rdečih državah, zlasti po izidu posebne volitve v Iowi. Zavrnitev republikanske stranke o vprašanju preoblikovanja kongresnih okrožij v Indiani pa je pokazala na nasprotovanje Trumpu in ohranjanje ustaljenih norm.
Kraljeve letalske sile Združenega kraljestva in francoska bojna letala so v soboto, 3. januarja, izvedla skupen letalski napad na podzemni objekt teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Operacija je bila usmerjena na sistem tunelov in skladišč, ki so se nahajali v goratem predelu nekaj milj severno od starodavnega mesta Palmira. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva so obveščevalne službe predhodno potrdile, da so skrajneži lokacijo uporabljali za shranjevanje orožja in eksplozivnih sredstev. V napadu sta sodelovali britanski letali Typhoon FGR4, ki sta ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabili vodene bombe Paveway IV.
Britanski obrambni minister John Healey je po operaciji poudaril, da tovrstne akcije dokazujejo odločnost zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Islamske države na Bližnjem vzhodu. Ministrstvo je še sporočilo, da je bil cilj uspešno uničen in da v bližini objekta ni bilo civilnih prebivališč, zato med napadom ni prišlo do ogrožanja civilistov. Vsa zavezniška letala so se po opravljeni nalogi varno vrnila v baze. Zavezniške sile sicer nadaljujejo s patruljiranjem nad sirskim zračnim prostorom, da bi pravočasno zaznale in nevtralizirale morebitne nove grožnje s strani terorističnih celic.
Britanija in Francija sta izvedli skupni zračni napad na podzemno skladišče Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena konec tedna in je ciljala na uničenje podzemnega objekta, kjer naj bi IS shranjevala orožje in eksploziv. Napad se je zgodil v gorovju severno od Palmire.
Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.
Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je odredila nujno revizijo zaradi resnih informacijskih pomanjkljivosti v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, državno skupnost in razvoj (FCDO). Odločitev je bila sprejeta po razkritju, da ministri, vključno s predsednikom vlade Keirjem Starmerjem, niso bili seznanjeni z vsebino zgodovinskih objav britansko-egiptovskega aktivista Alaa Abd el-Fataha na družbenih omrežjih. Cooperjeva je te objave označila za zavržne, saj so vsebovale sporno retoriko, ki je bila v javnosti razkrita šele po njegovi izpustitvi iz egiptovskega zapora.
Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, zakaj ključni vladni uradniki ob dajanju javnih izjav o tem dolgotrajnem konzularnem primeru niso razpolagali z vsemi relevantnimi informacijami. Aktivist, ki je bil decembra lani izpuščen na prostost, se je za svoje pretekle izjave že opravičil, vendar so te sprožile ostre kritike in pozive k ukrepanju. Britanska vlada s tem ukrepom poskuša omejiti politično škodo in ugotoviti odgovornost znotraj obveščevalnih in diplomatskih struktur, ki niso zagotovile ustreznih podatkov vodstvu države. Primer ostaja politično občutljiv, saj neposredno vpliva na kredibilnost britanske zunanje politike in vprašanje podeljevanja državljanstva.
Deli severne poloble, zlasti Združeno kraljestvo in nekatere regije Združenih držav Amerike, so se ob prelomu leta spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale opozorila pred izpadi električne energije in težavami v prometu, medtem ko so temperature v nekaterih podeželskih območjih padle do -8 stopinj Celzija.
Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem denarnih nadomestil za ogrevanje v 18 poštnih okoliših na severu Anglije. Do pomoči v višini 25 funtov so upravičena gospodinjstva, kjer temperature sedem zaporednih dni ostanejo na ali pod lediščem. Hkrati so zdravstvene oblasti izdale opozorila zaradi povečanega tveganja za ranljive skupine prebivalstva, saj naj bi polarni mraz močno obremenil zdravstveni in socialni sistem.
Podobno vreme je zajelo tudi dele ZDA, kjer so na območju New Jerseyja in Srednjega zahoda poročali o snežnih nevihtah in sunkih vetra do 55 kilometrov na uro. V mestih, kot je Minneapolis, so se temperature na silvestrovo spustile krepko pod ničlo, občutek mraza pa je zaradi vetra dosegel celo -26 stopinj Celzija. Kljub kratkotrajnim otoplitvam v nekaterih regijah, vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena z novimi padavinami v prvih dneh januarja.
Močno sneženje in snežni viharji so v ponedeljek ohromili prometno infrastrukturo v Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Na glavnih evropskih letališčih so odpovedali ali odložili več sto letov, kar je povzročilo znatne nevšečnosti za potnike. Najhuje sta bila prizadeta pariška letališča Charles de Gaulle in Orly, kjer je sneg na vzletno-pristajalnih stezah onemogočil varno obratovanje.
Težave so se pojavile tudi v železniškem prometu, saj so morali začasno ustaviti vlake Eurostar, ki povezujejo celinsko Evropo z otokom. Na cestah so obstali številni tovornjaki, kar je povzročilo zastoje v preskrbovalnih verigah. Oblasti opozarjajo, da bodo razmere zaradi neugodnih vremenskih napovedi ostale kritične tudi v torek, saj se sneženje in veter še nista umirila. Tuje tiskovne agencije poročajo o obsežnih zamudah in odpovedih, ki vplivajo na celoten evropski transportni sistem.
Nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni naj bi zaprosil predsednika Volodimirja Zelenskega za odstop s položaja veleposlanika v Veliki Britaniji in se vrnil v Kijev. Po poročanju ukrajinskega portala NV, se Zalužni pripravlja na vrnitev v Ukrajino v začetku januarja.
V Združenem kraljestvu se je prodaja električnih vozil povečala, pri čemer so električna vozila predstavljala skoraj četrtino novih registracij osebnih avtomobilov. Kljub padcu cen goriva, ki ga je razkril RAC Fuel Watch, je trg avtomobilov dosegel 2 milijona prodanih vozil. Laburistična stranka je ponudila do 120.000 funtov popusta na električna tovorna vozila. Kljub temu avtomobilski sektor poziva k omilitvi prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030.
Združene države Amerike in Veliko Britanijo je ob prehodu v novo leto zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki povzroča obsežne težave v prometu in oskrbi z energijo. V ameriški regiji Srednjega zahoda se prebivalci spopadajo z nevarno nizkimi temperaturami in močnim vetrom, potem ko je območje opustošil t. i. bombni ciklon. Nevihta je povzročila obsežne izpade električne energije, ki so prizadeli več kot 153.000 odjemalcev, največ v zvezni državi Michigan. Meteorologi opozarjajo, da se bo ekstremni mraz v prihodnjih dneh še stopnjeval, občutek mraza pa bodo v zveznih državah Iowa, Nebraska, Minnesota in Wisconsin dodatno poslabšali sunki vetra.
Podobno zaostrene razmere vladajo v Veliki Britaniji, kjer so oblasti izdale opozorila pred najhladnejšim zračnim valom v zadnjem letu. V nekaterih delih Škotske in severne Anglije pričakujejo do 30 centimetrov snega, temperature pa se bodo v ruralnih predelih spustile do minus 8 stopinj Celzija. Britanske oblasti so že aktivirale finančno pomoč za ogrevanje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, hkrati pa opozarjajo na povečano tveganje za zdravje starejših in kroničnih bolnikov zaradi dolgotrajnega obdobja zmrzali, ki naj bi trajalo vsaj do sredine januarja.
Britanske sile so bombardirale domnevno podzemno skladišče orožja, ki ga je predhodno uporabljala Islamska država v Siriji. Operacijo so britanske in francoske letalske sile izvedle skupaj.
Severno poloblo je ob začetku leta 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in močan veter v Združene države Amerike, Veliko Britanijo ter dele severne in jugovzhodne Evrope. V Združenem kraljestvu je meteorološki urad izdal jantarna in rumena opozorila, saj so nekatere predele Škotske in Anglije prizadeli snežni zameti, poledica in celo redek pojav t.i. »grmenja s snegom« (thundersnow). Temperature so se v nekaterih delih države spustile do 10 stopinj Celzija pod ničlo, snežna odeja pa naj bi v prihodnjih dneh ponekod dosegla do 40 centimetrov.
V Združenih državah Amerike so se s hudim mrazom in snežnimi viharji spopadali predvsem na severovzhodu in v okolici Velikih jezer. Mesta, kot so Rochester, Buffalo in Cleveland, so poročala o znatnih snežnih padavinah, medtem ko je New York zajel nenaden snežni vihar, ki je drastično zmanjšal vidljivost. V zvezni državi Minnesota so zabeležili nevarne vetrne sunke, ki so občutek mraza spustili krepko pod minus 30 stopinj Celzija. Podobne razmere s snegom in mrazom so prizadele tudi Švedsko in Grčijo, kjer so oblasti izdale večdnevna opozorila pred nevarnimi vremenskimi razmerami.
Kljub trenutnim ekstremnim razmeram meteorologi za konec tedna in začetek prihodnjega tedna napovedujejo postopno otoplitev. V večini prizadetih regij se pričakuje dvig temperatur nad ledišče, kar bo prineslo prehod snega v dež in nevarnost poledice. V nekaterih delih ZDA, kot je New Jersey, bi se temperature lahko povzpele celo do 10 stopinj Celzija, kar bo pomenilo kratkotrajno olajšanje po hudem novoletnem mrazu.
Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so se ob vstopu v novo leto spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so jih zaznamovali arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko na Škotskem in v severni Angliji pustil do 30 centimetrov snega. Britanska vlada je zaradi nevarnih razmer aktivirala prva izplačila za hladno vreme (Cold Weather Payment) v tej sezoni, kar bo ranljivim gospodinjstvom v nekaterih okrožjih pomagalo pri stroških ogrevanja.
Na drugi strani Atlantika so v Združenih državah Amerike, zlasti na Srednjem zahodu in v regiji New Jersey, poročali o hitrih snežnih nevihtah in temperaturah, ki so se ob polnoči spustile pod ledišče. V mestih, kot je Minneapolis, so obiskovalci novega leta občutili temperature okoli -18 stopinj Celzija ob upoštevanju vetra. Snežni meteži so povzročali težave v prometu in motnje v oskrbi z električno energijo, medtem ko so zdravstvene oblasti v Veliki Britaniji izdale opozorila pred povečano obremenitvijo zdravstvenega sistema in tveganjem za ranljive skupine prebivalstva.
Britansko in francosko ministrstvo za obrambo sta potrdili izvedbo skupne vojaške operacije proti teroristični skupini Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Zračne sile obeh držav so napadle podzemne objekte v bližini starodavnega mesta Palmira, ki so jih uporabljali pripadniki omenjene skupine. Po poročanju uradnih virov je bil cilj operacije uničenje logistične infrastrukture in skladišč orožja, ki so se nahajala v podzemnih rovih.
Operacija predstavlja nadaljevanje usklajenega prizadevanja zavezniških sil za preprečevanje ponovnega vzpona Islamske države v regiji. Britanski in francoski lovci so vstopili v zračni prostor Bližnjega vzhoda in uspešno zadeli tarče v okolici Palmire, pri čemer so uporabili natančno vodeno orožje. Napadi so bili usmerjeni izključno na vojaško infrastrukturo teroristične organizacije, z namenom oslabitve njihovih operativnih zmogljivosti v Siriji in širši regiji.
Francija in Združeno kraljestvo sta v soboto zvečer izvedla skupni napad na podzemno lokacijo v Siriji, za katero se domneva, da jo uporablja Islamska država (IS).
Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.
Združeno kraljestvo se je ob vstopu v leto 2026 znašlo pod vplivom izrazitega polarnega vala, ki je prinesel najhladnejše obdobje v zadnjem letu. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal 42-urno rumeno opozorilo za sneg, poledico in nevihtni veter, ki velja predvsem za Škotsko in severni del Anglije. Napovedi kažejo, da bi lahko v višjih predelih zapadlo do 30 centimetrov snega, medtem ko se bodo temperature v ruralnih območjih spustile do -8 stopinj Celzija. Močan veter, ki bo dosegal hitrosti nevihtnih sunkov, bo še povečeval občutek mraza in povzročal snežne zamete.
Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je Ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) že aktiviralo prva finančna nadomestila za ogrevanje v 18 poštnih okoliših na severu Anglije in ob meji s Škotsko. Do avtomatičnega plačila v višini 25 funtov so upravičena gospodinjstva v območjih, kjer so temperature sedem zaporednih dni vztrajale pod lediščem. Zdravstvene oblasti so hkrati izdale jantarno opozorilo zaradi vpliva mraza na zdravje, saj nizke temperature predstavljajo neposredno tveganje za ranljive skupine prebivalstva in povzročajo dodaten pritisk na zdravstveni sistem. Pričakuje se, da bodo razmere povzročale izpade električne energije in zapore prometnih povezav v času novoletnih praznovanj.
Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca.
Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.
Kitajski proizvajalci avtomobilov so novembra osvojili rekordnih 12,8 % evropskega trga električnih vozil. Električni avtobusi kitajske izdelave hitro prevzemajo javni prevoz v jugovzhodni Aziji, saj vlade spodbujajo dekarbonizacijo. Xiaomi načrtuje za leto 2026 štiri nove modele, vključno z električnimi vozili s podaljšanim dosegom (EREV).
Globalno gospodarstvo ob začetku leta 2026 zaznamujejo precejšnja nihanja na valutnih trgih in povečan regulativni pritisk na digitalna sredstva. Ameriški dolar je zaokrožil leto z devetodstotnim padcem, kar je njegova najslabša predstava v zadnjih osmih letih. Vlagatelji pričakujejo nadaljnje slabljenje valute, saj se obeta menjava na vrhu zveznih rezerv (Fed) in prehod k bolj popustljivi monetarni politiki. Medtem ko se ZDA soočajo s fiskalnimi izzivi, Indija poroča o močni gospodarski rasti, ki jo poganjajo domače povpraševanje in preudarne makroekonomske politike, čeprav indijska centralna banka opozarja na tveganja zaradi geopolitičnih negotovosti.
V Južni Koreji se tamkajšnja centralna banka aktivno odziva na padanje vrednosti vona, ki se je nevarno približal kritični meji 1.500 za dolar. Guverner Rhee Chang Yong je napovedal odločne ukrepe proti tujim investicijam, ki bi lahko destabilizirale devizni trg. Hkrati je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov okvir za poročanje o kriptosredstvih, ki od vlagateljev zahteva obvezno razkritje podatkov o računih davčni upravi (HMRC). Namen ukrepa je zajezitev davčnih utaj v sektorju, ki ga vlada zdaj obravnava kot polnopravno obdavčljivo finančno dejavnost. Britanske oblasti pričakujejo, da bodo z novimi predpisi v naslednjih petih letih zbrale približno 300 milijonov funtov dodatnih prihodkov.
Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.
Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je začel svoj mandat z razveljavitvijo ukazov, izdanih po obtožnici njegovega predhodnika Adamsa. Pri njegovi zaprisegi sta ga podprla senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je obljubil uresničitev ambicioznih politik, kar so mediji poimenovali "Zohranomika".
Kralj Charles in princ William naj bi leta 2026 opravila ločena transatlantska potovanja v ZDA, da bi okrepila vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kralj Charles naj bi ZDA obiskal aprila, kar bi bil prvi obisk britanskega monarha po obisku kraljice Elizabete leta 2007. Princ William naj bi ZDA obiskal kasneje, ko bo Amerika soorganizirala svetovno prvenstvo v nogometu. Namen obiskov je sklenitev trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA.
Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti.
Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.
Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.
Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.
Lokalne oblasti v več mestih v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v letu 2025 v središče svojih politik postavile reševanje stanovanjske krize in brezdomstva. V Združenem kraljestvu je britanska vlada napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo prosilce za azil namestili v novozgrajena občinska stanovanja, da bi s tem odpravili drago uporabo hotelov. Do 200 lokalnih oblasti je izrazilo zanimanje za to pobudo, ki predvideva dodatna sredstva za gradnjo ali obnovo zapuščenih zgradb, čeprav kritiki opozarjajo na dolge čakalne vrste za socialna stanovanja, v katerih stoji več kot 1,3 milijona lokalnih prebivalcev.
V Združenih državah Amerike se mesta, kot so Portland, Sharon in Kent, spopadajo z lastnimi izzivi na področju prostorskega načrtovanja. V Portlandu je novi župan Keith Wilson ob prenovi mestne uprave obljubil konec brezdomstva na ulicah, vendar je prišlo do nesoglasij z mestnim svetom glede prioritet med širitvijo zavetišč in dolgoročno stanovanjsko politiko. V Sharonu so se osredotočili na projekte cenovno dostopnih stanovanj, vključno s prenovo nekdanjega skupnostnega centra. Mesto Kent je leto 2025 namenilo urejanju sporov glede coniranja in regulaciji konoplje, pri čemer so oblasti poskušale ohraniti kulturni značaj kraja ob spodbujanju lokalne umetniške dejavnosti. Skupni imenovalec vseh regij ostaja pomanjkanje sredstev na zvezni in državni ravni, kar otežuje izvajanje načrtovanih projektov v prihodnjem letu.
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki sta jo izvedla inštitut IPPR in agencija YouGov, je razkrila pomemben premik v dojemanju nacionalne identitete med prebivalci Združenega kraljestva. Delež ljudi, ki verjamejo, da mora biti posameznik za status »pravega Britanca« rojen v državi, se je v zadnjih dveh letih skoraj podvojil. Medtem ko je leta 2023 takšno mnenje zastopalo 19 odstotkov vprašanih, se je ta delež letos povzpel na 36 odstotkov.
Rezultati kažejo na globoko politično polarizacijo, saj so stališča tesno povezana s strankarsko pripadnostjo. Najbolj izrazito zaostrovanje odnosov do identitete je opaziti med volivci stranke Reform UK, kjer kar 71 odstotkov vprašanih rojstvo v Veliki Britaniji postavlja kot pogoj za pripadnost narodu. Poleg tega 59 odstotkov podpornikov omenjene stranke meni, da je Združeno kraljestvo etnična in ne državljanska skupnost, manjši del pa jih kot pomemben dejavnik navaja celo barvo kože. Kljub temu večina Britancev še vedno meni, da dobrega državljana določajo lastnosti, kot sta spoštovanje zakonov in vzgoja otrok v skladu z družbenimi vrednotami.
Ozak AI ($OZ) je hitro postal eden izmed najbolj izstopajočih novih projektov, saj modeli rasti napovedujejo močno rast po kotaciji. Kljub splošnemu padcu na kripto trgu, je Ozak AI dosegel nov mejnik s 5 milijoni dolarjev, kar nakazuje na prihajajoče povečanje povpraševanja. Izgube zaradi kripto vdorov so se decembra zmanjšale za 60 %, vendar tveganja še vedno obstajajo. Vlagatelji so ob vstopu v leto 2026 pokazali drugačen pristop do kripto predprodaj. Transakcije v XRP Ledger so močno upadle.
Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.
Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.
Voditeljica televizije GB News, Dawn Neesom, je zaprtje londonskih parkov za novo leto označila za "depresivno" in kritizirala londonskega župana Sadiqa Khana. Martin Daubney, prav tako z GB News, je varnostne razmere v Londonu za novo leto označil za "popolno katastrofo" in za to okrivil Khana. Kljub kontroverznemu zaprtju parkov je novoletni ognjemet v Londonu bil spektakularen.
V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000.
Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.