Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Združene države Amerike in Venezuela so v petek začele uradne pogovore o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji v Caracasu zajele in odstavile predsednika Nicolása Madura. Do diplomatskega premika prihaja v času, ko se v New Yorku začenja sodni proces proti Maduru zaradi obtožb narkoterorizma, medtem ko začasna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napad označuje za nelegitimen, a se hkrati zavzema za diplomatsko rešitev. Ameriški diplomati so že prispeli v Caracas, da bi ocenili možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva. Predsednik Donald Trump je ob vojaškem posegu odkrito priznal, da je eden glavnih ciljev odstranitve Madura pridobitev nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. V Washingtonu so se že začeli sestanki s predstavniki naftnih družb o upravljanju s temi viri. Medtem ko administracija praznuje uspešno operacijo brez lastnih žrtev, poročila iz Caracasa navajajo, da je bilo v raciji ubitih med 40 in 100 civilistov, kar sproža hude kritike mednarodne skupnosti. Nekdanji visoki uradniki ameriške nacionalne varnosti in obveščevalne agencije CIA so v poročilu za HuffPost izrazili resne pomisleke glede Trumpovega vodenja države. Operacijo so označili za nesposobno in nepremišljeno, pri čemer so nekateri celo namignili na upadanje predsednikovih kognitivnih sposobnosti. Kljub kritikam in grožnjam z novimi operacijami v državah, kot so Mehika, Kuba in Kolumbija, se Trumpova administracija osredotoča na konsolidacijo vpliva v Južni Ameriki.

V Portlandu v Oregonu sta bila dan po smrtni streljanju agenta ICE v Minneapolisu ustreljena dva človeka s strani agentov carinske in mejne patrulje ZDA. Osebi sta bili ranjeni in prepeljani v bolnišnico. Smrt Renee Good je sprožila nacionalni odziv.

Predsednik venezuelske narodne skupščine Jorge Rodríguez je napovedal izpustitev večjega števila zaprtih državljanov in tujcev, kar je označil za dejanje v smeri sprave in iskanja miru. Do napovedi prihaja le teden dni po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se sooča z obtožbami o trgovini z mamili in terorizmu. Čeprav so venezuelske oblasti po spornih volitvah leta 2024 izvedle številne aretacije, vztrajno zanikajo obstoj političnih zapornikov, medtem ko ZDA in opozicija zahtevajo prostost za kritike režima. Zajetje Madura je sprožilo pretrese na finančnih trgih in povzročilo strmo rast vrednosti venezuelskih delnic, saj vlagatelji pričakujejo stabilizacijo razmer pod novim vodstvom. V New Yorku se je medtem razvnel spor glede Madurove pravne obrambe, saj si več odvetnikov prizadeva za njegovo zastopanje na sodišču. Maduro se sicer zagovarja s statusom vojnega ujetnika, s čimer želi doseči zaščito po mednarodnem pravu in izpodbijati pristojnost ameriškega pravosodja. Dogajanje v Venezueli ima širše geopolitične posledice, saj analitiki ocenjujejo, da padec Madurovega režima predstavlja resno opozorilo zaveznikom v Iranu in Libanonu. Medtem ko del venezuelske diaspore v ZDA slavi konec Madurove vladavine, se med migranti pojavlja strah pred destabilizacijo, ki bi lahko sprožila nove valove bega iz države. Hkrati se v javnosti pojavljajo kritike o domnevni ameriški propagandni kampanji, uperjeni proti novi predsednici Delcy Rodríguez.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval k izvedbi hitre in neodvisne preiskave smrti, ki so se v zadnjih trinajstih dneh zgodile med protivladnimi protesti v Iranu. Po podatkih ZN je bilo v državi od začetka nemirov ubitih najmanj 51 protestnikov, med njimi devet otrok, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Türk je izrazil globoko zaskrbljenost nad informacijami o nasilju, ki ga nad civilisti izvajajo državne varnostne sile. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški politik Friedrich Meretz so v skupni izjavi ostro obsodili uboje protestnikov in nasilje iranskih varnostnih organov. Evropski voditelji so Teheran pozvali k takojšnji zadržanosti in spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Njihov odziv prihaja po stopnjevanju represije, ko so oblasti za razbijanje shodov uporabile tudi solzivec in fizično silo. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti, ki so se v Iranu stopnjevale že v začetku januarja, ko so varnostne sile nasilno posredovale na osrednjem bazarju v Teheranu. Medtem ko mednarodna skupnost zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, iranske oblasti vztrajajo pri uporabi sile za zatrtje nemirov, kar vodi v vse večjo politično izolacijo režima na svetovnem odru.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Venezuelski igralec Fernando Carrillo je v televizijskem intervjuju presenetil javnost z razkritjem, da je bil tri leta v ljubezenskem razmerju z Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Carrillo, ki je v Sloveniji in po svetu znan predvsem po svojih vlogah v telenovelah, je Rodríguezovo označil za svojo veliko ljubezen. Poleg osebnih podrobnosti je igralec v oddaji na mreži Telemundo javno izrazil podporo politični liniji vlade Nicolása Madura in stopil v bran Rodríguezovi pred očitki o izdaji. Njegove izjave so sprožile val odzivov, saj se Carrillo ni omejil le na zasebno preteklost, temveč je aktivno zagovarjal trenutno politično ureditev v državi. Med intervjujem je prišlo tudi do napetega besednega obračuna z drugo umetnico, kar je še dodatno pritegnilo pozornost medijev. Carrillo je poudaril, da njegovo spoštovanje do Rodríguezove ostaja neomajno, kljub zahtevnim političnim razmeram, v katerih se je znašla Venezuela po nedavnih dogodkih, povezanih z Nicolásom Madurom.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V bližini predsedniške palače v venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek zvečer potekali siloviti oboroženi spopadi. Po poročanju tiskovne agencije AFP in spletnega portala Infobae so nad mestom opazili neidentificirana brezpilotna letala, na katera so streljale varnostne sile, slišati pa je bilo tudi številne eksplozije. Razmere v državi so se zaostrile po sobotnem dogodku, ko so ameriške posebne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. V New Yorku so ga v ponedeljek že privedli pred sodišče. Po odhodu Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je v ponedeljek uradno zaprisegla po navodilih vrhovnega sodišča. Kljub temu se država sooča z izredno nestabilnostjo, saj na ulicah Caracasa potekajo boji med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami. Na družbenih omrežjih so se pojavila ugibanja, da gre za poskus državnega udara proti novi predsednici Rodríguezovi, medtem ko varnostne sile skušajo vzpostaviti nadzor nad strateškimi točkami v prestolnici.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Venezuelska izvršna oblast je z dekretom, ki ga je izdala začasna predsednica republike Delcy Rodríguez, imenovala generala Gustava Enriqueja Gonzáleza Lópeza za novega poveljnika predsedniške častne straže. Ta elitna vojaška enota je primarno odgovorna za neposredno zaščito in varovanje predsednika države ter drugih visokih predstavnikov izvršne oblasti. Imenovanje Gonzáleza Lópeza pomeni pomembno menjavo v vrhu varnostne strukture države v obdobju politične tranzicije. Novi poveljnik bo prevzel naloge varovanja nacionalnega izvršnega organa v času, ko Venezuelo vodijo začasni organi oblasti. González López velja za izkušenega vojaškega častnika znotraj venezuelskih oboroženih sil, njegova vloga pa bo ključna pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti državnega vrha. Odločitev je bila uradno potrjena in objavljena v uradnem listu, s čimer se je formalizirala zamenjava na čelu te strateško pomembne enote.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.

Delcy Rodriguez, ki je po poročilih o zajetju Nicolasa Madura prevzela vodenje Venezuele, je javno pozvala k sodelovanju in dialogu z Združenimi državami Amerike. Po večletnih napetostih in nedavnih vojaških operacijah ameriških sil, ki so vključevale zračne napade na strateške cilje v Caracasu ter domnevno aretacijo dosedanjega predsednika s strani specialnih enot, je Rodriguezova nakazala pripravljenost na diplomatski premik. Njen poziv prihaja v trenutku, ko država po poročilih tujih medijev in priznanju vlade o neznani lokaciji Madura stopa v obdobje politične tranzicije. Prehodna predsednica je v svojem nagovoru poudarila potrebo po stabilizaciji države, ki se spopada z globoko politično in gospodarsko krizo. Čeprav so njene prejšnje izjave vsebovale zahteve po dokazih o predsednikovem stanju, novi signali kažejo na pragmatičen pristop do Washingtona. Ameriška stran se na ponudbo za sodelovanje še ni uradno odzvala, vendar analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo konec dolgoletnega režima in začetek mednarodno nadzorovanih procesov v državi, ki jo pretresajo mednarodne sankcije in notranji nemiri.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.