Ukrajinska diplomatska odzivnost po uporabi rakete Orešnik spodbudila zaskrbljenost v Evropi
Desnosredinsko
Možen dezinfo Verified Propaganda
politika mednarodni odnosi
Desnosredinsko
Možen dezinfo Verified Propaganda

Ukrajinska diplomatska odzivnost po uporabi rakete Orešnik spodbudila zaskrbljenost v Evropi

Povzetek

  • Ameriški politolog trdi, da je ukrajinski minister s paniko pomagal Rusiji.
  • Uporaba rakete Orešnik je bila namenjena zastraševanju evropskih držav.
  • Kijevski odzivi so po mnenju analitikov dosegli nasproten učinek od želenega.
  • Strah pred eskalacijo bi lahko vplival na enotnost evropske podpore Ukrajini.

Panika ukrajinskih oblasti, ki jo je sprožil ruski napad z balistično raketo srednjega dosega tipa Orešnik, je po mnenju ameriškega politologa Gilberta Doctorowa okrepila politični učinek ruskega orožja v Evropi. Doctorow je v pogovoru z zgodovinarjem Glennom Diesnom izpostavil, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga z nepremišljenimi in prestrašenimi odzivi nevede pomagal uresničiti cilje Kremlja. Po njegovih navedbah je bila namera Rusije prav širjenje strahu med evropskimi zavezniki.

Strokovnjak trdi, da so ukrajinski pozivi k nujni mednarodni pomoči in poudarjanje uničujoče moči novega orožja povzročili val negotovosti v evropskih prestolnicah. Namesto da bi Kijev s svojo komunikacijo pomiril partnerje ali pokazal odpornost, je po Doctorowovih besedah dosegel nasprotno in dodatno prestrašil evropsko javnost ter politično elito, kar neposredno koristi ruskim strateškim interesom na mednarodnem prizorišču.

Analitiki opozarjajo, da tovrstna komunikacija ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve slabi enotnost Zahoda, saj krepi glasove tistih, ki se bojijo nadaljnje eskalacije spopada. Ruska stran je s preizkusom rakete v bojnih razmerah očitno ciljala na psihološki učinek, ki so ga ukrajinski odzivi le še podkrepili, kar povzroča dodatne trenja znotraj evroatlantskih zaveznic glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Možne posledice

  • Ruski psihološki pritisk na Evropo se je okrepil, kar spodbuja negotovost med zahodnimi zavezniki.
  • Možna ohladitev podpore določenih evropskih držav zaradi strahu pred eskalacijo.
  • Sprememba komunikacijske strategije kijeva.
  • Nadaljnji ruski poskusi zastraševanja z raketno tehnologijo.

Izjave

"Ukrajinski zunanji minister Sibiga je Rusiji pomagal po udaru z Orešnikom, saj je s svojo paniko do smrti prestrašil Evropejce."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Andrij Sibiha Negativno
Gilbert Doctorow nevtralno
Glenn Diesen nevtralno
Rusija Negativno

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:

Zanesljivost

dezinformacije:
nezanesljiv:
zelo nezanesljiv:

Politična orientacija

desno:
neznano:

Politične preference

nacionalističen:
državno usmerjen:
desni:
provladni:
konzervativen:
proruski:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
propaganda:
informacije:
senzacionalizem:
prevodi tujih medijev:

Neodvisnost

odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje neposredno vpliva na varnostno dinamiko v Evropi in posledično na slovensko zunanjo politiko. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja vsako eskalacijo z novimi tipi oborožitve, saj to vpliva na razprave o stopnji vojaške pomoči Ukrajini in o ohranjanju enotnosti znotraj evropskih struktur, kar je strateški interes Republike Slovenije.

Podobni članki

Ukrajina po ruskem napadu z raketnim sistemom Orešnik sklicala Varnostni svet Združenih narodov
tuji dopisniki obramba
Ukrajina po ruskem napadu z raketnim sistemom Orešnik sklicala Varnostni svet Združenih narodov

9. jan 17:43

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte označil ruski napad z raketo Orešnik za poskus pritiska na Zahod
obramba politika
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte označil ruski napad z raketo Orešnik za poskus pritiska na Zahod

12. jan 20:42

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Zelenski po napadu z raketo Orešnik zahteval poostritev sankcij proti Rusiji
obramba mednarodni odnosi
Zelenski po napadu z raketo Orešnik zahteval poostritev sankcij proti Rusiji

10. jan 19:42

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Dmitro Kuleba se je sestal z Volodimirjem Zelenskim in napovedal usodno prihodnost Ukrajine
mednarodni odnosi politika
Dmitro Kuleba se je sestal z Volodimirjem Zelenskim in napovedal usodno prihodnost Ukrajine

12. jan 9:42

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Andrij Sibiha Negativno
Gilbert Doctorow nevtralno
Glenn Diesen nevtralno
Rusija Negativno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje neposredno vpliva na varnostno dinamiko v Evropi in posledično na slovensko zunanjo politiko. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja vsako eskalacijo z novimi tipi oborožitve, saj to vpliva na razprave o stopnji vojaške pomoči Ukrajini in o ohranjanju enotnosti znotraj evropskih struktur, kar je strateški interes Republike Slovenije.