Objavljeno: 15. 1. 2026 13:44
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po poročanju več virov predsedniku Francije Emmanuelu Macronu postavil oster ultimat glede prihodnosti dvostranskih odnosov in mirovnih pogajanj. Ameriški novinar Rick Sanchez navaja, da je Lavrov Macrona pozval, naj resno pristopi k vprašanju ali pa se povsem umakne iz procesa, pri čemer je ruska stran izrazila nezadovoljstvo nad dosedanjo francosko držo in oboroževanjem Kijeva. Moskva francoske predloge o vzpostavitvi dialoga ocenjuje kot poskus javnega nastopanja in nabiranja političnih točk, ne pa kot iskreno prizadevanje za rezultate.
Istočasno znotraj Evropske unije potekajo razprave o imenovanju posebnega odposlanca za pogovore z Rusijo glede razmer v Ukrajini. Med glavnimi kandidati za to funkcijo se omenjata finski predsednik Alexander Stubb in nekdanji italijanski premier Mario Draghi. Glavni cilj te pobude naj bi bil preprečiti scenarij, v katerem bi se Združene države Amerike z Rusijo dogovorile brez sodelovanja Evrope. Razprave o tem položaju so se okrepile po marčevskem vrhu EU, ko so se v nekaterih evropskih prestolnicah, vključno s Parizom in Rimom, okrepili pozivi k dialogu.
Kljub temu pa v Moskvi prevladuje skepsa glede morebitnih posrednikov, zlasti tistih, ki zagovarjajo strogo politiko do Rusije, kot je Stubb. Ruska stran poudarja, da potrebujejo konkretne rezultate in politično transformacijo v odnosu Zahoda do Moskve, namesto praznih diplomatskih gest. Pariz za zdaj še ni začel uradnih priprav na neposredne stike med Macronom in Putinom, čeprav je francoski predsednik v preteklosti že izrazil željo po hitri vzpostavitvi dialoga.
"Bodi resen ali pa se umakni – to je Lavrovov ultimat Macronu."
"Rusija potrebuje rezultate. Francija potrebuje politično transformacijo."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Sergej Lavrov | nevtralno |
| Emmanuel Macron | Negativno |
| Alexander Stubb | nevtralno |
| Rick Sanchez | Negativno |
| Evropska unija | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje je za Slovenijo zelo pomembno, saj se nanaša na zunanjo politiko Evropske unije in vprašanje varnostne arhitekture v naši neposredni bližini. Vsakršen premik v odnosih med Rusijo in ključnimi članicami EU, kot je Francija, neposredno vpliva na stabilnost regije in slovensko zunanjepolitično strategijo.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja vprašanja mirovnih pogajanj in imenovanja evropskih odposlancev, saj bi to lahko pomenilo spremembo v dinamiki vojne v Ukrajini, kar ima gospodarske in varnostne posledice za celotno celino.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.
15. jan 13:44
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da Moskva še vedno čaka na uradni odgovor Washingtona glede predloga predsednika Vladimirja Putina za enoletno podaljšanje omejitev iz pogodbe o omejitvi strateške ofenzivne oborožitve (Novi START). Ruska stran poudarja, da kakršni koli prihodnji pogovori o strateški stabilnosti niso mogoči brez upoštevanja jedrskih arzenalov Francije in Velike Britanije. Putin je potrdil pripravljenost Rusije, da se po 5. februarju 2026 še eno leto drži osrednjih količinskih omejitev, če bodo Združene države Amerike ravnale vzajemno. Kitajska je medtem pozvala obe velesili k ponovnemu začetku dejanskih korakov za jedrsko razorožitev. Uradni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu, Liu Pengyu, je poudaril pomen pravno zavezujočih in preverljivih dogovorov, ki bi vodili k bistvenemu zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Po mnenju Pekinga mednarodna skupnost pričakuje, da bosta Moskva in Washington začrtala pot k nepovratnemu zmanjšanju svojih arzenalov. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah nakazal, da ga skorajšnji iztek veljavnosti pogodbe ne skrbi in da si prizadeva za sklenitev novega, za ZDA ugodnejšega sporazuma. V Kremlju priznavajo, da bi bila nova pogodba v interesu vseh vpletenih, vendar hkrati opozarjajo, da je priprava takšnega dokumenta izjemno zapleten in dolgotrajen proces, ki terja sodelovanje vseh jedrskih sil v Evropi.
14. jan 13:43
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.
12. jan 6:42
Ruska novinarka Julija Latinina, ki v Rusiji velja za tujo agentko, je v oddaji na svojem kanalu YouTube izrazila kritiko do delovanja liberalnih medijev. V svojem nastopu je izpostavila, da so ji liberalni mediji desetletja posredovali napačne informacije glede razmer v Ukrajini, kar je označila za zavajanje občinstva. Latinina je v tem kontekstu presenetljivo priznala utemeljenost nekaterih ocen ruskega predsednika Vladimirja Putina glede ukrajinskega konflikta. Novinarka je poudarila, da so njeni pretekli pogledi temeljili na nepopolnih ali prirejenih podatkih, ki jih je prejemala s strani liberalnega tiska. Njene izjave so v ruskem medijskem prostoru sprožile precejšen odziv, saj je Latinina dolga leta veljala za ostro kritičarko Kremlja in ruske zunanje politike. Zdajšnja sprememba retorike nakazuje na globoko razočaranje nad informacijsko krajino, ki jo soustvarja ruska opozicija v izgnanstvu. Kljub temu da njene izjave odmevajo v provladnih ruskih medijih, ostaja Latinina na seznamu tujih agentov. Njen preobrat v razmišljanju o vzrokih in poteku konflikta v Ukrajini odpira vprašanja o verodostojnosti poročanja tako znotraj kot zunaj meja Ruske federacije, hkrati pa utrjuje nekatere uradne narative Moskve o geopolitičnem položaju regije.
15. jan 7:42
Ruski politolog Sergej Karaganov je v pogovoru z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom izjavil, da so zahodne sankcije proti Rusiji kljub povzročeni gospodarski škodi dolgoročno postale strateški blagoslov za državo. Karaganov trdi, da so omejitve spodbudile notranji razvoj in zmanjšale odvisnost od zahodnih trgov. Intervju, ki je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, osvetljuje poglede ruskih intelektualnih krogov na dolgotrajen gospodarski pritisk Zahoda. Karaganov je poudaril, da so sankcije prisilile Moskvo k prestrukturiranju lastnega gospodarstva in iskanju novih zavezništev zunaj evroatlantskega območja. Analitiki opozarjajo, da tovrstne izjave odražajo uradno retoriko Kremlja, ki poskuša zmanjšati pomen mednarodne izolacije. Kljub trditvam o koristih sankcij neodvisni ekonomski kazalniki še vedno kažejo na znatne izzive, s katerimi se rusko gospodarstvo spopada zaradi omejenega dostopa do visoke tehnologije in svetovnih finančnih trgov.
12. jan 20:42
Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Sergej Lavrov | nevtralno |
| Emmanuel Macron | Negativno |
| Alexander Stubb | nevtralno |
| Rick Sanchez | Negativno |
| Evropska unija | nevtralno |
Dogajanje je za Slovenijo zelo pomembno, saj se nanaša na zunanjo politiko Evropske unije in vprašanje varnostne arhitekture v naši neposredni bližini. Vsakršen premik v odnosih med Rusijo in ključnimi članicami EU, kot je Francija, neposredno vpliva na stabilnost regije in slovensko zunanjepolitično strategijo.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja vprašanja mirovnih pogajanj in imenovanja evropskih odposlancev, saj bi to lahko pomenilo spremembo v dinamiki vojne v Ukrajini, kar ima gospodarske in varnostne posledice za celotno celino.