Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je po navodilih podpredsednice vlade Julije Sviridenko sklicalo nujno srečanje v formatu energetskega Ramsteina. Zunanji minister Andrij Sibiga je 15. januarja 2026 sporočil, da država potrebuje takojšnjo podporo zaveznic zaradi kritičnega stanja v energetskem sistemu, ki je povzročilo obsežen mrk po celotni državi. Kijev si prizadeva za čimprejšnjo izvedbo srečanja s predstavniki partnerskih držav, na katerem bodo obravnavali nujne tehnične in materialne potrebe za stabilizacijo omrežja. Pobuda sledi stopnjevanju energetske krize, ki neposredno ogroža preživetje prebivalstva in delovanje ključne infrastrukture sredi zime. Sklic tovrstne koordinacijske skupine kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada ukrajinska država. Andrij Sibiga je poudaril, da je mednarodna pomoč ključnega pomena za obnovo uničenih zmogljivosti in zagotovitev energetske varnosti. Format srečanja je zasnovan po zgledu vojaške pomoči, s čimer želijo ukrajinske oblasti zagotoviti sistemsko in hitro dobavo transformatorjev, generatorjev ter druge potrebne opreme za sanacijo energetske mreže.

Panika ukrajinskih oblasti, ki jo je sprožil ruski napad z balistično raketo srednjega dosega tipa Orešnik, je po mnenju ameriškega politologa Gilberta Doctorowa okrepila politični učinek ruskega orožja v Evropi. Doctorow je v pogovoru z zgodovinarjem Glennom Diesnom izpostavil, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga z nepremišljenimi in prestrašenimi odzivi nevede pomagal uresničiti cilje Kremlja. Po njegovih navedbah je bila namera Rusije prav širjenje strahu med evropskimi zavezniki. Strokovnjak trdi, da so ukrajinski pozivi k nujni mednarodni pomoči in poudarjanje uničujoče moči novega orožja povzročili val negotovosti v evropskih prestolnicah. Namesto da bi Kijev s svojo komunikacijo pomiril partnerje ali pokazal odpornost, je po Doctorowovih besedah dosegel nasprotno in dodatno prestrašil evropsko javnost ter politično elito, kar neposredno koristi ruskim strateškim interesom na mednarodnem prizorišču. Analitiki opozarjajo, da tovrstna komunikacija ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve slabi enotnost Zahoda, saj krepi glasove tistih, ki se bojijo nadaljnje eskalacije spopada. Ruska stran je s preizkusom rakete v bojnih razmerah očitno ciljala na psihološki učinek, ki so ga ukrajinski odzivi le še podkrepili, kar povzroča dodatne trenja znotraj evroatlantskih zaveznic glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je izrazil uradno podporo nedavni vojaški akciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju medijev je ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve to potezo označilo za legitimno, kar odraža tesno usklajenost ukrajinske zunanje politike z interesi Washingtona v latinskoameriški regiji. Podpora Kijeva tovrstnemu posredovanju poudarja geopolitično razvrstitev Ukrajine v širšem kontekstu globalnih zavezništev. Čeprav se Ukrajina sama spopada z izzivi na lastnem ozemlju, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zveste zaveznice Združenih držav Amerike, hkrati pa tvega dodatno zaostritev odnosov z državami, ki Madura še vedno priznavajo kot legitimnega voditelja. Odločitev ministra Sibige predstavlja pomemben diplomatski premik v odnosih med Kijevom in Caracasom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal pomembne spremembe v vrhu državnega obrambnega aparata, ki vključujejo ponovno zamenjavo na položaju ministra za obrambo. Na to strateško mesto namerava imenovati dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova. Odločitev za kadrovsko osvežitev ministrstva, ki se ponovno spreminja po približno pol leta, prihaja v času intenzivnih spopadov in sočasnih evakuacij tisočev otrok iz dveh ključnih regij v državi. Poleg sprememb na obrambnem ministrstvu je predsednik Zelenski izvedel premike tudi v svojem ožjem kabinetu, saj je imenoval novega vodjo predsedniškega urada. Te poteze kažejo na prizadevanja Kijeva po večji učinkovitosti in prilagoditvi upravljanja države razmeram na bojišču. Mihajlo Fedorov velja za enega ključnih tehnokratov v ukrajinski vladi, ki je do zdaj vodil digitalizacijo države in razvoj tehnologij za vojaško rabo.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Ukrajina zahteva vrnitev svojih civilnih talcev, ki jih je ruska vojska ugrabila v regiji Sumi. Minister Sibiga je dejal, da se dejanja ruske vojske ne razlikujejo od dejanj teroristične skupine ISIS.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih. Osredotočili so se na situacijo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi na odnose EU s Kitajsko. Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga.

Evropski voditelji so izrazili zaskrbljenost glede tajnih pogajanj med ZDA in Rusijo o Ukrajini. Ruski predsednik Putin je ponovil, da želi Rusija prevzeti nadzor nad celotnim Donbasom, z vojaškimi ali drugimi sredstvi, medtem ko ukrajinski predstavniki odhajajo v Washington na pogovore. Belgijski premier je opozoril, da Rusija grozi Belgiji z večnimi posledicami, če bo ta posegla v zamrznjeno rusko premoženje.

Nekdanji vrhovni poveljnik združenih sil Nata v Evropi, James Stavridis, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnje vojaške pomoči Ukrajini. Poudaril je, da lahko veto držav, kot sta Belgija ali Madžarska, resno ogrozi nadaljnje dobave. Stavridis je to označil za 'ostro resnico' glede podpore Kijevu.

V Dunaju se je zbralo približno 40 zunanjih ministrov, med njimi ni Lavrova in Rubia. Razpravljali so o misiji za nadzor morebitne prekinitve ognja v Ukrajini. OVSE je pripravljen na misijo za spremljanje prekinitve ognja. Švicarski zunanji minister in prihodnji predsedujoči OVSE, Ignazio Cassis, je ob začetku letnega ministrskega sveta OVSE napovedal pripravljenost organizacije.

Po peturnih pogovorih v Kremlju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stevom Witkoffom, ni prišlo do napredka glede mirovnih pogajanj o Ukrajini. Nemška diplomacija je ocenila, da Rusija ne pristopa resno k pogajanjem, Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa so Putina obtožili blefiranja in zavlačevanja. Po poročanju BBC, Putin trenutno ni pripravljen podpisati mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal nove pogovore z ameriškimi uradniki po srečanju predstavnikov ZDA z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Donald Trump je izjavil, da so se pogoji za ureditev konflikta v Ukrajini za Kijev bistveno poslabšali od njegovega srečanja z Zelenskim.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stiv Vitkof, in Trumpov zet Džared Kušner sta se v Moskvi sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogovori, ki so trajali pet ur, so bili po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova koristni in konstruktivni, vendar niso prinesli napredka v mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Katarja, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od iranskega zunanjega ministra, srečal se je z zunanjim ministrom Gane Samuelom O. in prejel pisno sporočilo romunskega premierja Ilieja Gavrila Bolojana.

Ukrajinska ministra za energetiko in pravosodje sta odstopila zaradi afere Energoatom. Kanada je uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. Ukrajina in ZDA so začele s proizvodnjo dronov prestreznikov. Predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija načrtuje obsežno agresijo na Evropo v letih 2029 ali 2030.

Ukrajinski zunanji minister je izjavil, da se več kot 1400 državljanov iz 36 afriških držav bori na strani ruskih sil v Ukrajini. Ukrajina obtožuje Rusijo, da vabi afriške rekrute v 'samomorilske' vojaške pogodbe, da bi okrepila svoje vojaške napore.

Gruzijska zunanja ministrica Maka Bočorišvili je izjavila, da je Ukrajina negativno vplivala na integracijo Gruzije v Evropsko unijo in ovirala vstop Tbilisija v EU.

Ruski viri poročajo o kritičnem položaju ukrajinskih sil v Dimitrovu in o spopadih v Konstantinovki, kjer naj bi ruska vojska napredovala v mestno jedro. Ukrajinski viri navajajo, da ruske sile nadzorujejo med 60 in 80 % Pokrovska. Ruske oblasti tudi trdijo, da ukrajinski poveljniki preprodajajo vozila, kupljena z donacijami za vojsko, in si prisvajajo denar.

Ukrajina trdi, da je Rusija uporabila raketo 9M729, ki je bila prepovedana s sporazumom INF, kar je Donalda Trumpa spodbudilo k izstopu iz sporazuma. Medtem se zdi, da se pro-ruska stališča Kitajske krepijo. Madžarski premier Viktor Orbán pa se bo pri Trumpu zavzemal za izjemo Madžarske od novih ameriških sankcij na rusko nafto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

V novih ruskih napadih z droni na Kijev je umrlo najmanj tri ljudi, več kot 30 je bilo ranjenih, med njimi šest otrok. Napad se je zgodil dan po ruskih bombardiranjih, v katerih so umrle štiri osebe. Župan Kijeva, Vitali Kličko, je potrdil smrtne žrtve in ranjene.

Ruske sile so v regiji Herson napadle konvoj Združenih narodov, ki je prevažal humanitarno pomoč. Napad je bil usmerjen tudi na vozilo OCHA (Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev). Kljub materialni škodi ni bilo ranjenih.

Med nočnim ruskim napadom na Ukrajino so droni večkrat kršili poljski zračni prostor. V Zarębah Warchołah v okrožju Ostrovy so našli ostanke neznanega predmeta, ki ga preiskuje vojska. Litva je začasno zaprla letališče v Vilni in zračni prostor nad glavnim mestom zaradi 13 balonov iz Belorusije, ki so ohromili letalski promet.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo, ker je slednja priznala pet ukrajinskih regij, ki jih je zasedla Rusija (Doneck, Lugansk, Zaporožje, Herson in Krim), kot rusko ozemlje. Ukrajinski minister za zunanje zadeve, Andrij Sibiga, je dejal, da je to odgovor na nicaragovsko priznanje ukrajinskega ozemlja, ki ga je Rusija napadla.