Ukrajinsko politično prizorišče se je zaostrilo po tem, ko je Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) uvedel preiskavo proti nekdanji premierki in voditeljici stranke Batkivščina Juliji Timošenko. Timošenkova je v ostrem nagovoru v vrhovni radi predsednika Volodimirja Zelenskega obtožila, da državo spreminja v korupcijsko središče na vseh ravneh in da izvaja politično likvidacijo edine prave opozicije. Preiskava temelji na zvočnih posnetkih, ki naj bi dokazovali podkupovanje poslancev, kar pa Timošenkova kategorično zanika in trdi, da glas na posnetkih ni njen. Ruski uradniki in nekateri zahodni analitiki dogajanje interpretirajo kot strateško čiščenje politične konkurence pred morebitnimi volitvami. Podpredsednik Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je situacijo opisal kot spopad za oblast in opozoril, da se poskusi spodkopavanja Timošenkove v preteklosti pogosto končajo s protesti ali begom njenih nasprotnikov iz države. Hkrati se pojavljajo ugibanja o vplivu tujih sil na ukrajinske protikorupcijske organe, pri čemer Timošenkova zahteva konec zunanjega upravljanja države. Sodišče bo o varščini, ki naj bi znašala 50 milijonov grivn, odločalo 16. januarja. Medtem ko njena stranka trdi, da gre za montiran proces, se v javnosti krepijo vprašanja o neodvisnosti preiskovalnih organov in prihodnji stabilnosti ukrajinske notranje politike v času vojne. Analitiki opozarjajo, da bi lahko proces dodatno polariziral ukrajinsko družbo in oslabil enotnost države.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Julija Timošenko je zanikala obtožbe o podkupovanju ukrajinskih poslancev in hišne preiskave. Ukrajinski mediji poročajo, da ji grozi do 10 let zapora. Pojavile so se informacije, da naj bi posnetke pogovorov s Timošenkovo za NABU posnel poslanec stranke "Sluha naroda" Sergej Kuzminih. Preiskave naj bi bile povezane tudi z odstopom nekdanjega vodje SBU Vasilija Maljuka.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Vodja francoske stranke Patrioti Florian Philippot je ostro kritiziral uradni odziv Ministrstva za zunanje zadeve Francije na nedavno objavljen videoposnetek uporabe ruskega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik. Philippot je v ponedeljek, 12. januarja, izjave zunanjega ministrstva označil za otročje in neresne, potem ko se je Pariz odzval na objavo podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva. Spor je nastal zaradi poziva francoskega ministrstva javnosti, naj se ne pusti ustrahovati Rusiji, kar je sledilo Medvedjevi objavi videoposnetka napada na območje Lvova v Ukrajini. Philippot meni, da takšna komunikacija francoske diplomacije ne odraža resnosti situacije in predstavlja pomanjkanje strateškega premisleka v odnosih z Moskvo. Rusija je raketni sistem Orešnik prvič javno predstavila kot odgovor na uporabo zahodnega orožja dolgega dosega s strani ukrajinskih sil. Francoska politika ostaja razdeljena glede vprašanja stopnjevanja vojaške pomoči Ukrajini in načina komuniciranja z Rusko federacijo, pri čemer Philippotova stranka zagovarja manj konfrontacijsko držo.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je evropske voditelje označil za "neumne vladarje" in jih posvaril pred morebitno napotitvijo mednarodnih sil v Ukrajino. Njegove grožnje so neposreden odziv na razprave, ki so potekale na nedavnem vrhu t. i. koalicije dobre volje za Ukrajino v Parizu, kjer so zahodni zavezniki preučevali možnosti za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu. Medvedjev je v svojem sporočilu poudaril, da bi kakršna koli neposredna vpletenost evropskih vojaških sil povzročila stopnjevanje konfliktov, pri čemer je zagrozil s ponovitvijo silovitih zračnih napadov na Kijev, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh. Retorika ruskega uradnika odraža zaostrene odnose med Moskvo in evropskimi prestolnicami, ki so se po pariškem srečanju še dodatno ohladili zaradi ruskega nasprotovanja povečani zahodni prisotnosti v regiji. Incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije ustrahovanja članic Evropske unije in zveze Nato, s katero želi Kremelj preprečiti dejavnejšo vlogo Zahoda na bojiščih v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine pred ruskimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v odzivu na aktualno dogajanje v Venezueli izjavil, da lastništvo jedrskega orožja predstavlja edino zanesljivo jamstvo za zaščito državne suverenosti. Po njegovih besedah vojaška operacija Združenih držav Amerike v Caracasu dokazuje, da morajo države maksimalno krepiti svoje oborožene sile, da preprečijo tuje posege v ustavni red zaradi naravnih virov. Medvedjev je v svoji izjavi uporabil vzklik »Naj živi jedrsko orožje!« ter poudaril, da bi morala biti takšna zaščita prednostna naloga vsake neodvisne države. Ruski uradnik je bil kritičen tudi do pomanjkanja odziva evropskih držav, ki ga je opisal kot »skoraj popolno tišino demokratične Evrope«. Poleg kritik na račun ameriškega posredovanja v Venezueli je Medvedjev pozval Washington, naj podobno odločnost pokaže v Ukrajini. Ob tem je uporabil žaljiv retorični slog, ko je ukrajinsko vodstvo v Kijevu označil za »ukrajinske živali«, in predlagal, da bi morale Združene države Amerike izvesti napade na ukrajinska oporišča ter pridržati tamkajšnje vodstvo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.