Tri zalivske države, Saudova Arabija, Katar in Oman, so uspele prepričati predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, da odustane od načrtovanega vojaškega napada na Iran. Visoki savdski predstavniki so po poročanju tiskovne agencije AFP potrdili, da so Washington opozorili na nepredvidljive in hude posledice, ki bi jih takšna operacija prinesla celotni bližnjevzhodni regiji. Po diplomatskih prizadevanjih naj bi se ameriška administracija odločila Teheranu »dati priložnost«. Zalivske monarhije so od začetka januarja izvajale intenzivne diplomatske pritiske, saj so se bale neposrednega povračilnega ukrepa Irana na njihova ozemlja in ameriške interese v regiji. Strah pred popolnim regionalnim kaosom je tri države povezal v skupno iniciativo, kljub siceršnjim političnim razhajanjem. Po navedbah virov so Trumpa opozorili, da bi bombardiranje iranskih ciljev sprožilo verižno reakcijo nasilja, ki bi ogrozila globalno energetsko varnost in stabilnost zavezniških držav. Ta diplomatski premik prihaja v času izjemnih napetosti, ko je Trump predhodno že grozil z uničenjem iranskega jedrskega programa. Odločitev za začasno ustavitev vojaških operacij pomeni kratkoročno deeskalacijo, vendar situacija ostaja napeta, saj so ZDA v preteklih tednih že porabile znatne količine svojih obrambnih zalog v konfliktih med Izraelom in Iranom. Diplomatska prizadevanja Riada, Dohe in Muskata so bila tako ključna pri preprečevanju neposrednega spopada širokih razsežnosti.

Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli. Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu. Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko, so napotile vojaško osebje na Grenlandijo, da bi poudarile evropsko enotnost in zagotovile varnost otoka. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z ZDA o prihodnosti Grenlandije, kar odraža nesoglasja glede prevzema otoka. Rusija je izkoristila zanimanje predsednika Trumpa za Grenlandijo, obtožila Zahod militarizacije Arktike in izzvala Evropo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Odločitev je bila sprejeta po seriji silovitih ruskih zračnih napadov, ki so v zimskem času močno poškodovali energetske objekte po vsej državi in povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Izredne razmere bodo vladi omogočile hitrejše odločanje in lažje usmerjanje virov v nujna popravila ter zaščito preostalega omrežja. Ukrep je nujen za preprečitev popolnega razpada energetskega sistema, s katerim se spopadajo ukrajinske oblasti, saj nizke temperature dodatno obremenjujejo poškodovano infrastrukturo. Ukrajinski uradniki so ob napovedi poudarili, da so razmere resne, vendar pod nadzorom. Mednarodne partnerje so ponovno pozvali k dodatni pomoči pri dobavi opreme za popravilo omrežja in sistemov zračne obrambe, ki bi preprečili nadaljnje uničevanje energetske hrbtenice države.

Združene države Amerike so danes začasno ustavile izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Tommy Pigott, ki je ukrep utemeljil kot nujen korak za preprečevanje zlorab ameriškega priseljenskega sistema. Po navedbah vlade naj bi s tem zaščitili blaginjo ameriških državljanov pred tistimi, ki bi jo želeli neupravičeno izkoriščati. Ukrep predstavlja pomembno zaostritev ameriške priseljenske politike in neposredno vpliva na mednarodno mobilnost prebivalcev iz velikega števila držav. Pigott je ob tem poudaril, da gre za začasno prekinitev, vendar ni podal natančnih informacij o tem, kdaj bi se postopki izdajanja vizumov lahko ponovno vzpostavili ali kateri specifični pogoji bi morali biti izpolnjeni za preklic te odločitve. Ta poteza sledi preteklim restriktivnim ukrepom sedanje administracije, ki je že pred časom uvedla strožje finančne pogoje za vstop v državo. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj močno posega v dotedanje diplomatske in migracijske odnose med ZDA in prizadetimi državami, ki se sedaj srečujejo z novimi ovirami pri gibanju svojih državljanov.

Vodstvo severnoameriške košarkarske lige NBA si prizadeva za ustanovitev lastne lige v Evropi, vendar projekt manj kot dve leti pred predvidenim začetkom še vedno spremljajo številna neodgovorjena vprašanja. Strategija lige NBA se po poročanju tiskovne agencije AFP izogiba vključevanju zgodovinsko najmočnejših evropskih košarkarskih klubov, kar vzbuja dvome o dolgoročni vzdržnosti in sprejetosti tekmovanja na celini. Poleg tega visoki stroški licenc predstavljajo dodatno oviro za potencialne vlagatelje in sodelujoče ekipe. Kljub nejasnostim glede stalne lige se severnoameriška organizacija pripravlja na izvedbo dveh tekem rednega dela sezone v Evropi, ki bosta služili kot preizkus zanimanja javnosti. Načrti predvidevajo, da se bosta ekipi Memphis Grizzlies in Orlando Magic januarja 2026 pomerili v Berlinu in Londonu. Ti dogodki so del širše strategije povečevanja prisotnosti lige NBA na mednarodnih trgih, pri čemer se kot potencialna prizorišča v prihodnosti omenjata tudi Pariz in Manchester. Vzpostavitev evropske divizije ali samostojne lige pod okriljem NBA bi pomenila korenit poseg v obstoječo strukturo evropske košarke, ki jo trenutno obvladuje Evroliga. Strokovnjaki opozarjajo, da bo uspeh pobude odvisen predvsem od tega, kako bo ameriški poslovni model sovpadal s tradicijo evropskega športa in ali bodo v projektu sodelovala mesta z močno košarkarsko bazo, čeprav trenutne usmeritve kažejo na iskanje novih poti zunaj uveljavljenih klubskih struktur.

Špansko državno tožilstvo je začelo predhodni kazenski postopek za preiskavo obtožb o spolnem napadu proti Juliu Iglesiasu, ki so jih vložile dve ženski. Ženski trdita, da sta bili leta 2021 žrtvi spolnih napadov in zlorab med delom v bližini pevca na Karibih. Španski mediji so objavili obsežne preiskave, ki vključujejo pričevanja domnevnih žrtev, tožilstvo pa naj bi ženske zaslišalo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

V severovzhodni Tajski je žerjav padel na potniški vlak in ubil najmanj 22 ljudi. Številka naj bi se še povečala, saj reševalci še vedno odstranjujejo trupla iz razbitin vlaka.

Posebno južnokorejsko tožilstvo je za nekdanjega predsednika Jun Sok-jola zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove lanske razglasitve izrednega stanja. Petindvajsetletni politik se sooča z obtožbami o uporu, zlorabi oblasti in pomoči sovražniku, sodni proces pa se po poročanju tiskovnih agencij AFP in Reuters sedaj bliža koncu. Tožilstvo svojo zahtevo utemeljuje z resnostjo dejanj, ki so po njihovem mnenju neposredno ogrozila ustavni red države. Sodba v enem najbolj odmevnih procesov v zgodovini Južne Koreje bi lahko bila izrečena že v začetku februarja. Jun Sok-jol je decembra 2024 presenetil domačo in svetovno javnost z nenadno uvedbo vojnega stanja, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo, ki je vodila do njegovega odstopa. Obramba nekdanjega predsednika ves čas postopka trdi, da so bila njegova dejanja namenjena zaščiti države, medtem ko tožilstvo vztraja, da je šlo za neustaven poskus ohranitve oblasti. Primer pozorno spremljajo mednarodne organizacije za človekove pravice, saj bi morebitna izvršitev smrtne kazni pomenila velik odklon od dolgoletne prakse Južne Koreje, kjer smrtne kazni kljub njihovi zakonski možnosti niso izvršili že od leta 1997. Politična stabilnost v regiji ostaja krhka, medtem ko se država pripravlja na razplet, ki bo določil prihodnji odnos do odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Norveški alpski smučar Aleksander Aamodt Kilde je uradno potrdil, da ne bo nastopil na prihajajočih tekmah svetovnega pokala v švicarskem Wengnu. Nekdanji skupni zmagovalec svetovnega pokala iz leta 2020 se še vedno spopada s posledicami težke poškodbe, ki jo je na tem prizorišču utrpel pred dvema letoma. Odločitev o odpovedi tekmovanja v Švici poudarja dolgotrajnost njegove rehabilitacije. Kilde, ki velja za enega najboljših smučarjev v hitrih disciplinah, je sprva načrtoval vrnitev na mesto, kjer se je njegova pot začasno ustavila, vendar fizična pripravljenost še ne dopušča največjih obremenitev. Njegova odsotnost predstavlja precejšen udarec za norveško reprezentanco in kakovost same izvedbe tekmovanja, saj gre za tekmovalca, ki je v preteklosti redno krojil vrh svetovnega smučanja. Zaročenec ameriške zvezdnice Mikaele Shiffrin ostaja osredotočen na dolgoročno okrevanje, čeprav je njegova vrnitev v karavani težko pričakovana. Navijači in strokovna javnost so upali na njegov nastop na klasični progi Lauberhorn, a bo moral Norvežan na svojo ponovno vrnitev v svetovni pokal še počakati.

Uslužbenca ruskega veleposlaništva na Cipru so v ponedeljek našli mrtvega v njegovi pisarni v Nikoziji. Policijski viri so za tiskovno agencijo AFP potrdili, da je obdukcija pokazala, da smrt ni nastopila po naravni poti. Preiskovalci dogodek trenutno obravnavajo kot domnevni samomor, vendar preiskava o okoliščinah še poteka. Isti dan je bila na otoku prijavljena tudi izginotje ruskega oligarha Vladislava Baumgertnerja. Ruski medij Aghentstvo poroča, da je poslovnež, ki je živel v mestu Limassol, izginil pod skrivnostnimi okoliščinami ravno v času, ko so na veleposlaništvu odkrili truplo visokega uradnika. Povezava med dogodkoma uradno še ni potrjena. Dogodek je sprožil vrsto ugibanj v mednarodni javnosti, saj gre za še enega v nizu nenavadnih smrti ruskih diplomatov in poslovnežev v tujini. Ciprske oblasti tesno sodelujejo z ruskim diplomatskim predstavništvom pri zbiranju dokazov, medtem ko iskanje pogrešanega Baumgertnerja še naprej intenzivno poteka na širšem območju Limassola.

Ugandski opozicijski voditelj Bobi Wine je v ponedeljek opozoril, da bo pozval k množičnim protestom, če bo predsednik Yoweri Museveni priredil izide prihajajočih predsedniških volitev. Wine, ki velja za glavnega izzivalca dolgoletnega predsednika, je ob tem poudaril, da bi pozdravil posredovanje Združenih držav Amerike v primeru spodkopavanja demokratičnih procesov. Napetosti v državi pred glasovanjem naraščajo, saj opozicija opozarja na sistematične pritiske in morebitne poneverbe. Politično vzdušje v Ugandi zaznamujejo strogi varnostni ukrepi in omejevanje dejavnosti opozicijskih privržencev. Wine je v izjavi za tiskovno agencijo AFP izrazil pripravljenost na mobilizacijo ljudstva, če se izkaže, da volilni proces ni bil pošten. Njegovi pozivi prihajajo po obdobju povečane represije nad političnimi nasprotniki aktualne oblasti, ki jo Museveni vodi že več desetletij. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v tej vzhodnoafriški državi, kjer so bili pretekli volilni cikli pogosto zaznamovani z nasiljem in obtožbami o goljufijah. Opozicija upa, da bo z mednarodnim pritiskom in grožnjo z uličnimi protesti preprečila ponovitev scenarija, po katerem bi Museveni neupravičeno ohranil oblast.

V starosti 72 let je umrl Rolland Courbis, nekdanji francoski nogometni trener in igralec, ki je bil v nogometnem svetu poznan predvsem kot ena najbolj karizmatičnih in barvitih osebnosti. Novico o njegovi smrti je po posvetovanju z družino potrdila televizijska hiša RMC, kjer je Courbis deloval v zadnjem obdobju svoje kariere. Vzrok smrti javnosti še ni bil razkrit, vest pa je hitro zaokrožila v mednarodnih športnih krogih. Courbis je v svoji bogati trenerski karieri pustil neizbrisen pečat, še posebej pa je zaslužen za vzpon Zinedina Zidana. Prav on je bil tisti, ki je bodočega svetovnega zvezdnika leta 1992 pripeljal v Bordeaux, kjer se je začela Zidanova pot do svetovne slave. Courbis je v svoji karieri vodil številne uveljavljene francoske klube, med njimi tudi Olympique Marseille, s katerim je leta 1999 zaigral v finalu pokala Uefa, ter Montpellier in Rennes. Poleg trenerskega dela je bil Courbis v Franciji izjemno priljubljen tudi kot medijski analitik, saj je slovel po svojem neposrednem slogu in strokovnem znanju. Njegova smrt pomeni konec nekega obdobja za francoski nogomet, saj je veljal za stratega, ki je znal prepoznati talent in ga razviti do vrhunske ravni. Njegov prispevek k razvoju sodobnega nogometa v Franciji ostaja neprecenljiv.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Španski organi pregona so prejšnji teden v Atlantskem oceanu izvedli zgodovinsko operacijo, v kateri so na kontejnerski ladji, namenjeni v Evropo, zasegli skoraj deset ton kokaina. Po podatkih španske policije gre za največjo količino te prepovedane droge, ki so jo kdaj koli odkrili na morju. Operacija, o kateri je poročala tiskovna agencija AFP, predstavlja enega najtežjih udarcev mednarodnim mrežam za tihotapljenje prepovedanih substanc. Preiskovalci so tovor odkrili na plovilu, ki je prečkalo Atlantik, kar potrjuje, da ta oceanska pot ostaja ključna arterija za dobavo južnoameriškega kokaina na evropski trg. Čeprav podrobnosti o izvoru pošiljke in aretacijah vseh vpletenih oseb še niso v celoti razkrite, policija poudarja, da je bila droga namenjena razširjeni distribucijski mreži po celotni celini. Zaseg tolikšne količine v enem samem posegu kaže na logistično moč in predrznost kriminalnih združb. Ta ulov je neposredno povezan s povečanim nadzorom in intenzivnejšim sodelovanjem mednarodnih varnostnih služb v zadnjih letih. Rekordne količine zasežene droge v preteklih mesecih, tako v španskih teritorialnih vodah kot v bližini Srednje Amerike, kažejo na to, da so organi pregona stopnjevali svoje dejavnosti proti strateškim logističnim točkam brazilskih in drugih latinskoameriških kartelov.

Več tisoč medicinskih sester v New Yorku je drugi dan nadaljevalo stavko v večjih bolnišnicah. Približno 15.000 medicinskih sester je stavkalo zaradi plačila in varnosti, kar je največja stavka medicinskih sester v zgodovini ZDA.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Indonezija je danes kot prva država na svetu začasno omejila dostop do asistenta z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI ameriškega milijarderja Elona Muska. Odločitev indonezijskih oblasti je bila sprejeta po poročilih o spornih vsebinah, ki jih generira omenjeno orodje, vključno s pornografskimi in nasilnimi podobami ter posnetki, ustvarjenimi z umetno inteligenco. Ukrep temelji na prizadevanjih države za zaščito digitalnega prostora pred vsebino, ki krši lokalno zakonodajo in moralne standarde. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so indonezijski regulatorji izrazili resno zaskrbljenost nad zmožnostjo sistema Grok, da brez ustreznih omejitev ustvarja eksplicitne vsebine. Podjetje xAI se na odločitev še ni uradno odzvalo, prav tako pa ni jasno, kako dolgo bo prepoved veljala. Indonezija že dlje časa izvaja strog nadzor nad vsebino na družbenih omrežjih in digitalnih platformah, ta korak pa predstavlja prvi primer neposredne blokade specifičnega UI-modela na nacionalni ravni. Ta poteza bi lahko služila kot precedens za druge države, ki se spopadajo z izzivi regulacije generativne umetne inteligence. Čeprav so tehnološka podjetja obljubljala vzpostavitev varoval, indonezijski primer kaže na naraščajoče razkorake med tehnološkim razvojem in nacionalnimi varnostnimi ter etičnimi protokoli. Elon Musk, ki je platformo Grok promoviral kot alternativo z manj cenzure, se sedaj sooča z resnim regulatornim pritiskom na enem izmed največjih azijskih trgov.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Lastniki švicarskega bara, v katerem je med praznovanjem novega leta izbruhnil katastrofalen požar, so izrazili globoko pretresenost in obljubili polno sodelovanje s preiskovalnimi organi. Tragični dogodek je zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo najmanj 116 ljudi poškodovanih. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so se v javnosti takoj pojavili resni pomisleki glede morebitne prekoračitve dovoljene kapacitete obiskovalcev v objektu. Preiskava se trenutno osredotoča na vzroke za hiter razvoj ognja in vprašanje varnostnih standardov v lokalu. Število žrtev je sprožilo val kritik glede nadzora nad javnimi prireditvami v času praznikov. Lastnik lokala, Jacques, je v izjavi za medije poudaril, da so vsi zaposleni strti zaradi izgube življenj, vendar odgovornosti za morebitno prenapolnjenost prostorov še niso neposredno komentirali.

Napadalec madridskega Reala Kylian Mbappe bo zaradi poškodbe izpustil nastope na španskem nogometnem superpokalu v Savdski Arabiji. Francoski reprezentant, ki je trenutno najboljši strelec svoje ekipe, okreva po zvinu kolena, zaradi česar ga klubsko vodstvo ni uvrstilo na seznam potnikov za turnir v Džedi. Izostanek prvega zvezdnika ekipe predstavlja precejšen izziv za stratega Carla Ancelottija, saj se bo moral Real Madrid v boju za prvo lovoriko sezone spopadati z zahtevnimi tekmeci brez svojega najučinkovitejšega napadalca. Novico o poškodbi je sprva potrdila francoska tiskovna agencija AFP, španski velikan pa je informacijo potrdil z objavo seznama igralcev, na katerem Mbappeja ni.

Močno sneženje in snežni viharji so v ponedeljek ohromili prometno infrastrukturo v Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Na glavnih evropskih letališčih so odpovedali ali odložili več sto letov, kar je povzročilo znatne nevšečnosti za potnike. Najhuje sta bila prizadeta pariška letališča Charles de Gaulle in Orly, kjer je sneg na vzletno-pristajalnih stezah onemogočil varno obratovanje. Težave so se pojavile tudi v železniškem prometu, saj so morali začasno ustaviti vlake Eurostar, ki povezujejo celinsko Evropo z otokom. Na cestah so obstali številni tovornjaki, kar je povzročilo zastoje v preskrbovalnih verigah. Oblasti opozarjajo, da bodo razmere zaradi neugodnih vremenskih napovedi ostale kritične tudi v torek, saj se sneženje in veter še nista umirila. Tuje tiskovne agencije poročajo o obsežnih zamudah in odpovedih, ki vplivajo na celoten evropski transportni sistem.

Lokalne oblasti v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so priznale, da v baru Le Constellation pet let niso opravili nobenega inšpekcijskega nadzora požarne varnosti. Priznanje prihaja pet dni po tragičnem požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo in zahteval smrtne žrtve. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so uradniki potrdili, da so pristojne službe zanemarile redne preglede na omenjeni lokaciji, kar odpira resna vprašanja o odgovornosti za varnostne standarde v priljubljenem letovišču. Preiskava o vzrokih za nastanek ognja še vedno poteka, vendar ugotovitve o odsotnosti nadzora mečejo temno luč na lokalno upravo. Švicarska javnost in tuji obiskovalci so nad razkritjem zgroženi, saj gre za eno najprestižnejših smučarskih destinacij, kjer se pričakujejo najvišji varnostni protokoli. Oblasti so napovedale revizijo vseh varnostnih postopkov v gostinskih objektih v regiji, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij v prihodnosti.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

V zadnjem tednu je bilo v spopadih med sudansko vojsko (SAF) in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF) v dveh mestih v regiji Darfur ubitih najmanj 114 ljudi. Po podatkih zdravniških virov so zračni napadi z droni v soboto v mestu Al-Zuruq, ki je pod nadzorom RSF, terjali 51 življenj, med žrtvami pa so bili predvsem civilisti na tržnici in v stanovanjskih naseljih. Poročila navajajo, da sta bila med ubitimi tudi dva člana družine poveljnika sil RSF, Mohameda Hamdana Dagla. Spopadi so se razširili tudi v sosednjo regijo Kordofan, kjer so napadi na mesto El-Obeid povzročili popoln izpad električne energije v tem strateško pomembnem središču. Državljanska vojna v Sudanu, ki traja od aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostrila, saj si obe strani prizadevata za nadzor nad naftno bogatimi območji in ključnimi oskrbovalnimi potmi. Sile RSF so po zavzetju El-Fasherja oktobra lani prodrle proti čadski meji in na vzhod skozi Kordofan. Humanitarne razmere v regiji so kritične, saj so civilisti ujeti med frontnimi črtami, dostop do nujne medicinske pomoči pa je močno otežen. Mednarodne organizacije opozarjajo na nadaljevanje etnično motiviranega nasilja in sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Stranka Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih podatkih osvojila večino sedežev v spodnjem domu parlamenta na mjanmarskih volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Volitve so potekale v senci kritik o nepravilnostih in izključevanju opozicijskih sil, vendar pa vojaške oblasti trdijo, da gre za pomemben korak k stabilizaciji države pod njihovo upravo. Ob objavi delnih izidov je hunta napovedala amnestijo za 6000 zapornikov, kar sovpada s praznovanjem dneva neodvisnosti države. Poteza se v mednarodnih krogih razume kot poskus ublažitve kritik zaradi zatiranja političnih nasprotnikov in razmer v državi od vojaškega udara dalje. Kljub izpustitvi zapornikov večina zahodnih držav in mednarodnih organizacij volilni proces še naprej označuje za nelegitimen in vnaprej določen v korist vojaškega režima.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

V silovitem ruskem raketnem napadu na Harkov na severovzhodu Ukrajine sta v petek izgubila življenje ženska in otrok, približno 28 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v času, ko ruske sile stopnjujejo ofenzivo na več delih fronte, kar je po zadnjih analizah tiskovne agencije AFP privedlo do največjih ozemeljskih pridobitev ruske vojske od začetka invazije leta 2022. Zaradi hitrega napredovanja agresorskih sil so ukrajinske oblasti odredile nujno in množično evakuacijo civilistov. Evakuacija vključuje tisoče otrok in njihovih staršev iz ogroženih naselij v Zaporiški in Dnepropetrovski regiji. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z vse večjim pritiskom in grožnjo kolapsa obrambnih linij. Harkov ostaja ena izmed glavnih tarč ruskih zračnih napadov, ki sistematično uničujejo civilno infrastrukturo in povzročajo žrtve med lokalnim prebivalstvom, medtem ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih urah pretresle močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpad električne energije v delih mesta. Po poročanju tiskovnih agenc AFP in Reuters so očividci ob pokih slišali tudi zvoke, ki so spominjali na prelete letal, kar je sprožilo ugibanja o morebitnih zračnih napadih. Eksplozije so bile najbolj izrazite v bližini večje vojaške baze, kjer je po incidentu prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako še ni potrjenih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj incident prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer in mednarodnih pritiskov na venezuelski režim. Mediji poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice, medtem ko prebivalci čakajo na pojasnila o naravi eksplozij.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto ob približno 1.50 po lokalnem času (6.50 po srednjeevropskem času) pretresle močne eksplozije. Po poročanju tiskovnih agencij AFP in CNN so dogodek spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnega vojaškega oporišča v mestu. Zaradi incidenta je del prestolnice ostal brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in vojaški predstavniki se na dogajanje še niso uradno odzvali, prav tako pa za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode. Incident se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, ki se že dlje časa spopada z nestabilnostjo.

V prestolnici Venezuele Caracas so v noči na soboto okoli 2. ure po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki so vznemirile prebivalce in povzročile napetosti v državi. Po poročanju novinarjev tiskovnih agenc AFP in Reuters so pokanje spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal nad mestom. Incident se je zgodil v bližini pomembnega vojaškega oporišča, kar je sprožilo ugibanja o naravi dogodkov, saj so se eksplozije zgodile v času povečanih političnih trenj v državi. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj država že dlje časa trpi zaradi globoke politične in gospodarske krize. Čeprav uradni vzroki za eksplozije še niso bili potrjeni, so nekateri opazovalci dogajanje povezali z nedavnimi grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Venezuelo. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih poročali o paniki in negotovosti, medtem ko so vojaške sile v mestu ostale v stanju pripravljenosti. Za zdaj podatkov o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni.

V Caracasu, glavnem mestu Venezuele, so poročali o eksplozijah in izpadih električne energije. Očividci so slišali glasne zvoke in opazili stolp dima, medtem ko so letala preletavala mesto. Posnetki so prikazovali eksplozije tudi v obalnem mestu Higuerote. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi napada na prestolnico uvedel izredno stanje. ZDA so sporočile, da so seznanjene z dogajanjem.