Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu pri doseganju svobode. Protesti v državi trajajo že petnajst dni, sprožili pa so jih nezadovoljstvo z režimom in visoke cene osnovnih dobrin. Po navedbah organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že več kot 500 ljudi, okoli 3000 protestnikov pa so oblasti pridržale. Trump se je o vojaških možnostih proti iranskemu režimu že posvetoval s svetovalci, medtem ko Teheran grozi z napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bo prišlo do neposrednega posredovanja. Napetosti so se dodatno zaostrile po Trumpovih objavah na družbenih omrežjih, kjer je režim opozoril pred nadaljnjimi poboji demonstrantov. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa tako stopnjuje pritisk na verske voditelje v Teheranu, pri čemer predsednik poudarja, da se Iran nahaja na prelomnici k svobodi. Iranske oblasti so ameriške napovedi označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in napovedale povračilne ukrepe. Razmere v državi ostajajo kritične, saj se protesti kljub nasilnemu zatiranju in grožnjam s smrtno kaznijo za nekatere udeležence ne umirjajo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna vojaška eskalacija med ZDA in Iranom lahko destabilizirala celotno regijo Bližnjega vzhoda.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, mater treh otrok. Dogodek je sprožil val ogorčenja po vsej državi in postal osrednja točka političnih razprav o priseljenski politiki administracije predsednika Trumpa. Napetosti so se dodatno zaostrile v Portlandu, kjer je agent obmejne straže prav tako streljal na dve osebi, kar je le še podžgalo demonstracije, ki so se iz mestnih središč razširile tudi v predmestja. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo napovedala napotitev več sto dodatnih agentov obmejne straže v zasneženi Minneapolis, da bi okrepili zvezni nadzor in podprli izvajanje strožjih ukrepov na področju priseljevanja. Ta poteza je povzročila neposreden spor med zveznimi oblastmi in lokalnimi uradniki, ki kritizirajo uporabo zvezne sile v mestu. Lokalne skupnosti se spopadajo z naraščajočim nezadovoljstvom, saj videoposnetki incidenta krožijo po spletu in spodbujajo nove shodov. Politična slika v Združenih državah Amerike se zaradi dogodkov močno zapleta, saj kritiki, med njimi tudi kongresnica Ilhan Omar, opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad zveznimi agencijami. Incidenti so privedli do blokade dostopa kongresnikov do prostorov urada ICE, kar je še dodatno poglobilo institucionalno krizo. Protestniki zahtevajo odgovornost in korenite spremembe v delovanju službe ICE, medtem ko zvezna vlada vztraja pri nadaljevanju svojih operacij preganjanja nezakonitih priseljencev.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti iranskemu režimu in napovedal možnost novih vojaških napadov, potem ko so v vseh 31 iranskih provincah izbruhnili množični protesti zaradi hiperinflacije in gospodarske krize. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovem boju za svobodo, hkrati pa je Teheran opozoril, da poboji protestnikov predstavljajo prestopanje t.i. rdeče črte. Po poročanju ameriških medijev naj bi predsednik že v kratkem prejel podrobna poročila o vojaških možnostih odziva na trenutno dogajanje. Odziv Irana na napovedi iz Washingtona je bil oster in neposreden. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je zagrozil s preventivnimi napadi na tarče v Združenih državah Amerike in Izraelu, če bodo zaznali neposredno nevarnost vojaškega posredovanja. Iranske oblasti trdijo, da so morebitni napadi s strani ZDA ali Izraela nedopustni, in napovedujejo povračilne ukrepe proti ameriškim silam v regiji. Napetosti so se dodatno zaostrile po podatkih, da je bilo od začetka protestov konec decembra ubitih že več kot 500 ljudi, več tisoč pa jih je bilo aretiranih. Analitiki ocenjujejo, da Trumpova administracija dogajanje v Iranu vidi kot zgodovinsko priložnost za oslabitev tamkajšnjega režima. Medtem ko Washington razmišlja o dodatnih sankcijah in vojaških možnostih, se protesti v Iranu širijo kljub nasilnemu odzivu varnostnih sil. Stopnjevanje napetosti med državama bi lahko imelo daljnosežne posledice za stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda, zlasti ob upoštevanju napovedanega sodelovanja med izraelsko in ameriško vojsko v primeru oboroženega spopada.

Reza Pahlavi, izgnani sin zadnjega iranskega šaha, je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k tesnejšemu sodelovanju z iranskim ljudstvom in opozicijo. Pahlavi verjame, da bi lahko Trumpova administracija odločilno prispevala k dokončnemu padcu islamskega režima v Teheranu, kar je metaforično opisal kot potrebo po tem, da se »kači odreže glava«. Njegovi pozivi prihajajo v času, ko Iran pretresajo smrtonosni protesti, ki so se razširili po državi. Nekdanji prestolonaslednik je poudaril, da so protirežimski protestniki opogumljeni zaradi Trumpovih namigov o morebitni vojaški akciji in stopnjevanju mednarodnega pritiska na Teheran. Pahlavi se v tujini pozicionira kot osrednja osebnost za politično tranzicijo v Iranu, čeprav kritiki njegovo delovanje označujejo za oportunizem. Njegova vloga v morebitni prihodnji demokratični ureditvi države ostaja nejasna in predmet številnih razprav. Dogajanje v Iranu se odvija v luči vse večje osamitve teheranskega režima in zaostrovanja ameriške zunanje politike. Medtem ko Pahlavi iz izgnanstva v Združenih državah Amerike pozdravlja Trumpova dejanja, se humanitarne razmere v domovini zaradi nasilnega zatiranja protestov slabšajo. Pahlavi upa, da bo Washington prepoznal iransko opozicijo kot legitimnega partnerja pri vzpostavljanju nove oblasti.

Po celotnih Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti proti strogi priseljenski politiki administracije predsednika Donalda Trumpa, ki so se stopnjevali po smrti 37-letne Renee Nicole Good. Žensko je med zvezno operacijo pregona v Minneapolisu ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo val ogorčenja in obtožbe o militarizaciji organov pregona. Poleg žrtve so agenti med isto operacijo ustrelili še dve osebi, kar je dodatno podžgalo nezadovoljstvo civilne družbe. Trumpova administracija se je na nemire odzvala z napovedjo o napotitvi dodatnih zveznih agentov v zvezno državo Minnesota, kjer so razmere najbolj zaostrene. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je bila sprejeta kljub ostrim kritikam lokalnih politikov, vključno s kongresnico Ilhan Omar, ki je izpostavila kritično pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov ICE. Protestniki v številnih ameriških mestih zahtevajo reformo sistema in odgovornost za usodno streljanje. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov službe ICE v Minneapolisu. Dogajanje odraža globok družbeni razkol glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih agencij, hkrati pa predstavlja velik politični pritisk na predsednika Trumpa, ki kljub odporu vztraja pri izvajanju svoje stroge politike z uporabo dodatne sile na terenu.

V ameriškem mestu Minneapolis so policisti med nočnimi protesti proti zveznim organom za priseljevanje (ICE) pridržali 29 oseb. Župan Jacob Frey je na tiskovni konferenci pojasnil, da so se protesti razplamteli po usodnem streljanju pripadnikov zvezne službe, v katerem je umrl moški. Policija se je na nemire odzvala z okrepljeno prisotnostjo, ko so skupine protestnikov izražale nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih organov. Župan Frey je aktiviste in prebivalce pozval k mirnosti ter jih opozoril, naj ne nasedajo provokacijam predsednika Donalda Trumpa. Po županovih besedah gre za poskus ustvarjanja konfliktov v politične namene, zato je pozval k izogibanju nasilju. Poudaril je, da mesto ne bo dopustilo ogrožanja varnosti, hkrati pa razume bolečino skupnosti ob nedavnem incidentu. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše napetosti v Združenih državah Amerike glede politike priseljevanja in pooblastil zveznih agencij. Pridržani protestniki so bili obtoženi različnih kršitev javnega reda in miru, medtem ko preiskava streljanja še poteka. Lokalni organi ostajajo v stanju visoke pripravljenosti, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nemirov v mestu.

Iranska vojska je napovedala možnost posredovanja pri zatiranju obsežnih protivladnih protestov, ki pretresajo državo, hkrati pa je Teheran izdal ostro opozorilo Združenim državam Amerike in Izraelu. Iranski vrhovni vojaški poveljniki in politični voditelji, vključno s predsednikom Masudom Pezeškijanom in zunanjim ministrom Abasom Aragčijem, trdijo, da so nemiri plod tujega vmešavanja. Teheran je uradno posvaril, da bodo ameriška vojaška oporišča, komercialni ladijski promet in izraelsko ozemlje postale legitimne tarče napadov, v kolikor bi se Washington odločil za kakršno koli vojaško posredovanje v podporo protestnikom. Izrael je zaradi možnosti ameriškega posredovanja in posledičnega iranskega povračilnega ukrepa močno povišal stopnjo pripravljenosti svojih varnostnih sil. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da država pozorno spremlja dogajanje, medtem ko so se med visokimi uradniki v Tel Avivu in Washingtonu zvrstili pogovori o t. i. »iranski mapi«. Kljub napetostim izraelska vojska za zdaj še ni izdala posebnih navodil za civilno prebivalstvo glede umika v zaklonišča, vendar so varnostne službe v stanju visoke budnosti. Mednarodne razsežnosti krize je dodatno podčrtal podpis novega varnostnega pakta med Izraelom in Nemčijo, ki sta ga v Jeruzalemu sklenila premier Netanjahu in nemški notranji minister Alexander Dobrindt. Sporazum je neposreden odziv na grožnje Irana in njegovih zaveznikov, kot so Hezbolah, Hamas in Hutiji. Medtem ko iranske oblasti izvajajo skoraj popolno blokado spleta, da bi omejile širjenje protestov, izraelski politiki in družbena omrežja odkrito razpravljajo o možnosti padca teheranskega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti, da se bodo Združene države Amerike odzvale s silo, če bo teheranski režim nadaljeval z uboji demonstrantov med vsesplošnimi ljudskimi upori. Razmere v Iranu so se kritično zaostrile, saj se nemiri širijo po vseh 31 provincah, režim pa je odgovoril z vsesplošno zatemnitvijo komunikacij in aretacijami oboroženih upornikov. Trump je poudaril, da so iranske oblasti izgubile nadzor nad ključnimi mesti in da brutalnost proti lastnemu ljudstvu ne bo ostala nekaznovana. Iranski zunanji minister je v odzivu na grožnje iz Washingtona obtožil ZDA, da proteste namerno podpihujejo in spreminjajo v krvave spopade, da bi ustvarili izgovor za zunanje vojaško vmešavanje. Teheran je hkrati izdal opozorilo, da bi lahko v primeru ameriških napadov ciljali na vojaške sile ZDA in Izraela v regiji. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je bil ameriški predsednik seznanjen z različnimi možnostmi za vojaške udare, medtem ko se protestno gibanje, spodbuja ga tudi retorika iz Bele hiše, ne umirja. Ameriški obveščevalni viri in neodvisni mediji poročajo, da Trumpova podpora opolnomoča protestnike, hkrati pa iranski režim potiska v defenzivni položaj. Senator Lindsey Graham je javno podprl predsednikovo stališče in poudaril, da režimska grozodejstva zahtevajo odločen mednarodni odgovor. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz v odnosih med državama v zadnjem desetletju, saj se Washington odkrito pripravlja na morebitno pomoč demonstrantom, kar Teheran interpretira kot neposredno napoved vojne.

Palestinsko gibanje Hamas je napovedalo, da bo razpustilo svojo vlado na območju Gaze, ko bo nadzor nad ozemljem prevzel palestinski tehnokratski odbor, kot to predvideva mirovni načrt pod vodstvom ZDA. Kljub tej napovedi gibanje še ni podalo natančne časovnice za predajo oblasti, ki bi se izvedla pod nadzorom novega organa, imenovanega "odbor za mir" (Board of Peace), ki ga je predlagal Donald Trump. Ta korak je namenjen olajšanju prehoda oblasti in rekonstrukciji uničenega ozemlja. Medtem ko potekajo politični dogovori, se razmere na terenu ponovno zaostrujejo. V najnovejših izraelskih napadih na območju Gaze so bili ubiti najmanj štirje Palestinci, več oseb pa je bilo ranjenih. Lokalni viri poročajo o nenehnih kršitvah premirja, ki je sicer stopilo v veljavo oktobra lansko leto. Izraelska stran po drugi strani trdi, da so njene vojaške dejavnosti le odziv na predhodne kršitve prekinitve ognja s strani palestinskih borcev. Poleg neposrednih spopadov poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo, da Izrael za marec načrtuje novo obsežno ofenzivo v Gazi. Izraelske obrambne sile naj bi že pripravile operativne načrte za ponovni vstop v mesto Gaza, kar bi lahko pomenilo konec trenutnega krhkega premirja. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo dogodki v Teheranu in obtožbe o izdaji zaupnih podatkov iz urada izraelskega premierja Netanjahuja tujim medijem.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava, ki jo vodi tožilstvo v okrožju Columbia pod vodstvom Jeanine Pirro, se osredotoča na Powellovo junijsko pričanje o 2,5 milijarde dolarjev vredni prenovi sedeža centralne banke v Washingtonu. Tožilci preverjajo, ali je Powell namerno zavajal zakonodajalce glede obsega in stroškov projekta, v petek pa so mu že vročili pozive velike porote. Jerome Powell je v uradni izjavi preiskavo označil za precedens brez primere in neposreden napad na neodvisnost centralne banke. Poudaril je, da so obtožbe o nepravilnostih pri prenovi zgolj pretveza za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Po Powellovih besedah so kazenske grožnje povračilni ukrep, ker Fed pri določanju obrestnih mer sledi ekonomskim podatkom in javnemu interesu namesto političnim željam Bele hiše. Kljub pritiskom je Powell napovedal, da bo svoje dolžnosti še naprej opravljal brez političnega strahu. Dogajanje je že povzročilo nestanovitnost na finančnih trgih, kjer je indeks ameriškega dolarja (DXY) upadel proti vrednosti 99,00. Vlagatelji so se zaradi negotovosti preusmerili v varne naložbe, kar je povzročilo rast cen srebra nad 83 dolarjev za unčo. Analitiki opozarjajo, da bi stopnjevanje spora med predsednikom Trumpom in centralno banko lahko resno ogrozilo stabilnost ameriške denarne politike in zaupanje v neodvisnost ključnih finančnih institucij.

Nemčija in Švedska sta ostro zavrnili ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uporabi sile za priključitev avtonomnega danskega ozemlja Grenlandije. Do diplomatskih napetosti prihaja po tem, ko je Bela hiša nakup otoka opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti Združenih držav Amerike, kar je v Evropi sprožilo val kritik in zaskrbljenosti zaradi morebitnega ogrožanja suverenosti kraljevine Danske. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo poudarila, da se država nahaja v »odločilnem trenutku« diplomatskega spora z Washingtonom. Odziv danske vlade sledi neposrednim navedbam ameriške administracije o strateškem pomenu arktičnega ozemlja za vire surovin in obrambno politiko, pri čemer so nekateri ameriški uradniki za opravičevanje uporabe izrednih pooblastil navajali celo precedense iz mednarodnega kazenskega prava. Razmere so se zaostrile tik pred načrtovanimi srečanji v Washingtonu, kjer bodo predstavniki zaveznic razpravljali o svetovnem boju za ključne surovine. Evropski voditelji so v skupni izjavi izrazili solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter opozorili, da kakršne koli enostranske težnje po spremembi meja v Arktiki predstavljajo nevarno kršitev mednarodnega reda in stabilnosti znotraj zavezništva NATO.

Bela hiša je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa napovedala ambiciozne, a hkrati sporne gospodarske ukrepe, ki bi lahko korenito spremenili finančni položaj ameriških gospodinjstev. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social predlagal enoletno omejitev obrestnih mer za kreditne kartice na 10 odstotkov, kar naj bi začelo veljati 20. januarja 2026. Ukrep je namenjen povečanju cenovne dostopnosti življenja, vendar so ekonomisti in finančni strokovnjaki že izrazili resne pomisleke glede morebitnih negativnih posledic na trgu potrošniških posojil. Istočasno se v Washingtonu pripravlja predlog za znatno povečanje izdatkov za obrambo. Predsednik Trump namerava od oktobra dalje zahtevati dodatnih 600 milijard dolarjev letno za vojsko, kar predstavlja skoraj dva odstotka bruto domačega proizvoda Združenih držav Amerike. Financiranje tega povečanja je predvideno prek močno povišanih uvoznih carin, kar kritiki opisujejo kot masiven posreden dvig davkov. Po ocenah bi takšno povišanje carin v enem desetletju ameriška gospodinjstva stalo približno 45.000 dolarjev na enoto, kar odpira vprašanja o vzdržnosti takšne fiskalne politike. Kritike na račun Trumpovih načrtov prihajajo tudi iz konservativnih in finančnih krogov. Milijarder Bill Ackman je sicer podprl cilj znižanja obrestnih mer, a opozoril, da bi fiksna kapica povzročila množično preklicevanje kartic manj premožnim državljanom, ki bi se zaradi nedostopnosti bančnih posojil lahko obrnili k nezakonitim posojilodajalcem. Nekdanji visoki uradniki iz obdobja Reaganove administracije pa so Trumpovo politiko označili za obliko klientelizma, ki spodkopava ustavno vlogo kongresa pri odločanju o davkih in porabi.

Nacionalna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je ob zamenjavi uradnega portreta Donalda Trumpa iz spremnega besedila odstranila vse navedbe o njegovih dveh ustavnih obtožbah in napadu na ameriški Kapitol 6. januarja 2021. Nov fotografski portret prikazuje Trumpa v Ovalni pisarni z resnim izrazom in pestmi na mizi, medtem ko je bila ob njem nameščena bistveno krajša biografska tablica, ki se osredotoča le na osnovne podatke o njegovem predsedovanju. Po poročanju ameriških medijev je bila stara različica besedila, ki je povzemala ključne dogodke Trumpovega prvega mandata, trn v peti Beli hiši, kjer so bili nezadovoljni z manj laskavimi opisi preteklega delovanja. Nova plošča je tako kratka, da so na steni pod njo še vedno vidni obrisi prejšnjega, obširnejšega opisa. Bela hiša je fotografije osvežene razstave "Ameriški predsedniki" že delila na svojih družbenih omrežjih, s čimer so potrdili uradno spremembo v predstavitvi zgodovine. Kljub temu da je Trump edini predsednik v zgodovini Združenih držav Amerike, ki je bil dvakrat ustavno obtožen, so ti zgodovinski fakti zdaj v nacionalni instituciji izpuščeni. Odločitev muzeja je sprožila javne razprave o vplivu politike na muzejske vsebine in ohranjanje objektivnega zgodovinskega spomina v zveznih ustanovah. Ustanova Smithsonian se je v preteklosti že srečevala s podobnimi pritiski glede dokumentiranja Trumpovega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi najnovejšimi izjavami o ozemeljskih težnjah po Grenlandiji povzročil preplah med evropskimi voditelji in v danski politiki. Kot poroča časnik The New York Times, Trump trdi, da ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo na podlagi obrambnega pakta iz leta 1951. Trump je v intervjuju poudaril, da je nadzor nad tem strateškim območjem zanj pomembnejši od mednarodnih pogodb, pri čemer je izrazil prepričanje, da bi moralo mednarodno pravo veljati le selektivno. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi visoki predstavniki Evropske unije so nad besedami ameriškega predsednika in njegovega namestnika načelnika osebja Stevna Millerja ogorčeni. Trumpove izjave o Grenlandiji so povezane z naraščajočo geopolitično konkurenco, saj ameriški predsednik meni, da morajo ZDA na otoku prehiteti vpliv Rusije in Kitajske. Po njegovih besedah ga pri uveljavljanju oblasti omejuje zgolj lastna moralna presoja, ne pa zunanje institucije ali pravne obveze. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se po teh izjavah močno zaostrili, saj Trumpovi načrti neposredno posegajo v suverenost Danske. Diplomatski viri navajajo, da so evropski voditelji pretreseni nad ravnjo agresivnosti v ameriški zunanji politiki. Grenlandija ostaja ključna točka v Arktiki, Trumpov pristop pa nakazuje na morebitno novo obdobje enostranskih potez Združenih držav Amerike na svetovnem odru.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo pozval Kubo k nujnim pogajanjem z Washingtonom in zagrozil s popolno prekinitvijo dobave venezuelske nafte ter finančnih sredstev. Grožnja sledi nedavni operaciji ameriških specialnih sil, v kateri sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga, kar je povzročilo smrt več deset pripadnikov varnostnih sil, med katerimi so bili številni Kubanci. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da ZDA prek pomorske blokade zdaj dejansko nadzorujejo venezuelski naftni sektor in da Kuba ne bo več prejemala energentov, razen če sklene dogovor z njegovo administracijo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na Trumpove besede odzval z ogorčenjem in poudaril, da Kubi nihče ne bo diktiral njene politike. Havana se že desetletja spopada z gospodarskimi sankcijami ZDA, vendar se je pritisk po vojaškem posredovanju v Venezueli močno stopnjeval. Trumpova administracija trdi, da je Kuba dolga leta prejemala brezplačno nafto v zameno za varnostne storitve, ki jih je nudila Madurovemu režimu, kar nameravajo ZDA zdaj trajno ustaviti. Hkrati je Donald Trump izrazil pripravljenost na srečanje z vršilko dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez. Poudaril je, da njegova administracija dobro sodeluje z začasnimi oblastmi v Caracasu in da se dogovarjajo o obnovi diplomatskih odnosov, ki so bili prekinjeni leta 2019. ZDA si ob tem prizadevajo za obnovo venezuelske naftne industrije s pomočjo ameriških podjetij, medtem ko Trump trdi, da ima Washington ključno vlogo pri vseh prihodnjih odločitvah države.

Ameriški predsednik Donald Trump je 12. januarja 2026 izrazil pripravljenost na srečanje z začasno predsednico Venezuele Delcy Rodríguez. Na krovu letala Air Force One je Trump poudaril, da njegova administracija pozitivno sodeluje z novim venezuelskim vodstvom in da se razmere v tej južnoameriški državi pod vodstvom Rodríguezove izboljšujejo. Čeprav točnega datuma srečanja ni navedel, je potrdil, da se bosta v določenem trenutku sešla, saj je njeno dosedanje delo ocenil kot zelo dobro. Delcy Rodríguez, nekdanja podpredsednica v vladi Nicolása Madura, trenutno vodi Venezuelo v občutljivem prehodnem obdobju po padcu Madurovega režima. Njena vloga je ključna pri stabilizaciji države in vodenju notranjih pogajanj ter prizadevanj za normalizacijo mednarodnih odnosov. Trumpove besede sicer ne pomenijo uradnega zasuka v zunanji politiki ZDA, vendar nakazujejo precejšnjo omilitev tona in možnost neposrednega diplomatskega stika z novo oblastjo v Caracasu. Dogajanje v Venezueli ima širše regionalne in globalne implikacije, predvsem na področju energetike in geopolitične stabilnosti v Latinski Ameriki. Ameriški predsednik je ob tem še razkril, da je zaradi dobrega sodelovanja s Caracasom preklical načrtovan vojaški napad na Venezuelo, kar kaže na to, da Washington trenutno daje prednost diplomaciji in gospodarskemu vplivu pred neposrednim vojaškim posredovanjem.

Vrednost ameriškega dolarja je v ponedeljek, 12. januarja 2026, na latinskoameriških trgih ostala v središču pozornosti, saj so v Argentini, Peruju in Urugvaju zabeležili stabilne, a pozorno spremljane menjalne tečaje. V Argentini so finančni trgi spremljali predvsem razliko med uradnim tečajem in t.i. dolarjem blue, medtem ko je v Urugvaju medbančna vrednost valute pred odprtjem trgov znašala povprečno 38,82 pesa. V Peruju so se kupni in prodajni tečaji prilagajali aktualnemu povpraševanju na nacionalnem trgu. Stabilnost valute v regiji prihaja v času povečanih geopolitičnih tveganj in pričakovanj glede prihodnje gospodarske politike Združenih držav Amerike. Analitiki opozarjajo, da trgovci v regiji ostajajo previdni zaradi morebitnih carinskih ukrepov in protekcionističnih groženj, ki jih je v preteklosti napovedovala ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa. To ustvarja pritisk na lokalne valute, ki se skušajo upirati nadvladi dolarja. Trgi v regiji so se različno odzvali na odpiranje tedenskega trgovanja; medtem ko nekateri beležijo rahlo krepitev domačih valut, drugi ostajajo ujeti v visoke tečajne razlike. Posebna pozornost je namenjena vzporednim trgom, ki v državah z visoko inflacijo, kot je Argentina, pogosto služijo kot dejanski indikator ekonomske stabilnosti in zaupanja v domači finančni sistem.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo opozorila, da se država nahaja v odločilnem trenutku diplomatskega spora z Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno omenil možnost uporabe sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Izjava Frederiksenove prihaja pred pomembnimi srečanji v Washingtonu, ki se bodo začela v ponedeljek in bodo osredotočena na svetovni boj za ključne surovine na Arktiki. Premierka je poudarila nujnost ohranitve danske suverenosti nad avtonomnim ozemljem, medtem ko se pritiski iz Bele hiše stopnjujejo. Evropske zaveznice so stopile v bran Kopenhagnu in obsodile retoriko Washingtona, ki Grenlandijo označuje za prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA. Spor, ki se je sprva zdel kot teoretična diplomatska poizvedba, se je sprevrgel v resno mednarodno krizo, saj Trumpova administracija ne izključuje več vojaških sredstev za dosego svojih strateških ciljev. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje s silo v sodobni diplomaciji nesprejemljive. Napetosti med državama vplivajo na širšo varnostno arhitekturo na severu Evrope in v okviru zavezništva NATO. Medtem ko Washington trdi, da je nadzor nad otokom nujen zaradi bogatih nahajališč rudnin in strateške lege nasproti Rusiji in Kitajski, Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pravico do samoodločbe. Prihajajoči pogovori v ZDA bodo ključni za določitev prihodnjih odnosov med dolgoletnima zaveznicama.

Zvezno tožilstvo v Washingtonu je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na Powellovo junijsko pričanje o stroških in obsegu 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža centralne banke. Ministrstvo za pravosodje je v petek Fedu vročilo sodne pozive velike porote, kar pomeni neposredno grožnjo s kazensko obtožnico proti prvemu možu najvplivnejše finančne institucije na svetu. Jerome Powell je v odzivu na preiskavo ostro zavrnil obtožbe in dejanja pravosodnega ministrstva označil za ustrahovanje ter poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke. V svoji izjavi je poudaril, da so vprašanja glede prenove stavbe zgolj pretveza, dejanski razlog za stopnjevanje pritiskov pa naj bi bilo njegovo zavračanje zahtev predsednika Donalda Trumpa po agresivnem zniževanju obrestnih mer. Powell trdi, da so odločitve Feda temeljile izključno na ekonomskih analizah in ne na političnih preferencah Bele hiše. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in neodvisnim regulativnim organom. Medtem ko tožilstvo preučuje, ali je Powell namerno zavajal kongresnike glede proračuna nepremičninskega projekta, finančni trgi z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne posledice za stabilnost ameriške denarne politike. Powell je kljub pravnim pritiskom napovedal, da bo nadaljeval svoje delo v skladu z zakonom in mandatom centralne banke.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ga iranske oblasti zaprosile za začetek novih pogajanj, medtem ko se Islamska republika spopada z valom nasilnih protovladnih protestov. Trump je informacijo razkril novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, pri čemer je poudaril, da Teheran sam išče dialog z Washingtonom. Kljub napovedi morebitnih diplomatskih pogovorov pa predsednik ni razkril podrobnosti o vsebini srečanj ali morebitnih spremembah glede spornega iranskega jedrskega programa. Razmere v Iranu ostajajo zaostrene, saj se država sooča z množičnimi demonstracijami, ki so zahtevale že na stotine smrtnih žrtev, več tisoč ljudi pa je bilo zaprtih. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro obsodil državno nasilje in pozval iransko vodstvo k takojšnji prekinitvi uporabe sile proti civilistom. Trump je ob tem iranske oblasti ponovno opozoril pred nadaljnjim ubijanjem protestnikov in nakazal, da bi morale Združene države Amerike v nasprotnem primeru morebiti ukrepati. Napovedana pripravljenost na pogovore prihaja po dolgem obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem sta državi prek družbenih omrežij in uradnih kanalov izmenjevali ostre grožnje. Medtem ko Trump poudarja, da si Iran želi dogovora, ostaja vprašanje, ali gre za resničen diplomatski premik ali zgolj za poskus iranskih oblasti, da bi zmanjšale mednarodni pritisk v času notranje nestabilnosti. Analitiki opozarjajo, da bi vsakršno posredovanje ZDA lahko dodatno vplivalo na regionalno varnost.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je na svojem uradnem profilu na družbenem omrežju X objavil provokativno karikaturo, ki prikazuje ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot razpadajoč kamenit sarkofag. Objava vključuje napis v perzijščini in angleščini, ki napoveduje Trumpov propad in ga primerja z usodo egiptovskih faraonov. Vizualna podoba simbolizira neizbežen konec njegove moči in vpliva, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med Teheranom in Washingtonom. Simbolika sarkofaga v iranski propagandi namiguje na minljivost tiranov in zgodovinsko neizbežnost njihovega padca. S tem dejanjem Hamenej nadaljuje tradicijo neposrednih spletnih napadov na ameriško politično vodstvo, ki so se okrepili po Trumpovi ponovni izvolitvi in njegovih ostrih napovedih glede iranskega jedrskega programa. Karikatura je bila objavljena v času, ko obe državi izmenjujeta ostre diplomatske in vojaške grožnje. Dejanje iranskega vodstva je neposreden odgovor na nedavne napovedi nove ameriške administracije glede stopnjevanja pritiska na islamsko republiko. Medtem ko Washington poudarja potrebo po omejitvi iranskega regionalnega vpliva, Teheran prek tovrstnih objav sporoča svojemu prebivalstvu in mednarodni javnosti, da se ne namerava umakniti pod pritiski. Tovrstna retorika povečuje tveganje za morebitne incidente na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti navezale stik z Belo hišo in izrazile željo po začetku pogajanj. Po Trumpovih besedah se je Teheran za ta korak odločil zaradi intenzivnega pritiska Združenih držav Amerike, ki ga je predsednik opisal kot neusmiljenega. Kljub navedbam o diplomatskem premiku Trump še naprej razmišlja o morebitnih povračilnih ukrepih zaradi nedavnih iranskih dejanj, ki so po mnenju Washingtona prestopila kritične meje. Razmere ostajajo napete, saj iranski vrhovni voditelj sočasno z domnevnimi ponudbami za pogovor objavlja provokativno vsebino, ki dodatno zaostruje odnose med državama. Trump je poudaril, da so iranske oblasti utrujene od nenehnega ameriškega pritiska, kar naj bi bil glavni povod za njihovo spremembo strategije. Medtem v Iranu še vedno potekajo siloviti protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 544 ljudi, kar še povečuje notranji pritisk na tamkajšnji režim. Diplomatska pobuda prihaja v času, ko se Washington spopada z vprašanjem iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva Teherana. Čeprav so navedbe o iranski prošnji za pogajanja za zdaj enostranske, saj prihajajo predvsem s strani ameriškega predsednika, bi morebitna srečanja lahko pomenila ključen preobrat v večletni krizi, ki zaznamuje bližnjevzhodno politiko.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sprožila razpravo o prihodnosti poslovanja ameriških energetskih podjetij v Venezueli. Trump je v nedeljo javno izrazil namero, da bi naftnemu gigantu ExxonMobil onemogočil dostop do črpanja nafte v tej latinskoameriški državi. Takšna napoved je sledila izjavam glavnega izvršnega direktorja podjetja Darrena Woodsa, ki je opozoril na številne ovire pri vodenju poslovnih operacij v Venezueli pod trenutnim režimom. Kljub zaostrovanju retorike proti določenim podjetjem se znotraj Bele hiše istočasno odvijajo razprave o morebitnem splošnem omiljenju sankcij proti Venezueli. Namen teh razmišljanj je oživitev prodaje venezuelske nafte na mednarodnih trgih, kar bi lahko vplivalo na stabilizacijo globalnih cen energentov. Trump je po srečanju s predstavniki največjih naftnih podjetij poudaril, da se nagiba k omejitvi sodelovanja z ExxonMobilom, kar kaže na selektiven pristop administracije do gospodarskih subjektov. Napetosti med Washingtonom in naftno industrijo glede venezuelskega trga odražajo širšo strategijo Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in trgovinskimi omejitvami poskušajo izvajati politični pritisk. Odločitev o prepovedi delovanja za ExxonMobil bi lahko pomenila pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Južne Amerike in hkrati povzročila dodatna trenja znotraj energetskega sektorja, ki se spopada z omejitvami zaradi mednarodnih embargo ukrepov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da je nagnjen k odločitvi, s katero bi podjetju ExxonMobil prepovedal sodelovanje pri obnovi venezuelske naftne industrije. Odločitev sledi srečanju v Beli hiši, kjer je izvršni direktor družbe Darren Woods opisal Venezuelo kot državo, v katero je nemogoče investirati. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad odzivom največjega ameriškega naftnega podjetja na njegov načrt, ki predvideva 100 milijard dolarjev vredne investicije za revitalizacijo energetskega sektorja po odstavitvi Nicolása Madura. Med petkovim srečanjem s predstavniki naftne industrije je Woods poudaril, da bi morala Venezuela najprej spremeniti svojo zakonodajo, preden bi postala privlačna za tuje naložbe. Trump je Woodsov nastop označil za preveč pretkan in dejal, da mu odziv podjetja ni bil po godu. Napetosti med Belo hišo in naftnim gigantom so se pojavile v ključnem trenutku, ko si ameriška administracija prizadeva za hiter prevzem nadzora nad državo z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Sporazum o obnovi industrije, ki ga Trumpova administracija vsiljuje ameriškim energetskim podjetjem, naj bi zagotovil stabilno dobavo nafte Združenim državam Amerike. Medtem ko drugi naftni mogotci izražajo dvome o stabilnosti regije po ugrabitvi Madura s strani ameriških specialnih sil, Trump vztraja pri ambicioznem investicijskem načrtu. Izključitev družbe ExxonMobil bi pomenila pomemben premik v strategiji, saj gre za eno najmočnejših energetskih subjektov na svetu, ki ima zgodovinsko kompleksne odnose z venezuelskimi oblastmi.

Cene zlata in srebra so v ponedeljek dosegle nove rekordne vrednosti, saj so se vlagatelji zatekli k varnim naložbam zaradi stopnjevanja napetosti med ameriško administracijo in centralno banko Federal Reserve (Fed). Do pretresa na svetovnih finančnih trgih je prišlo po razkritju predsednika Feda Jeroma Powlla, da mu je ministrstvo za pravosodje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izdalo sodne pozive in zagrozilo s kazensko ovadbo. Preiskava se uradno nanaša na 2,5 milijarde dolarjev vredno prenovo sedeža centralne banke, vendar je Powell postopek označil za politično motiviran pritisk na neodvisnost Feda zaradi njegovega zavračanja znižanja obrestnih mer. Istočasno so se stopnjevale geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, potem ko je predsednik Trump opozoril Iran na možne povračilne ukrepe zaradi nasilnega zatrtja protivladnih protestov, ki naj bi zahtevali stotine življenj. Teheran je v odgovor zagrozil z napadi na ameriške in izraelske cilje v primeru vojaškega posredovanja. Negotovost na trgih so dodatno povečale novice o morebitnem kopičenju vojaških sil v Arktiki zaradi Trumpovih ponovnih teženj po nakupu Grenlandije, kar je spodbudilo evropske zaveznice k razmišljanju o krepitvi prisotnosti v regiji. Ameriški dolar je zaradi negotovosti glede prihodnje denarne politike in napadov na neodvisnost centralne banke oslabel proti večini svetovnih valut. Indeks dolarja je padel proti vrednosti 99,00, medtem ko so kriptovalute, vključno z bitconom, zabeležile rast, saj jih vlagatelji v času politične nestabilnosti v ZDA vidijo kot alternativo tradicionalnim sredstvom. Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so se znižale, kar odraža pesimizem glede stabilnosti institucionalnega okvira največjega svetovnega gospodarstva ob začetku sezone objav poslovnih rezultatov za zadnje četrtletje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom glede 2,5 milijarde dolarjev vredne obnove sedeža centralne banke v Washingtonu. Powell je v nedeljo potrdil, da je banka prejela sodne pozive velike porote, vendar je postopek označil za precedenčen politični pritisk. Po njegovih besedah so obtožbe le pretveza za spodkopavanje neodvisnosti centralne banke, saj se ni odzval na zahteve predsednika Donalda Trumpa po agresivnejšem zniževanju obrestnih mer. Preiskava se osredotoča na junijsko pričanje pred senatnim odborom za bančništvo, kjer naj bi Powell po navedbah nekaterih republikanskih poslancev zavajal javnost glede stroškov in obsega prenove dveh uradnih poslopij. Medtem ko predsednik Trump trdi, da o sami preiskavi ne ve ničesar, je hkrati znova javno kritiziral Powellovo delo na področju monetarne politike in vodenja gradbenih projektov. Finančni trgi so se na novice o stopnjevanju konflikta med Belo hišo in neodvisnim Fedom odzvali z negotovostjo, kar se je odrazilo v rahlem padcu ameriških terminskih pogodb. Strokovnjaki in zgodovinarji centralnega bančništva opozarjajo, da uporaba kazenskopravnih sredstev zoper vodilnega usmerjevalca denarne politike predstavlja najnižjo točko v zgodovini neodvisnosti ameriških institucij. Če se bo pritisk na centralno banko stopnjeval, bi to lahko vodilo do povečanja stroškov zadolževanja in nestabilnosti dolarja na svetovnih trgih. Powellu se mandat izteče maja 2026, vendar preiskava že zdaj močno omejuje njegov manevrski prostor pri vodenju gospodarske politike Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je komunističnemu režimu na Kubi postavil oster ultimat in zahteval sklenitev novega dogovora z Washingtonom, preden bo za to prepozno. Trump je prek družbenih omrežij in v javnih izjavah opozoril, da bo Havana ostala brez ključnih virov venezuelske nafte in finančnih sredstev, od katerih je bila odvisna desetletja. Po njegovih besedah Kuba ne bo več prejemala energentov v zameno za varnostne storitve, ki jih nudi venezuelskemu režimu pod vodstvom Nicolása Madura. Trump je namignil, da pogovori s Kubo že potekajo, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na ameriške pritiske odzval s kljubovanjem in poudaril, da Kubi nihče ne bo narekoval njenih dejanj. Izjavil je, da je država pripravljena braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi in da ne bodo popustili pod zunanjimi grožnjami. Odnosi med državama so se dodatno zaostrili po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli 3. januarja, kar Havana označuje za agresijo na suvereno državo. Zaostrovanje retorike prihaja v času širše zunanjepolitične ofenzive Trumpove administracije, ki z ekonomskimi pritiski in carinami poskuša preoblikovati geopolitična zavezništva na južni polobli. Medtem ko Trump trdi, da bo situacija na otoku privedla do padca tamkajšnje vlade brez potrebe po neposredni vojaški intervenciji, kubanske oblasti utrjujejo svoja stališča in zavračajo kakršno koli podrejanje ameriškim zahtevam. Napetost v karibski regiji tako ostaja na najvišji ravni v zadnjih letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejeno fotografijo svojega profila na Wikipedii, na kateri je poleg funkcije predsednika Združenih držav Amerike naveden tudi kot začasni predsednik Venezuele. Gre za zadnjo v nizu kontroverznih objav po dramatičnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriške vojske 3. januarja 2026. Medtem ko uradna Wikipedia ne kaže sprememb, Trump s takšnimi dejanji stopnjuje pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Trump je v izjavah za javnost potrdil, da namerava kmalu obiskati Venezuelo in se sestati z vršilko dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez. Kljub navedbam o dobrem sodelovanju je Trump ponovil grožnje usmerjene proti Rodriguezovi in poudaril, da bi lahko končala podobno kot Maduro, če ne bo v celoti sodelovala z Washingtonom. Napetosti so tesno povezane z ameriškimi interesi na področju energetike, saj je predsednik že napovedal revitalizacijo venezuelskega naftnega sektorja. V ospredju diplomatskih in gospodarskih pogajanj ostaja vprašanje nafte. Trump je razkril, da je Rodriguezova zaprosila za prevzem 50 milijonov sodčkov nafte, ki so zdaj na poti v Združene države Amerike. Medtem ko se ujeti Nicolas Maduro na sodišču v New Yorku brani pred obtožbami narkoterorizma, ameriška administracija pospešeno uveljavlja svojo prevlado v regiji, kar vključuje tudi razmišljanja o nadaljnjih teritorialnih ciljih, kot je Grenlandija.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil svojo namero o prevzemu Grenlandije od Danske, pri čemer je poudaril, da se pogovori nanašajo na dejanski nakup ozemlja in ne na morebiten dolgoročni najem. Njegove izjave, ki vključujejo grožnje z uporabo sile za dosego cilja, so sprožile val ogorčenja v mednarodni javnosti in povzročile diplomatske napetosti. Prebivalci Grenlandije so Trumpove načrte odločno zavrnili in izrazili nasprotovanje kakršni koli spremembi suverenosti pod pritiski Združenih držav Amerike. Kljub prizadevanjem nekaterih držav članic Nata, da bi s krepitvijo zavezniške prisotnosti v Arktiki zagotovile večjo varnost in stabilnost regije, Trump ostaja neomajen. Njegov pristop k vprašanju Grenlandije ignorira predloge zaveznikov in se osredotoča izključno na širitev ameriškega ozemlja. Takšno ravnanje je povzročilo dodatne trenja znotraj severnoatlantskega zavezništva, saj članice ne podpirajo enostranskih ozemeljskih zahtev. Danska vlada je predloge o prodaji otoka že večkrat označila za absurdne, vendar Trumpova administracija vprašanje nakupa še naprej ohranja na svojem političnem dnevnem redu. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika spodkopava zaupanje med ključnimi zahodnimi zaveznicami v času, ko je strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih interesov Rusije ter Kitajske vse večji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru z novinarji na krovu predsedniškega letala na poti iz Floride v Washington izjavil, da so Združene države Amerike dosegle pomemben napredek pri urejanju konflikta med Rusijo in Ukrajino. Trump je poudaril, da je njegov glavni cilj reševanje življenj, obenem pa je neposredno priznal, da ameriško gospodarstvo pridobiva znatne koristi iz trenutnih razmer. Po njegovih besedah bodo prihodki ZDA iz naslova dostopa do ukrajinskih mineralnih virov in surovin v prihodnosti presegli 350 milijard dolarjev. Predsednik je izrazil optimizem glede pogajalskega procesa in zatrdil, da si prizadeva za čimprejšnji konec sovražnosti, vendar so njegove izjave o finančnih koristih vnesle novo razsežnost v razumevanje ameriške zunanje politike. Izpostavil je mineralno-surovinsko bazo Ukrajine kot ključni element, ki bo dolgoročno upravičil ameriško vpletenost in podporo. Trumpova administracija tako vprašanje miru tesno povezuje z ekonomskimi interesi in dostopom do naravnih bogastev na ukrajinskem ozemlju. Analitiki ocenjujejo, da takšen pristop odstopa od tradicionalne retorike o obrambi demokracije in se usmerja k pragmatičnemu modelu, kjer se mirovna pogajanja prepletajo z gospodarskimi sporazumi. Trump je medijem še sporočil, da so pogovori o deeskalaciji konflikta v polnem teku, podrobnosti o morebitnem dogovoru z Rusijo pa ostajajo zaupne, čeprav Bela hiša redno poroča o premikih v diplomatskih odnosih med vpletenimi stranmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike po vojaški operaciji v Venezueli stopile v stik s kubanskimi oblastmi. Po besedah ameriškega voditelja naj bi strani razpravljali o morebitnem dogovoru oziroma "poslu", vendar podrobnosti o vsebini pogajanj ali zahtevah Washingtona še niso bile razkrite. Trump je na vprašanja novinarjev odgovoril le z napovedjo, da bodo podrobnosti znane v kratkem. Na ameriške pobude se je ostro odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je zavrnil pogojevanje ali pritiske s strani Washingtona. Kubanska stran poudarja suverenost države, medtem ko ameriška administracija vzporedno namiguje tudi na morebitna srečanja z drugimi regionalnimi akterji, vključno z Delcy Rodríguez. Premik v odnosih se dogaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer so ameriški interesi v Venezueli tesno prepleteni s kubansko prisotnostjo. Analitiki opozarjajo, da bi morebiten sporazum lahko pomenil korenit preobrat v ameriški zunanji politiki do Havane, ki je bila v preteklosti zaznamovana s sankcijami in diplomatsko hladnostjo. Kljub Trumpovemu optimizmu pa ostaja vprašanje, ali bosta državi sploh našli skupni jezik, saj so odnosi med državama tradicionalno napeti in polni nezaupanja.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost prepovedi investiranja v Venezueli za naftnega velikana ExxonMobil. Odločitev sledi izjavam izvršnega direktorja podjetja, ki je Venezuelo označil za državo, ki je trenutno neprimerna za naložbe, kar je neposredno nasprotovalo Trumpovim načrtom za revitalizacijo tamkajšnjega energetskega sektorja. Trumpov odziv odraža zaostrovanje odnosov med belo hišo in energetskim sektorjem glede vprašanja zunanje politike v Južni Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Venezuela z njegovo administracijo sodeluje zgledno, vodstvo največje ameriške naftne družbe izraža resne dvome o varnosti in premišljenosti tovrstnih kapitalskih posegov na venezuelsko ozemlje. Sporazum med podjetjem in državo je tako pod velikim vprašajem, saj Trump vztraja pri uresničevanju svoje strategije prek neposrednih pritiskov na korporativni sektor. Napetost poudarja razkorak med pragmatično poslovno oceno tveganj naftnih podjetij in geopolitičnimi ambicijami ameriške administracije pod Trumpovim vodstvom.

Združeno kraljestvo je pogovore z zaveznicami v okviru zveze NATO o odvračanju ruskih dejavnosti na Arktiki označilo za del običajnih in rednih postopkov. Odziv Londona sledi medijskim poročilom, da britanski in evropski vojaški voditelji pripravljajo načrte za morebitno namestitev Natovih sil na Grenlandiji. Britanska stran poudarja pomen usklajenega multilateralnega delovanja, medtem ko se v ozadju krepijo geostrateški interesi za to območje. Po poročanju dnevnika The Telegraph so se razprave o vojaški prisotnosti intenzivirale predvsem zaradi ponovnega zanimanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup oziroma prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Takšnim nameram ostro nasprotujejo tako Danska kot prebivalci Grenlandije, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko enostranske poteze Združenih držav Amerike resno ogrozile kohezijo znotraj severnoatlantskega zavezništva in zmanjšale strateški vpliv Evrope. Kljub poročilom o snovanju nove misije britanska vlada vztraja, da ne gre za izredne ukrepe, temveč za nadaljevanje dolgoročne strategije zagotavljanja varnosti v arktični regiji. Vprašanje Grenlandije postaja ključna točka v odnosih med Evropo in ZDA, saj se interesi glede varovanja severnih meja zavezništva prepletajo s teritorialnimi ambicijami Washingtona, kar od zaveznic zahteva previdno diplomacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti Teheranu in opozoril na možnost uporabe »zelo močnih možnosti« v primeru iranske agresije na ameriške cilje ali nadaljnjega krvavega zatiranja notranjih protestov. Trump je poudaril, da vojska podrobno preučuje situacijo in da bi morebitni povračilni ukrepi Združenih držav Amerike presegli vse, kar je Iran doživel doslej. Po njegovih besedah so poročila o žrtvah med demonstranti pretresljiva, odločitev o nadaljnjih korakih Washingtona pa bo sprejeta po posvetovanjih z najvišjimi vojaškimi svetovalci. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z ostrim opozorilom. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je Trumpa označil za »delirantnega« in posvaril, da bodo v primeru ameriškega napada vse vojaške baze, ladje in zavezniki v regiji postali legitimne tarče. Teheran hkrati trdi, da so protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih težav, podtaknjeni s strani tujih obveščevalnih služb, predvsem izraelskega Mossada in ameriške CIE. Iranske varnostne sile so sporočile, da so že razbile vohunsko mrežo in aretirale tujega državljana. Napetosti med državama dosegajo vrhunec, medtem ko se v Iranu število smrtnih žrtev med protestniki povečuje. Trump kljub napovedim o možnem vojaškem posredovanju, ki vključuje tudi kibernetske napade in dodatne sankcije, ne izključuje možnosti pogovorov, če bi Teheran pokazal resno pripravljenost na deeskalacijo. Vendar pa trenutna situacija na terenu, kjer se prepletajo obtožbe o »hibridni vojni« in grožnje z neposrednim spopadom, močno zmanjšuje možnosti za diplomatsko rešitev.

Trumpova administracija je stopnjevala pritisk na šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla z grožnjami s pravosodnim pregonom. Powell je to označil kot poskus ustrahovanja. Pravosodno ministrstvo naj bi izdalo poziv za preiskavo Federal Reserve. Trump zanikal kakršno koli vedenje o preiskavi.

Predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve) Jerome Powell je po poročanju televizijske hiše NBC News izjavil, da mu Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike pripravlja kazensko ovadbo. Po besedah Powella naj bi bila grožnja s pregonom neposredno povezana s trenutnim delovanjem institucije pod njegovim vodstvom. Informacije o morebitnih obtožbah so v javnost prišle v času povečanih napetosti med osrednjo denarno institucijo in drugimi vejami oblasti. Ameriško pravosodno ministrstvo je Powellu že vročilo sodni poziv, kar potrjuje resnost namer o uvedbi pravnih postopkov. Čeprav podrobnosti o vsebini obtožb še niso v celoti znane, dogodek predstavlja precedens v zgodovini neodvisnosti ameriške centralne banke. Powell je poudaril, da gre za neposredne pritiske na njegovo delo in avtonomijo institucije, ki jo vodi. Odzivi na Powellove trditve so v finančnih krogih sprožili precejšnjo negotovost, saj bi kazenski pregon vodje centralne banke lahko destabiliziral svetovne finančne trge. Ministrstvo za pravosodje uradnih komentarjev glede specifičnih očitkov še ni podalo, vendar vročitev poziva nakazuje, da so preiskovalni postopki že v teku.

Danska premierka Mette Frederiksen je v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji izjavila, da je diplomatski spor z Združenimi državami Amerike glede statusa Grenlandije dosegel odločilen trenutek. Njen odziv sledi novim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje namere o prisvojitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Frederiksenova je poudarila, da Danska ne namerava odstopiti od suverenosti nad otokom, kljub stopnjevanju pritiskov iz Washingtona. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh znatno povečale, saj Trumpove izjave presegajo običajne diplomatske okvire. Ameriški predsednik svoje zahteve utemeljuje s strateško varnostjo in dostopom do naravnih virov, medtem ko danska vlada in grenlandska lokalna oblast takšne načrte kategorično zavračata kot nesprejemljive. Premierka je v svojem nagovoru pozvala k enotnosti danske politike pri obrambi ozemeljske celovitosti kraljestva. Spor ima širše geopolitične posledice, saj Grenlandija postaja ključno območje za nadzor Arktike v luči podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Medtem ko ZDA vidijo otok kot ključno točko za svojo obrambno arhitekturo, Danska opozarja na pravico tamkajšnjega prebivalstva do samoodločbe in nesprejemljivost kolonialnih teženj v 21. stoletju. Situacija ostaja napeta, saj Trump napoveduje uporabo vseh sredstev za dosego svojih ciljev.

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je v petek izdalo začasno odredbo, s katero je blokiralo načrt administracije predsednika Donalda Trumpa za ustavitev financiranja subvencij za varstvo otrok in pomoč družinam z nizkimi prihodki. Odločitev sodišča se nanaša na pet zveznih držav pod vodstvom demokratov – Kalifornijo, Kolorado, Illinois, Minnesoto in New York – ki so se na ukrep odzvale s tožbo. Sodišče je razsodilo, da vlada za zdaj ne sme preprečiti pretoka milijard dolarjev iz treh nepovratnih programov, s čimer je državam zagotovilo vsaj dvotedenski odlog pred napovedanim finančnim rezom. Spor se je zaostril v torek, ko je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA napovedalo takojšnjo zamrznitev sredstev. Kot razlog so navedli domneve, da države omenjene ugodnosti neupravičeno dodeljujejo osebam, ki v državi bivaJo nezakonito. Tožnice so v sodnih vlogah trdile, da vlada nima pravne podlage za takšen poseg in da nenadna ustavitev izplačil povzroča »operativni kaos« pri izvajanju ključnih socialnih programov. Sodnik je v svoji odločitvi upošteval argumente o takojšnji škodi, ki bi jo utrpele družine in državne institucije. Dogodek predstavlja nov poglavje v napetih odnosih med zvezno vlado in tistimi zveznimi državami, ki nasprotujejo migracijski politiki sedanje administracije. Kritiki Trumpovi ekipi očitajo, da socialne transferje uporablja kot politično orodje za kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Nadaljnja usoda financiranja bo odvisna od izida podrobnejše obravnave, ki bo sledila v prihodnjih dneh, ko bodo morale zvezne oblasti dokazati utemeljenost svojih sumov o nepravilni porabi sredstev.

Metropolitanska policija v Londonu je objavila podatke, po katerih je število umorov v britanski prestolnici leta 2025 padlo na najnižjo raven v več kot desetih letih. Po uradnih statistikah so lani zabeležili 97 primerov ubojev in umorov, kar je najmanj od leta 2014. Ta upad števila nasilnih dejanj s smrtnim izidom predstavlja pomemben statistični mejnik za varnostne organe v Združenem kraljestvu. Londonski župan Sadiq Khan je ob objavi podatkov branil svojo varnostno politiko, saj se je v preteklosti soočal z ostrimi kritikami zaradi naraščajoče splošne kriminalitete v mestu. Policija poudarja, da so k zmanjšanju prispevali poostreni ukrepi proti nasilju in ciljno usmerjeno delo na področju preprečevanja kaznivih dejanj z uporabo hladnega orožja. Kljub pozitivnemu trendu pri najhujših kaznivih dejanjih pa v javnosti ostajajo pomisleki glede drugih oblik kriminala. Analitiki navajajo, da gre za najnižjo stopnjo umorov na prebivalca od začetka vodenja evidenc, kar mesto uvršča med razmeroma varne svetovne prestolnice po tem kriteriju. Metropolitanska policija namerava nadaljevati s strategijo prisotnosti na terenu, čeprav politični nasprotniki županu še vedno očitajo neuspeh pri obvladovanju drugih varnostnih izzivov v mestu.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike odredil umik iz 66 mednarodnih organizacij, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Odločitev predstavlja pomemben odmik od dosedanjih mednarodnih okoljskih zavez in pomeni vrhunec prizadevanj za omejitev gibanja ESG (okoljsko, družbeno in upravljalsko upravljanje) v gospodarskem sektorju. Memorandum vsem izvršnim oddelkom vlade nalaga prekinitev sodelovanja in financiranja omenjenih subjektov. Ta poteza sledi valu izstopov številnih ameriških korporacij iz mednarodnih podnebnih zavezništev, kar po mnenju analitikov kaže na usklajeno prizadevanje za zmanjšanje vpliva mednarodnih standardov na ameriško gospodarstvo. Kritiki opozarjajo, da bo popolna osamitev Združenih držav Amerike na področju podnebne politike oslabila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšala diplomatski vpliv Washingtona v mednarodni skupnosti. Administracija svojo odločitev utemeljuje z zaščito nacionalne suverenosti in gospodarskih interesov, saj naj bi bili predpisi omenjenih organizacij škodljivi za ameriško industrijo. Ukrep se ne omejuje le na podnebne agencije, temveč zajema širok spekter institucij pod okriljem Združenih narodov, kar nakazuje na širšo strategijo izolacionizma v zunanji politiki ZDA.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.