Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je poročal, da je v napadu, ki naj bi ga izvedle Združene države Amerike v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Med operacijo naj bi bili ranjeni tudi odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores. Po besedah Cabella, ki je to izjavil v svoji tedenski oddaji na državni televiziji, je imela Floresova travmatično poškodbo glave in udarec po telesu, Maduro pa je bil ranjen v nogo, vendar si oba poškodovana uspešno opomogelujeta. Cabello je poudaril, da je bil napad na državo strašen. Venezuelske oborožene sile so objavile videoposnetke pogrebov ubitih vojakov, ki prikazujejo družinske člane v solzah, krste, prekrite z venezuelskimi zastavami, in govori, ki so poveličevali pogum in zvestobo padlih vojakov. Delcy Rodríguez, ki začasno opravlja dolžnost predsednice Venezuele, je izjavila, da so odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike doživeli madež, kakršnega v zgodovini države še ni bilo. Po prisegi pred nacionalno skupščino v ponedeljek je razglasila sedem dni žalovanja v spomin na žrtve. Rodríguezova je kljub temu poudarila, da trgovinska izmenjava z Združenimi državami Amerike ni nič izrednega ali nenormalnega, kar kaže na to, da se kljub političnim in vojaškim incidentom določene ekonomske vezi ohranjajo. Dogajanje kaže na visoke napetosti med državama in resne posledice za prebivalstvo Venezuele.

Venezuelanski notranji minister je sporočil, da je med ameriškim napadom na Caracas, katerega cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores, umrlo 100 ljudi. Minister je dodal, da sta bila Maduro in njegova žena ranjena med zajetjem, ki so ga izvedle ameriške sile 3. januarja.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da je v ameriškem napadu, v katerem naj bi bil ujet predsednik Nicolas Maduro v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Po njegovih besedah sta bila v napadu ranjena tudi Maduro in njegova žena.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot izjavil, da Združene države Amerike v prihodnje pričakujejo bistveno večjo stopnjo sodelovanja oblasti v Caracasu. Rubio je poudaril, da je trenutno še prezgodaj za pogovore o izvedbi novih volitev, saj se država nahaja v prehodnem obdobju po dramatičnem vojaškem posredovanju. ZDA z novo strategijo pritiska in napovedanega sodelovanja upajo na stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Kljub aretaciji pa znotraj venezuelskega političnega vrha ostajajo močna jedra odpora. Notranji minister Diosdado Cabello je prek zvočnega posnetka, ki ga je delila vladajoča stranka PSUV, pozval privržence k enotnosti in poudaril, da za njih ostaja edini legitimni predsednik Maduro. Cabello je prebivalce posvaril, naj ne nasedajo provokacijam sovražnika, kar kaže na globoko razdeljenost države po vojaški operaciji in negotovo usodo prehodne oblasti.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

Ameriške posebne enote so v okviru operacije v Venezueli prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv v državi in mednarodni skupnosti. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po objavi novice zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava. Medtem so se v javnosti pojavila ugibanja o njeni trenutni lokaciji, saj naj bi po nekaterih poročilih zapustila državo in odpotovala v Rusijo. Politični analitiki so dogajanje že začeli primerjati z ameriškim posredovanjem v Panami leta 1989, vendar poudarjajo, da ključne figure chavizma, vključno z Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom, ostajajo aktivne in pozivajo k odporu. Napetosti v državi ostajajo izjemno visoke, medtem ko svetovna javnost in vplivneži na družbenih omrežjih spremljajo razvoj dogodkov v Caracasu.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Združene države Amerike so izvedle napade v Venezueli, medtem ko je venezuelski notranji minister Diosdado Cabello izjavil, da bo njegova država premagala ameriške vojaške napade. Washington je sporočil, da so napadi vključevali tudi zajetje predsednika Nicolasa Madura.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Venezuela je opozorila Trinidad in Tobago, da se bo odzvala, če bo ta država posodila svoje ozemlje za napad nanjo. Opozorilo prihaja v času naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki imajo vojaško prisotnost v Karibskem morju in so zasegle dve ladji z venezuelsko nafto. Venezuelske oblasti trdijo, da so ZDA že prisotne na trinitadskih tleh.

Predsednik Trump zahteva od Venezuele vrnitev premoženja ameriških naftnih podjetij, kot je ExxonMobil, ki so obvladovala venezuelsko naftno industrijo do 70. let. Venezuela je industrijo nacionalizirala in ponudila odškodnino, vendar Trump s tem ni zadovoljen.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je pred odhodom v Argentino na srečanje s predsednikom Javierjem Mileijem odgovoril Nicolasu Maduru na njegovo opozorilo in ga označil za "narkodiktatorja". Kast je dejal, da ga Madurove besede ne zanimajo.

Dominikanska republika je Združenim državam Amerike dovolila začasno uporabo svojega glavnega letališča in vojaškega letalskega oporišča za logistične operacije v protidrogarskih operacijah na Karibih.

Venezelska vlada je izpolnila svojo grožnjo in preklicala dovoljenja za letenje več mednarodnim letalskim družbam, ker naj bi se pridružile "terorističnim dejanjem", ki jih spodbuja Združene države Amerike. Odločitev je bila sprejeta po izteku 48-urnega roka, ki ga je Venezuela postavila letalskim prevoznikom za ponovno vzpostavitev letov, pod grožnjo preklica dovoljenj. Ta ukrep je del prizadevanj Venezuele za obrambo svoje suverenosti pred agresijo Združenih držav.

Venezuelanski minister za notranje zadeve in pravosodje, Diosdado Cabello, je ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia obtožil, da je "imbecil" in ima "osvajalske težnje". Obtožbe so prišle v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki se medsebojno obtožujeta povezav s trgovino z drogami. Cabello je izjavil, da je nemogoče najti bolj "imbecilnega" državnega sekretarja od Rubia.

Venezuela naj bi končno začela izvažati zemeljski plin v Kolumbijo, medtem ko se obmejna mesta v Kolumbiji soočajo z množičnim prihodom beguncev iz Venezuele zaradi avtokracije. Uradnik Diosdado Cabello je zavrnil poročila o tem, da bi Nicolás Maduro odstopil. Zaradi možnosti napadov ZDA na Venezuelo se lahko položaj še poslabša.

Venezelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je zanikal obstoj tako imenovanega "Kartela Sonc" in ga označil za "narrativo" Združenih držav Amerike. ZDA to domnevno organizacijo obravnavajo kot teroristično in trdijo, da jo vodi predsednik Nicolás Maduro skupaj z vodstvom vlade in pripadniki oboroženih sil. Cabello se je odzval v času, ko ZDA izvajajo pomorsko in zračno prisotnost v Karibskem morju, blizu venezuelskih voda, z namenom boja proti trgovini z drogami.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Trinidad in Tobago popolnoma podpirata uporabo vojaških sredstev ZDA v Karibih za uničenje narkokartelov, kar povzroča napetosti v odnosih s sosednjo Venezuelo. Podpora trinidadske vlade Trumpovi protidrogaški operaciji je problematična, saj se je zaradi nje zapletla z Venezuelo.

Ministrstvo za nacionalno varnost Trinidada in Tobaga je močno zmanjšalo število delovnih dovoljenj, izdanih Venezuelcem, in sicer s 4.275 v letu 2024 na le 757 v letošnjem letu. To predstavlja zmanjšanje za 3.518 dovoljenj ali 82 % v okviru krize med državama.

Venezuelansko notranje ministrstvo je zahtevalo, da vrhovno sodišče (TSJ) odvzame državljanstvo opozicijskemu politiku Yonu Goicoechea zaradi "zahtevanja invazije" na državo. Ministrstvo, ki ga vodi Diosdado Cabello, je napovedalo, da bodo Goicoechei odvzeli vse osebne dokumente. Goicoechea je na svojem računu X objavil, da bi ga v Venezueli aretirali. Vlada Nicolása Madura ga obtožuje, da je pozival k invaziji, zato so sprožili postopek za odvzem državljanstva in uničenje vseh njegovih dokumentov.

Venezuelanski režim Nicolása Madura je predlagal odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi domnevnega spodbujanja intervencije ZDA. López je to označil za arbitrarnost in dejal, da Maduro to počne, ker izraža mnenje, ki ga delijo številni Venezuelci – željo po svobodi. Poudaril je, da v zgodovini Venezuele še ni prišlo do odvzema državljanstva in da gre za poskus ustrahovanja Venezuelcev doma in v tujini. López je tudi kritičen do kolumbijskega predsednika Petra, češ da mu je ohranitev Madura na oblasti v interesu.

Čilski predsednik Gabriel Boric je med obiskom v Rimu izjavil, da je režim venezuelskega diktatorja Nicolása Madura eden od osumljencev za umor nekdanjega venezuelskega častnika Ronalda Ojede v Čilu. Boric je opozoril na vse večji avtoritarizem v Latinski Ameriki in poudaril, da diktature prestopajo meje, da bi širile strah. Omenil je tudi vlogo Diosdada Cabella pri ugrabitvi in umoru Ojede.

V Venezueli so aktivirali Operacijo Independencia 200 v zveznih državah La Guaira in Carabobo. Diosdado Cabello je vodil izvajanje posebnih vojaških vaj, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah. V operaciji sodeluje tudi bolivarska milica ter socialne in ljudske sile.

Venezelski minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je izjavil, da je vrh Amerik brez Venezuele, ki ni bila povabljena na decembrsko srečanje, "nekaj drugega". Ob tem je napadel predsednika Dominikanske republike, Luisa Abinaderja, in ga označil za "mafijca", ker naj bi prejel ukaz, da Venezuelo izključi iz vrha.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je napovedal razporeditev vojske, policije in civilne obrambe na 284 "bojiščih" po vsej državi. Ta poteza predstavlja najnovejšo demonstracijo vojaške moči Venezuele v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike in povečane prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Nicolás Maduro je ponovno prestavil začetek božiča v Venezueli na 1. oktober, enako kot leta 2024, da bi spodbudil gospodarstvo države. Verske voditelje to dejanje moti. Datum božiča je prestavil že več let.

Stranka Vente Venezuela, ki jo vodi opozicijska voditeljica María Corina Machado, je pozvala mednarodno skupnost, naj okrepi pritisk na vlado Nicolása Madura. Poziv sledi grožnjam Diosdada Cabella proti članom stranke Vente Venezuela. Stranka meni, da je grožnja poskus ustrahovanja in utišanja tistih, ki nasprotujejo Madurjevi administraciji.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Marco Rubio je označil venezuelskega predsednika Nicolása Madura za begunca pred ameriško pravosodje zaradi obtožb o trgovini z drogami. ZDA so okrepile boj proti narkotikom v Karibskem morju in napadle plovilo, ki naj bi prevažalo droge iz Venezuele, pri čemer naj bi bilo ubitih 11 ljudi. Venezuela je ZDA obtožila "izvensodnih usmrtitev" v tem napadu. Rubio je obiskal tudi Ekvador in obljubil finančno pomoč v boju proti trgovini z drogami.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je obtožil Združene države Amerike, da so poslale vojaške ladje blizu venezuelske obale z namenom, da bi si prisvojile venezuelske naravne vire, vključno z nafto, plinom in zlatom. Maduro je te obtožbe izrekel po tem, ko je Donald Trump zatrdil, da so ameriške sile napadle venezuelsko ladjo, na kateri naj bi bili člani kriminalne združbe Tren de Aragua.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.