Demokratska stranka v Združenih državah Amerike je po streljanju v Minneapolisu močno zaostrila svojo politično retoriko, kar kritiki označujejo za performativno politiko. Vodilni predstavniki stranke od Portlanda do Philadelphie na tiskovnih konferencah zahtevajo ukinitev agencije za priseljevanje in carino (ICE) ter aretacije organov pregona, kljub indicem, da je bila uporaba sile v primeru Renee Good zakonsko upravičena. Takšne poteze so del širšega prizadevanja za vzpostavitev odpora proti zvezni politiki priseljevanja. Istočasno politični analitiki napovedujejo, da bi lahko demokrati na prihajajočih vmesnih volitvah dosegli odločilno zmago. Nekdanji voditelj NBC Chris Matthews ocenjuje, da bi stranka lahko pridobila do 30 sedežev v predstavniškem domu, kar bi pomenilo konec mandata trenutnega predsednika doma Mika Johnsona. Napovedi temeljijo na nedavnih volilnih rezultatih, kjer so demokrati presegli pričakovanja za več kot 13 odstotnih točk. Demokrati poleg tega v tekmo za senatne sedeže pošiljajo močne kandidate, med katerimi izstopa nekdanja kongresnica Mary Peltola, ki bo izzvala republikanca Dana Sullivana na Aljaski. Uspešna kandidatna lista naj bi stranki omogočila prevzem obeh domov kongresa, kar bi bistveno omejilo politični vpliv Donalda Trumpa in republikanske večine v prihodnje.

Ameriška senatorka Elizabeth Warren je v ponedeljek v National Press Clubu v Washingtonu predstavila svojo vizijo prihodnosti Demokratske stranke, pri čemer je opozorila, da so demokrati obsojeni na neuspeh, če se ne bodo osredotočili na populistično gospodarsko sporočilo. Warrenova je poudarila, da se stranka preveč boji zameriti velikim donatorjem, kar ji onemogoča učinkovito zastopanje interesov delavskega razreda. Senatorka iz Massachusettsa je pozvala k oblikovanju širše koalicije, ki bi bila dovolj močna za soočenje z bogatimi in vplivnimi elitami. Po njenih besedah je ključno, da stranka sprejme politike, ki neposredno koristijo delovnim ljudem, saj je to edina pot do zmage na vmesnih volitvah leta 2026 in pozneje. Warrenova verjame, da bi morala biti stranka bolj neustrašna pri zagovarjanju ekonomskih reform, ki bi zmanjšale vpliv kapitala na politično odločanje. Njen nastop odraža notranje razprave v stranki po zadnjih volilnih ciklusih, kjer se demokrati trudijo najti pravo ravnovesje med progresivnimi cilji in ohranjanjem podpore zmernih volivcev. Warrenova s svojo strategijo cilja na tiste dele prebivalstva, ki se čutijo zapostavljene s strani trenutnega gospodarskega sistema, hkrati pa opozarja na nevarnost prevelike odvisnosti od finančnih prispevkov premožnih posameznikov.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v sredo dopoldne, je sprožil val ogorčenja zaradi domnevne prekomerne uporabe sile in pomanjkanja transparentnosti pri delovanju zveznih organov pod Trumpovo administracijo. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah pod sloganom "ICE, Out for Good", pri čemer zahtevajo konec množičnih deportacij in večji nadzor nad zveznimi agenti. Politični odzivi na dogodek so močno polarizirani. Medtem ko podpredsednik JD Vance in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata ravnanje agenta Jonathana Rossa kot samoobrambo, kritiki in nekateri konservativni analitiki opozarjajo, da objavljeni videoposnetki incidenta izpodbijajo uradno različico dogodkov. Na posnetkih je videti, da je agent streljal v obraz žrtve, ko je njeno vozilo že zavijalo stran od njega, kar sproža dvome o neposredni ogroženosti njegovega življenja. Administracija je žrtev kljub pomanjkanju dokazov nemudoma označila za domačo teroristko, kar je dodatno podžgalo napetosti. Dogajanje v Minneapolisu je postalo osrednja točka razprav o pooblastilih zveznih agencij in retoriki političnega vrha. Lokalni uradniki, vključno z županom Minneapolisa, obtožujejo administracijo rasizma in agresivnega pristopa k priseljenski politiki, ki ogroža tudi ameriške državljane. Hkrati so se pojavile nove omejitve glede obiskov kongresnikov v centrih za pridržanje, kar so nekateri sodniki že označili za morebiti nezakonito dejanje, namenjeno prikrivanju zlorab znotraj sistema ICE.

Zvezno tožilstvo v Združenih državah Amerike je v ponedeljek vložilo uradno obtožnico proti Luisu Ninu-Moncadi, domnevnemu sodelavcu venezuelske kriminalne tolpe Tren de Aragua. Obtoženi naj bi v Portlandu z namenskim zaletavanjem s tovornjakom poškodoval parkirano in prazno vozilo ameriške mejne patrulje, kar so organi pregona označili za nameren napad na zvezno premoženje in uradnike. Preiskovalci navajajo, da je Nino-Moncada v državo vstopil nezakonito in je povezan z več strelskimi obračuni, ki jih v ZDA izvaja omenjena kriminalna združba. Tren de Aragua velja za hitro rastočo transnacionalno kriminalno organizacijo, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, izsiljevanjem in nasilnimi kaznivimi dejanji, kar je v zadnjem obdobju povečalo politične napetosti glede varnosti na mejah. Dogodek je sprožil tudi ostre politične odzive, saj so nekateri predstavniki opozicije obtožili člane demokratske stranke, da so v preteklosti stopili v bran posameznikom s podobnim ozadjem. Primer v Portlandu tako ostaja v središču razprav o vplivu tujih kriminalnih združb na notranjo varnost ZDA in učinkovitosti trenutne migracijske politike.

Najnovejša raziskava javnega mnenja agencije Gallup je razkrila, da se vse več prebivalcev Združenih držav Amerike oddaljuje od tradicionalnih političnih polov in se opredeljuje za neodvisne volivce. Trenutno se kar 45 odstotkov odraslih Američanov ne identificira niti z Demokratsko niti z Republikansko stranko, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema, ko je bila takšna le približno tretjina vprašanih. Trend zavračanja obeh glavnih strank je še posebej izrazit med mladimi odraslimi, ki vse pogosteje zavračajo strankarske oznake. Kljub temu da se rekordno število državljanov deklarira za neodvisne, podrobnejša analiza kaže, da se ti v zadnjem letu pri vprašanju o političnih nagnjenjih pogosteje nagibajo k Demokratski stranki. Strokovnjaki ta premik ne pripisujejo večji naklonjenosti demokratičnim politikam, temveč predvsem nezadovoljstvu z delovanjem predsednika Donalda Trumpa. Neodvisni volivci tako postajajo ključna, a hkrati nestanovitna volilna skupina, ki bi lahko odločilno vplivala na prihodnje politične procese v državi. Sprememba v politični identifikaciji kaže na naraščajočo polarizacijo in nezaupanje v tradicionalni dvostrankarski sistem, ki je desetletja obvladoval ameriško politično prizorišče. Ker se tradicionalne baze obeh strank krčijo, se morajo politični strategi spopadati z novimi izzivi pri nagovarjanju volilnega telesa, ki ni več trdno zasidrano v strankarskih doktrinah. To dolgoročno pomeni potencialno prestrukturiranje politične moči v ZDA in večjo negotovost pred prihajajočimi volitvami.

Namestnik guvernerke zvezne države Michigan Garlin Gilchrist II je v ponedeljek uradno napovedal umik iz tekme za guvernerski stolček na volitvah leta 2026. Namesto tega se bo potegoval za položaj državnega sekretarja Michigana. Gilchrist, ki velja za vidnega predstavnika progresivnega krila Demokratske stranke iz Detroita, v svoji video izjavi ni navedel konkretnih razlogov za nenadno spremembo politične poti. Z njegovo odločitvijo se močno spreminja dinamika znotraj demokratskih predvolitev, kjer se je za nasledstvo trenutne guvernerke Gretchen Whitmer potegovalo precejšnje število kandidatov. Gilchrist je poudaril, da želi svoje delo nadaljevati na področju upravljanja volitev in administrativnih zadev, kar so ključne pristojnosti državnega sekretarja. Michigan ostaja ena od ključnih neodločenih zveznih držav (swing state), zato bodo te volitve pod drobnogledom celotne ameriške javnosti. Kljub umiku iz guvernerske tekme Gilchrist ostaja pomemben akter v strankarski hierarhiji. Njegova kandidatura za državnega sekretarja bi lahko okrepila volilno udeležbo v Detroitu, kar je ključnega pomena za uspeh demokratov na zvezni ravni. Analitiki ocenjujejo, da bi njegova nova vloga lahko pomenila poskus konsolidacije strankarskih vrst pred zahtevnim volilnim ciklom.

Nekdanja kongresnica Mary Peltola je uradno napovedala svojo kandidaturo za senat v Aljaski, s čimer je okrepila možnosti demokratov v tej zvezni državi. Izzvala bo republikanskega senatorja Dana Sullivana.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Več vidnih predstavnikov ameriške Demokratske stranke, vključno s progresivno kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez in newyorškim županom Zohranom Mamdanijem, je v usklajenem nastopu ostro obsodilo antisemitizem. Ocasio-Cortezova je pohode podpornikov Hamasa v judovskih soseskah označila za sprevrženo dejanje, kar predstavlja pomemben zasuk v njeni retoriki, saj je bila doslej ena najglasnejših kritičark izraelske vojaške politike. Ta preobrat se dogaja v času, ko se strankarski vrhovi soočajo z očitki o toleriranju radikalnih protiizraelskih gibanj znotraj lastnih vrst. Zohran Mamdani se je medtem znašel v središču polemik zaradi obtožb o domnevnem antisemitizmu, ki so se okrepile po njegovih kritikah opredelitve Izraela kot judovske države. Mamdani je obtožbe kategorično zavrnil in poudaril, da je boj proti antisemitizmu v New Yorku ključnega pomena, hkrati pa je ločil med anticionizmom in sovraštvom do Judov. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da so kritike uperjene predvsem v njegovo versko pripadnost in politično stališče do vojne v Gazi, ne pa v dejansko nestrpnost. V širšem kontekstu konfliktov je Liat Atzili, izraelsko-ameriška talka, ki jo je zadrževala palestinska skupina, javno spregovorila o svoji izkušnji. Za razliko od prevladujočih poročil je navedla, da so ugrabitelji držali obljubo o njeni varnosti in zdravju do trenutka izmenjave zapornikov. Njeno pričevanje prinaša redko osebno perspektivo v sicer močno polarizirano razpravo o humanitarnih vidikih vojne, ki še naprej deli ameriško politično in civilno sfero.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Vodstvo Demokratične stranke je poslancu Kim Byung-kiju, ki je odstopil s položaja vodje poslanske skupine zaradi obtožb o podkupovanju pri imenovanju, zahtevalo, da odstopi s položaja poslanca. Izključitev iz stranke je prav tako možnost. Nov vodja poslanske skupine je postal Han Byung-do. To naj bi pospešilo preiskavo korupcije znotraj stranke. Tožilci so že novembra 2024 začeli notranjo preiskavo v zvezi s tem primerom.

Zakonodajno telo ameriške zvezne države Severna Karolina, v katerem imajo večino republikanci, je sprejelo vrsto ukrepov za prenos pooblastil z guvernerja na parlament. Do teh sprememb prihaja po tem, ko so volivci na treh zaporednih volitvah za guvernerja izbrali demokratske kandidate. Po navedbah guvernerja Josha Steina te poteze slabšajo varovanje okolja, zvišujejo stroške energije in politizirajo izvajanje volitev. Republikanski voditelji ukrepe zagovarjajo kot uravnoteženje moči med vejami oblasti in trdijo, da odražajo voljo volivcev. Istočasno se je v zveznem senatu zgodil nenavaden incident, ko je skrajno desni republikanski senator pomotoma podprl podaljšanje subvencij v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA). Čeprav je glasoval skupaj z demokrati, je kasneje vložil obrazec za popravek glasovanja, češ da je šlo za napako. Dogodek je izpostavil notranje napetosti v republikanski stranki glede zdravstvene politike, vendar sama napaka ni vplivala na končni izid glasovanja o zakonu. Obe situaciji kažeta na globoko polarizacijo v ameriški politiki, kjer se zakonodajna moč uporablja za spodkopavanje izvršne veje v zveznih državah, na zvezni ravni pa prihaja do zmede pri ključnih socialnih vprašanjih. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje zmanjšuje zaupanje v demokratične institucije, medtem ko zagovorniki trdijo, da gre za nujne popravke procesov, ki so jih v preteklosti obvladovali demokrati.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Donald Trump naj bi se po poročanju The Hill razburil in zmerjal republikansko senatorko Susan Collins zaradi njenega glasovanja o resoluciji o vojnih pooblastilih glede Venezuele. Analitiki menijo, da naraščajoče število republikancev, ki javno nasprotuje Trumpu, kaže na slabljenje njegovega vpliva na stranko. Mike Pence je izrazil zaskrbljenost glede Trumpove usode po vmesnih volitvah.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Guverner ameriške zvezne države Pensilvanija Josh Shapiro je uradno napovedal kandidaturo za drugi mandat na čelu te ključne nihajne države. Shapiro, ki velja za enega najvidnejših obrazov Demokratske stranke, je svojo odločitev naznanil na dogodkih v Pittsburghu in Philadelphii. Njegova kampanja se osredotoča na dokazovanje sposobnosti zmagovanja v politično razdeljenem okolju, kar bi lahko služilo kot podlaga za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Shapiro se bo v tekmi za guvernerski stolček verjetno spopadel z močnejšim republikanskim nasprotnikom kot v svojem prvem mandatu, vendar njegove ambicije segajo onkraj meja zvezne države. Prvi mandat je izkoristil za utrjevanje podpore med zmernimi volivci, kar ga je postavilo v ožji krog potencialnih kandidatov za Belo hišo v prihodnjem volilnem ciklu. Politični analitiki njegovo napoved vidijo kot strateški korak, s katerim želi potrditi svojo priljubljenost v Pensilvaniji, preden se poda na nacionalno raven. Uradna naznanitev kandidature poudarja pomen Pensilvanije kot odločilnega bojišča v ameriški politiki. Shapirova ekipa načrtuje obsežno kampanjo, ki bo izpostavljala njegove dosedanje dosežke na področju gospodarstva in infrastrukture. Uspeh na teh volitvah bi mu zagotovil trdno izhodišče za prevzem vodilne vloge v stranki na ravni celotnih Združenih držav Amerike.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi muslimanski in demokratični socialist na čelu ameriške finančne prestolnice. Mamdani je zaprisegel na Koranu, pri čemer sta mu ob strani stala senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. V svojem nastopnem govoru je napovedal radikalen prelom s preteklostjo in poudaril, da bo hladni individualizem zamenjal s toplino kolektivizma. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega javnega prevoza, vzpostavitev obsežne javne gradnje neprofitnih stanovanj, uvedbo davka za milijonarje ter zagotovitev brezplačnega otroškega varstva za vse prebivalce. Njegov prevzem oblasti je sprožil ostre odzive konservativnih kritikov in delov Demokratske stranke, ki opozarjajo na ideološko razhajanje znotraj stranke. Kritiki poudarjajo zgodovinske neuspehe kolektivističnih sistemov in Mamdanijev pristop označujejo za nevaren radikalizem, ki bi lahko spodkopal gospodarsko stabilnost mesta. Medtem ko napredno krilo demokratov proslavlja zmago kot vrnitev socialističnih idealov, zmerni člani stranke svarijo pred revolucionarno retoriko, ki po njihovem mnenju ogroža tradicionalni ameriški družbeni red. Zaprisega predstavlja vrhunec procesa, ki se je začel z njegovo presenetljivo zmago na predvolitvah, kjer je kljub nasprotovanju uveljavljenih politikov pridobil podporo volivcev.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Donald Trump je ponovno zagrozil z zavzetjem Grenlandije od Danske, celo z možnostjo vojaške okupacije. Politični znanstveniki so ga kritizirali zaradi 'obsežnih' posegov v zasebni sektor. Na obletnico napada na Kapitol pa je Trump napadel transspolne osebe. Poudaril je tudi, da potrebuje zmago republikancev na vmesnih volitvah.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju s kongresniki iz vrst republikanske stranke izpostavil kritičen pomen zmage na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Trump opozoril, da bodo demokrati v primeru prevzema nadzora nad kongresom sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment) proti njemu. Predsednik je poudaril, da bodo nasprotniki v primeru republikanskega poraza zagotovo našli razlog za njegovo odstavitvijo, zato je mobilizacija volilnega telesa ključna za ohranitev njegove administracije. Politična usmeritev in dosedanje delo Trumpove administracije bosta osrednji temi novembrskih volitev, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh sedežih v predstavniškem domu in tretjini sedežev v senatu. Napovedi o ustavni obtožbi prihajajo v času, ko se predsednik sooča z naraščajočimi pritiski in kritikami glede vodenja države, hkrati pa poskuša utrditi svojo moč znotraj stranke in v odnosu do zakonodajne veje oblasti. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se vmesne volitve neposredno interpretirajo kot referendum o predsedovanju.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.