Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po poročanju več virov predsedniku Francije Emmanuelu Macronu postavil oster ultimat glede prihodnosti dvostranskih odnosov in mirovnih pogajanj. Ameriški novinar Rick Sanchez navaja, da je Lavrov Macrona pozval, naj resno pristopi k vprašanju ali pa se povsem umakne iz procesa, pri čemer je ruska stran izrazila nezadovoljstvo nad dosedanjo francosko držo in oboroževanjem Kijeva. Moskva francoske predloge o vzpostavitvi dialoga ocenjuje kot poskus javnega nastopanja in nabiranja političnih točk, ne pa kot iskreno prizadevanje za rezultate. Istočasno znotraj Evropske unije potekajo razprave o imenovanju posebnega odposlanca za pogovore z Rusijo glede razmer v Ukrajini. Med glavnimi kandidati za to funkcijo se omenjata finski predsednik Alexander Stubb in nekdanji italijanski premier Mario Draghi. Glavni cilj te pobude naj bi bil preprečiti scenarij, v katerem bi se Združene države Amerike z Rusijo dogovorile brez sodelovanja Evrope. Razprave o tem položaju so se okrepile po marčevskem vrhu EU, ko so se v nekaterih evropskih prestolnicah, vključno s Parizom in Rimom, okrepili pozivi k dialogu. Kljub temu pa v Moskvi prevladuje skepsa glede morebitnih posrednikov, zlasti tistih, ki zagovarjajo strogo politiko do Rusije, kot je Stubb. Ruska stran poudarja, da potrebujejo konkretne rezultate in politično transformacijo v odnosu Zahoda do Moskve, namesto praznih diplomatskih gest. Pariz za zdaj še ni začel uradnih priprav na neposredne stike med Macronom in Putinom, čeprav je francoski predsednik v preteklosti že izrazil željo po hitri vzpostavitvi dialoga.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Vlade držav članic Evropske unije so začele izvajati pritisk na vodstvo povezave za imenovanje posebnega predstavnika, ki bi neposredno komuniciral z Rusijo glede vojne v Ukrajini. Glavni namen te pobude je zagotoviti, da bi bila evropska stališča in interesi ustrezno zastopani v morebitnih mirovnih pogajanjih. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj bloka, da bi se lahko Združene države Amerike z Moskvo dogovorile mimo interesov evropskih zaveznic. Po navedbah virov, na katere se sklicuje bruseljski portal Politico, bi novi pogajalec deloval kot neposreden kanal za komunikacijo s Kremljem. Diplomatov in uradniki poudarjajo, da si Evropa ne more privoščiti stranske vloge pri reševanju konflikta, ki neposredno vpliva na njeno varnostno arhitekturo. Predlog o imenovanju takšne osebe prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji vlogi Washingtona pri posredovanju. Pobuda je povezana tudi s širšimi prizadevanji EU, da ohrani vpliv na ukrajinsko politično prihodnost. Medtem ko Bruselj vztraja pri reformah znotraj Ukrajine, hkrati išče načine, kako formalizirati svoj diplomatski položaj nasproti Moskvi. Uradni Bruselj informacij o konkretnem kandidatu ali časovnem okviru imenovanja še ni potrdil.

Evropski parlament bo ponovno glasoval o nezaupnici Evropski komisiji, ki jo vodi Ursula von der Leyen. To je že četrti tovrstni poskus v zadnjih šestih mesecih. Tokratni predlog je vložila frakcija "Patrioti za Evropo", kot razlog pa navajajo sporazum Mercosur.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da morebiten mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino na Zahodu ne bo sprejet z enoglasnim odobravanjem. Po njegovih besedah so mirovna pogajanja pogosto povezana s težkimi kompromisi, na katere nekateri zavezniki morda niso pripravljeni. Stubb je poudaril kompleksnost situacije in opozoril, da bodo določeni deli dogovora za nekatere zahodne države težko sprejemljivi. Izjave finskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o končanju konflikta. Čeprav Stubb ni neposredno navedel, katere države ali politične skupine bi bile proti sporazumu, je jasno nakazal, da pot do trajnega miru vključuje popuščanja, ki bi lahko razdelila enotnost Zahoda. Njegov nagovor odraža realističen pogled na geopolitične napetosti in izzive, s katerimi se soočajo diplomati pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse vpletene strani.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v odzivu na novoletni nagovor finskega predsednika Alexandra Stubba izjavil, da so se odnosi med Rusijo in Finsko trajno spremenili. Medvedjev je v svojem zapisu na družbenem omrežju X poudaril, da bo Finska morala plačati za svojo politiko, ki jo je označil za "gnusno rusofobijo". Ruski politik je trdil, da posledice teh odločitev že čutijo finski državljani, medtem ko politično vodstvo v Helsinkih nadaljuje s trenutno usmeritvijo. Odnosi med sosednjima državama so se drastično poslabšali po finski odločitvi za vstop v zvezo Nato, kar Moskva interpretira kot sovražno dejanje. Medvedjev je izrazil upanje, da Rusija ne bo ponovila zgodovinskih napak v odnosih s svojo severno sosedo, ter dodal, da so pretekla desetletja sodelovanja nepovratno končana. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti na rusko-finski meji in po objavi ruskih seznamov "neprijaznih vlad", na katerih se je znašla tudi Finska.

Finski predsednik Alexander Stubb se je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu znašel v središču pozornosti zaradi svoje zunanje podobe. Medtem ko je predsednik podajal vsebino govora, ki je vključevala tudi stališča do Rusije, so gledalci in finski mediji, med njimi časnik Iltalehti, izpostavili njegovo neurejenost. Predsednik je namreč pred kamere stopil z opazno zmečkano in postrani zavezano kravato. Dogodek je v finski javnosti in na družbenih omrežjih sprožil številne odzive, pri čemer so nekateri mediji takšno nepozornost do detajlov označili za neprimerno za uradni državniški nastop. Kljub resnosti obravnavanih tem v nagovoru je vizualni spodrsljaj zasenčil del političnih sporočil, saj je videz državnega poglavarja v tovrstnih protokolarnih trenutkih v finski kulturi podvržen strogim pričakovanjem.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Finske oblasti so v skupni operaciji v Finskem zalivu prevzele nadzor nad tovorno ladjo Fitburg, ki jo sumijo povzročitve škode na podvodnem komunikacijskem kablu med Helsinki in Talinom. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovala ključno infrastrukturo, zaradi česar so ji mejni organi ukazali preusmeritev v finske ozemeljske vode. Po poročanju finske policije so na krovu člani posadke iz Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana, ladja pa je bila na poti iz Sankt Peterburga v izraelsko pristanišče Haifa. Finska policija je že sprožila uradno preiskavo zaradi suma motenja telekomunikacij ter povzročitve sabotaže in poskusa sabotaže v oteženih okoliščinah. Estonski premier Kristen Michal je pojasnil, da ladja po prvih podatkih ne pripada tako imenovanemu ruskemu senčnemu ladjevju, estonska ministrica za digitalizacijo Liisa-Ly Pakosta pa je zagotovila, da incident ne bo vplival na delovanje komunikacij, saj so povezave podvojene preko drugih podvodnih in kopenskih vodov. Finski predsednik Alexander Stubb je ob dogodku poudaril, da je država pripravljena na tovrstne varnostne izzive, medtem ko so države ob Baltskem morju zaradi pogostih incidentov na infrastrukturi od začetka ruske invazije na Ukrajino v stanju visoke pripravljenosti.

V Baltskem morju so odkrili poškodbe na podvodnih komunikacijskih kablih, ki povezujejo Finsko z Estonijo ter Švedsko. Finski organi so v povezavi z incidentom v Finskem zalivu že zadržali sumljivo plovilo s 14-člansko posadko, saj so ugotovili, da je imela ladja v času poškodbe kablov v vodi sidrno verigo. Estonsko pravosodno ministrstvo je potrdilo, da škoda ni omejena le na povezavo med Helsinki in Talinom, temveč je prizadeta tudi švedska infrastruktura. Finski predsednik Alexander Stubb je prek družbenih omrežij sporočil, da državni vrh razmere pozorno spremlja in tesno sodeluje z zavezniki. Poudaril je, da je Finska pripravljena na različne varnostne izzive in se bo nanje po potrebi ustrezno odzvala. Finski državni tožilec je v zvezi z dogodkom že vložil obtožnico, preiskava pa poteka v sodelovanju z več državnimi organi, ki skušajo ugotoviti, ali je šlo za namerno sabotažo ali nesrečo pri sidranju.

Finske oblasti so v Finskem zalivu pridržale ladjo, ki jo sumijo namerne povzročitve škode na podmorskem telekomunikacijskem kablu med Helsinki in estonskim Tallinnom. Finski predsednik Alexander Stubb je v javni izjavi potrdil, da preiskava poteka v smeri suma sabotaže, ki naj bi se zgodila na silvestrovo. Ladja je bila ustavljena po tem, ko so finski varnostni organi zaznali sumljive aktivnosti v bližini ključne infrastrukture. Preiskavo dogodka vodi finska policija v sodelovanju z drugimi varnostnimi organi, saj incident obravnavajo kot morebiten napad na državno infrastrukturo. Telekomunikacijska povezava med Finsko in Estonijo je bila zaradi poškodbe motena, vendar podrobnosti o stopnji škode in identiteti posadke pridržane ladje javnosti še niso bile razkrite. Dogodek povečuje napetosti v regiji Baltskega morja, kjer je varovanje podmorske infrastrukture postalo prednostna naloga.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.

Predsednik Stubb je v skoraj dveh letih pomilostil dve osebi, obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Niinistö je v dveh mandatih pomilostil 22 ljudi. Zadnji pomiloščenec je bil obsojen zaradi hude prevare.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da je Kirill Dmitriev, posebni odposlanec Kremlja, poročal Vladimirju Putinu o svojem obisku v Miamiju in srečanjih s predstavniki ZDA, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Rusija načrtuje oblikovanje stališča in nadaljevanje pogovorov z ameriško stranjo po obisku Dmitrieva v ZDA. Peskov je tudi izjavil, da trenutno ni načrtovan pogovor med Putinom in Donaldom Trumpom.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da sta Rusija in Ukrajina bližje sklenitvi mirovnega sporazuma kot kdaj koli prej. Po njegovih besedah je verjetnost dogovora zelo visoka, vendar ostaja še nekaj težkih vprašanj, predvsem glede ozemelj v Donbasu in prihodnosti rusko govorečih prebivalcev.

Kremlj je sporočil, da nima informacij o tem, kaj je podpredsednik ZDA J. D. Vance mislil s »prebojem« v pogajanjih glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija ne ve, na kaj se nanašajo Vanceove izjave o preboju v pogajanjih med Washingtonom in Kijevom.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da je možnost mirne ureditve konflikta v Ukrajini odvisna od pripravljenosti Kijeva na ozemeljske koncesije v zameno za varnostna jamstva. Stubb je dejal, da bo Ukrajina morala razmisliti o prepustitvi dela svojega ozemlja v zameno za zagotovila o varnosti s strani ZDA. Evropski voditelji trenutno analizirajo štiri ali pet dokumentov, povezanih z ureditvijo.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

V Berlinu so se zaključili nadaljnji krogi pogovorov med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za končanje vojne, pri čemer Volodimir Zelenski ni sodeloval. Po besedah ukrajinskega glavnega pogajalca Rustema Umerova je bil dosežen "realen napredek". ZDA pričakujejo dogovor z Rusijo že ta vikend. Videokonferenca med zunanjimi ministri EU in ameriškima odposlancema, Stivom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem, ni bila izvedena zaradi težav s povezavo.

Predsednik Finske, Alexander Stubb, je izjavil, da je mirna rešitev konflikta v Ukrajini trenutno bližje kot kadarkoli prej od začetka leta 2022. Stubb je to izjavil za Bloomberg.

Politico je Alexandra Stubba, nekdanjega finskega premierja in morebitnega kandidata za predsednika, uvrstil na 13. mesto na seznamu najvplivnejših ljudi v Evropi. Kot razlog za izbiro navajajo njegov vpliv na evropsko politiko in prizadevanja za reševanje pomembnih vprašanj.

Antti Hagqvist, strokovnjak za vodenje iz Lahtija, poudarja pomen energičnih zgledov in izpostavlja finskega predsednika Alexandra Stubba kot vzor aktivnega življenjskega sloga. Hagqvist verjame v moč pozitivnih zgledov v družbi.

Emmanuel Macron je izjavil, da Rusija ne želi miru in da je zato treba podpreti vojaška prizadevanja Ukrajine ter povečati pritisk na rusko gospodarstvo, saj naj bi to Rusijo pripeljalo nazaj za pogajalsko mizo. Dmitrij Peskov je odgovoril, da sta Evropska unija in Ukrajina zavrnili možnost pogajanj, medtem ko je Rusija še vedno pripravljena na pogovore.

Ameriški odposlanci Steve Witkoff in Jared Kushner so se v Moskvi pet ur pogajali z Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu za Ukrajino, vendar po besedah pomočnika Kremlja Jurija Ušakova ni bilo soglasja. Po poročanju naj bi evropski voditelji kovali zaroto proti Trumpovemu mirovnemu načrtu in izrazili zaskrbljenost zaradi zaščite Volodimirja Zelenskega. Mirovni pogoji naj bi bili za Ukrajino drakonski, pogajanja pa so ponovno propadla.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Kitajski predsednik Xi Jinping in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se 4. decembra 2025 sestala v Pekingu. Poudarila sta širitev sodelovanja med državama na različnih področjih. Macron je bil na državniškem obisku na Kitajskem.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Finski predsednik Alexander Stubb je pozval Finsko in njene zaveznike, naj se pripravijo na morebitno obdobje miru v ukrajinskem konfliktu. V intervjuju za televizijo MTV Uutiset je izrazil mnenje, da pogoji za ureditev verjetno ne bodo povsem »pravični« z vidika Kijeva. Stubb je dejal, da je verjetnost, da bo dogovor o rešitvi ukrajinskega konflikta ustrezal pogojem »pravičnega miru«, izjemno majhna.

Po petih urah pogovorov v Moskvi Rusija in ZDA nista dosegli dogovora o morebitnem mirovnem sporazumu za Ukrajino. Ruski uradniki so izjavili, da pogovori niso prinesli napredka pri zagotavljanju mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil zaskrbljenost po srečanju Putina s Trumpovimi ljudmi v Moskvi.

Evropske države so izrazile skepticizem glede iskrenosti ruskih pogajalskih namer v zvezi z Ukrajino. Nemčija dvomi, da si Rusija prizadeva rešiti konflikt s pogajanji, finski predsednik Alexander Stubb pa meni, da je pravičen mir malo verjeten. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal pogovore s predstavniki EU in priprave na srečanje v ZDA. Danska bo Ukrajini omogočila vzpostavitev obrambne proizvodnje na njenem ozemlju.

Vladimir Putin je obtožil evropske voditelje, da sabotirajo mirovna prizadevanja ZDA v Ukrajini, in izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno, če Evropa to želi. Finski predsednik Aleksander Stubb je dejal, da morebitni prihodnji sporazum o končanju spopadov v Ukrajini verjetno ne bo izpolnjeval meril za 'pravičen mir'. Poročali so tudi, da naj bi Donald Trump pogajal o pogojih vdaje Ukrajine.

Ameriški mirovni načrt, namenjen končanju vojne v Ukrajini, je bil po nedavnih pogovorih med Združenimi državami, Ukrajino in evropskimi državami zmanjšan s prvotnih 28 na 19 točk. To je razkril ukrajinski namestnik ministra za zunanje zadeve, Sergiy Kyslytsya, za britanski časnik Financial Times.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.