Danska premierka Mette Frederiksen je v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji izjavila, da je diplomatski spor z Združenimi državami Amerike glede statusa Grenlandije dosegel odločilen trenutek. Njen odziv sledi novim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje namere o prisvojitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Frederiksenova je poudarila, da Danska ne namerava odstopiti od suverenosti nad otokom, kljub stopnjevanju pritiskov iz Washingtona. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh znatno povečale, saj Trumpove izjave presegajo običajne diplomatske okvire. Ameriški predsednik svoje zahteve utemeljuje s strateško varnostjo in dostopom do naravnih virov, medtem ko danska vlada in grenlandska lokalna oblast takšne načrte kategorično zavračata kot nesprejemljive. Premierka je v svojem nagovoru pozvala k enotnosti danske politike pri obrambi ozemeljske celovitosti kraljestva. Spor ima širše geopolitične posledice, saj Grenlandija postaja ključno območje za nadzor Arktike v luči podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Medtem ko ZDA vidijo otok kot ključno točko za svojo obrambno arhitekturo, Danska opozarja na pravico tamkajšnjega prebivalstva do samoodločbe in nesprejemljivost kolonialnih teženj v 21. stoletju. Situacija ostaja napeta, saj Trump napoveduje uporabo vseh sredstev za dosego svojih ciljev.

Iranska vojska in visoki državni uradniki so napovedali odločno obrambo nacionalnih interesov ter opozorili, da bodo ameriška vojaška oporišča in Izrael postali »legitimne tarče«, če se bodo Združene države Amerike odločile za napad na državo v času potekajočih protestov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poudaril, da bo Teheran v primeru stopnjevanja sovražnosti udaril tako po vojaških kot po ladijskih tarčah, s čimer se napetosti na Bližnjem vzhodu nevarno stopnjujejo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem s svojo ekipo preučuje širok nabor povračilnih ukrepov zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu, kjer število smrtnih žrtev med demonstranti narašča. Med možnimi scenariji, ki jih obravnava Washington, so poleg neposrednih vojaških napadov še uporaba tajnih kibernetskih orodij proti iranski civilni in vojaški infrastrukturi, uvedba novih gospodarskih sankcij ter povečanje podpore protivladnim virom na spletu. Iranska vojska je pozvala državljane h krepitvi enotnosti in varovanju strateške infrastrukture, medtem ko se Teheran spopada z eno največjih notranjepolitičnih kriz v zadnjih letih. Grožnje z napadi na ameriške in izraelske tarče predstavljajo neposreden odziv na ameriško politično podporo protestnikom, kar iranske oblasti interpretirajo kot vmešavanje v notranje zadeve in ogrožanje suverenosti države.

Po celotnih Združenih državah Amerike so se razširili množični protesti, ki so neposredna posledica incidenta v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno mater Renee Nicole Good. Protestniki v večjih ameriških mestih ostro obsojajo militarizirano protimigrantsko politiko administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se je po streljanju še dodatno zaostrila. Poleg omenjene žrtve so agenti med isto operacijo ranili še dve osebi, kar je sprožilo val ogorčenja nad metodami zveznih organov. Administracija predsednika Trumpa se je na nemire odzvala z napovedjo o napotitvi dodatnih zveznih agentov v zvezno državo Minnesota, s čimer želi umiriti razmere in zavarovati zvezno lastnino. Takšna odločitev je naletela na kritike civilnodružbenih organizacij in nekaterih politikov, ki menijo, da bo povečana prisotnost zveznih sil le še dodatno podžgala napetosti med prebivalstvom. Razmere v Minneapolisu ostajajo napete, saj so zvezni agenti v preteklih dneh že omejili dostop skupinam kongresnikov do uradnih prostorov. Politični pritisk na Belo hišo se stopnjuje tudi zaradi pomanjkanja nadzora nad operacijami ICE na terenu. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila na sistemske težave in zahtevala odgovornost za smrt Renee Nicole Good. Incident se je zgodil v času, ko se Trumpova administracija že spopada z nasprotovanjem glede gospodarskih predlogov in upadom podpore v ključnih zveznih državah, kot je Florida.

V ameriškem mestu Minneapolis je policija v noči na soboto pridržala 29 oseb, ki so sodelovale na protestih proti zveznemu organu za priseljevanje in carine (ICE). Župan mesta Jacob Frey je na tiskovni konferenci potrdil, da so aretacije izvedli v odgovor na nemire, ki so izbruhnili po nedavnem usodnem streljanju s strani pripadnikov omenjene agencije. Frey je ob tem poudaril, da so razmere napete, in pozval državljane k mirnosti. Župan je v svojem nagovoru aktiviste in prebivalce posebej opozoril, naj se ne pustijo ujeti v, kot se je izrazil, "vabo" predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah gre za poskus stopnjevanja konfliktov pred prihajajočimi dogodki. Mestne oblasti si prizadevajo vzpostaviti red in hkrati zagotoviti varnost prebivalcev po incidentu, ki je v lokalni skupnosti sprožil val ogorčenja nad metodami zveznih organov. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše nacionalne napetosti glede ameriške migracijske politike in pooblastil agencije ICE. Protestniki so zahtevali odgovornost za smrt osebe, ki je bila vpletena v streljanje, medtem ko mestna uprava poskuša balansirati med pravico do mirnega zbiranja in preprečevanjem eskalacije nasilja na mestnih ulicah. Policijske enote ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se pričakuje, da se bodo protesti nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.

V Minneapolisu in njegovih predmestjih so se konec tedna močno okrepili protesti proti priseljenski politiki administracije Donalda Trumpa, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident, v katerem je pod streli zveznega uslužbenca umrla mati treh otrok, je sprožil val ogorčenja po vsej državi, k napetostim pa je dodatno prispevalo še streljanje agenta mejne patrulje v Portlandu, kjer sta bili ranjeni dve osebi. Zaradi stopnjevanja nemirov je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem v nedeljo napovedala napotitev več sto dodatnih agentov mejne patrulje v Minneapolis. Ti bodo služili kot podpora pri izvajanju zveznih ukrepov na področju priseljevanja, kar pa še dodatno zaostruje odnose med zveznimi organi in lokalnimi uradniki. Lokalne oblasti izražajo nestrinjanje z metodami zveznih agencij, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri strogi uveljavitvi svojih pooblastil. Dogajanje v Minneapolisu je postalo osrednja točka nacionalne politične razprave o mejah zvezne moči in ravnanju agencije ICE. Kongresniki, med njimi Ilhan Omar, opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov na terenu. Situacijo otežujejo tudi posnetki incidentov, ki krožijo po spletu in spodbujajo nove protestne shode v predmestjih, kjer se protestniki zbirajo kljub sneženju in nizkim temperaturam.

Iran je vstopil v štirinajsto noč neprekinjenih protestov, medtem ko so tamkajšnje oblasti okrepile nasilno zatiranje demonstracij, zahodni voditelji z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na čelu pa so stopnjevali pritisk na Teheran. Trump je javno podprl iransko protestno gibanje in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati prebivalcem pri doseganju svobode, kar je iransko vodstvo označilo za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. K protirežimskim prizadevanjem je prispeval tudi izgnani iranski princ Reza Pahlavi, ki je v ekskluzivni izjavi poudaril, da Trumpova jasna opozorila dajejo protestnikom večjo moč v boju proti vladajoči eliti. Pahlavi je pozdravil odločno držo Washingtona in dejanja iranskih oblasti označil za kriminalna. Protesti, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih dobrin in sistemsko nezadovoljstvo, se kljub grožnjam z uporabo smrtonosne sile širijo v številna mesta po državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi dogodki dodatno zaostrile, saj Trumpova administracija dogajanje v Iranu interpretira kot zgodovinsko priložnost za spremembo režima. Medtem ko varnostne sile uporabljajo vedno bolj brutalne metode za vzpostavitev reda, mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in morebitne humanitarne posledice stopnjevanja konflikta.

Nemčija in Švedska sta se pridružili Danski pri odločnem zavračanju namer ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovno omenil možnost uporabe vojaške sile za zavzetje samoupravnega danskega ozemlja Grenlandije. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo opozorila, da se država nahaja v "odločilnem trenutku" diplomatskega spora z Združenimi državami Amerike, potem ko je Bela hiša nakup otoka označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Napetosti so se stopnjevale tik pred načrtovanimi srečanji v Washingtonu, kjer bodo razpravljali o svetovni oskrbi s ključnimi surovinami, ki jih Grenlandija skriva v velikih količinah. Evropski zavezniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad retoriko Washingtona, ki vključuje sklicevanje na zakon o tujih sovražnikih in primerjavo strateških ciljev z drugimi mednarodnimi operacijami. Nemški in švedski predstavniki so poudarili, da so takšne grožnje v sodobni diplomaciji nesprejemljive in spodkopavajo stabilnost znotraj zavezništva Nato. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ostaja trdna v svojem stališču, da ni naprodaj in da so kakršni koli poskusi prisilne priključitve kršitev mednarodnega prava. Spor se je razplamtel, ko je administracija Donalda Trumpa začela preučevati različne načine za prevzem nadzora nad Arktiko, ki postaja vse bolj pomembna zaradi taljenja ledu in dostopnosti do novih plovnih poti ter naravnih bogastev. Diplomatski odnosi med Kopenhagenom in Washingtonom so se znašli na najnižji točki, saj Danska zavrača vsakršna pogajanja o suverenosti nad otokom. Mednarodna skupnost budno spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebitna stopnjevanja lahko resno ogrozila varnostno arhitekturo na severu Evrope.

Ameriški vojaški vrh je predsedniku Donaldu Trumpu predstavil vrsto možnosti za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tudi napade na nevojne objekte v Teheranu. Kot poroča časnik The New York Times, so bili načrti pripravljeni na izrecno zahtevo predsednika, ki je v luči protestov v Iranu in domnevnih groženj dodatno zaostril svojo retoriko do te islamske republike. Možnosti segajo od omejenih povračilnih ukrepov do širših operacij na iranskem ozemlju. Iran se je na napovedi odzval z ostrim opozorilom, da bodo na morebitno ameriško agresijo odgovorili s silovitimi povračilnimi ukrepi. Teheran poudarja, da so pripravljeni na obrambo svoje suverenosti in da bodo vsakršen vojaški poseg razumeli kot dejanje vojne. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija meni, da ima Iran zaradi notranjih nemirov resne težave. ZDA so v zadnjih tednih nenehno povečevale pritisk na iranske oblasti, pri čemer so uporabile tako gospodarske sankcije kot neposredne vojaške grožnje. Predstavljeni scenariji napadov predstavljajo stopnjevanje pripravljenosti Washingtona na neposreden konflikt, čeprav odločitev o izvedbi operacij še ni bila sprejeta. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi vsakršno posredovanje lahko destabiliziralo celotno regijo Bližnjega vzhoda.

Reza Pahlavi, izgnani iranski prestolonaslednik in sin zadnjega šaha, je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval k tesnejšemu partnerstvu z iranskim ljudstvom za končanje teokratske vladavine v Teheranu. Pahlavi, ki deluje iz izgnanstva v Združenih državah Amerike, je poudaril, da so protestniki v Iranu opolnomočeni zaradi Trumpovih izjav o morebitnem vojaškem ukrepanju. Po njegovih besedah je treba režim dokončno odstraniti, kar je opisal s prispodobo o 'sekanju glave kači'. Zaradi stopnjevanja smrtonosnih protestov in vse večjega pritiska mednarodne skupnosti na Iran se Pahlavi pozicionira kot osrednji glas za tranzicijo države v demokracijo. Kritiki mu ob tem očitajo oportunizem, medtem ko režim v Teheranu zaostruje ukrepe proti protestnikom in grozi z množično uporabo smrtne kazni za vse, ki jih označi za 'sovražnike Boga'. Pahlavi vztraja, da bi ameriška podpora lahko bila odločilna pri strmoglavljenju sedanjega vodstva. Dogajanje v Iranu, ki ga spremljajo blokade spleta in nasilno zatiranje demonstracij, postavlja vprašanje o Pahlavijevi dejanski vlogi v prihodnji ureditvi države. Čeprav uživa določeno stopnjo podpore med izseljenci in delom domače javnosti, ostaja njegova vloga v morebitnem demokratičnem Iranu nejasna, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Teheranom še naprej stopnjujejo.

Novi protesti so izbruhnili po Iranu, medtem ko se povečujejo strahovi pred zaostritvijo zatiranja. Število smrtnih žrtev protestov je naraslo na 65. Sin strmoglavljenega šaha je pozval protestnike, naj zavzamejo mestna središča. Trump je javno podprl iranske protestnike in opozoril Teheran pred zatiranjem, hkrati pa je nakazal, da ZDA "stojijo pripravljene pomagati". Iran je opozoril, da bi lahko bili ameriški in izraelski vojaki tarče povračilnih ukrepov, medtem ko Trump razmišlja o vojaških možnostih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal, da bi vedel za preiskavo ministrstva za pravosodje proti Jeromu Powellu, pri tem pa je kritiziral Powellovo delo glede obrestnih mer. Powell je potrdil, da je Fed prejel sodne pozive in se sooča z grožnjo obtožnice zaradi pričanja pred kongresom poleti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za The New York Times izrazil namero, da bi Združene države Amerike lahko prevzele nadzor nad Grenlandijo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Trump je poudaril, da mu lastništvo nad otokom pomeni več kot obstoječe mednarodne pogodbe, in dodal, da bi moralo mednarodno pravo v tem primeru delovati selektivno, z njim kot končnim razsodnikom. Njegove izjave in trditve namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja o ameriških pretencijah so povzročile oster odziv v Evropi. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi evropski voditelji so po poročanju virov blizu časnika pretreseni nad takšnim neposrednim izzivanjem ozemeljske celovitosti suverene države. Trumpove navedbe, da mu Grenlandije ni treba kupiti, temveč jo lahko preprosto zavzame, so v diplomatskih krogih sprožile val ogorčenja in zaskrbljenosti glede prihodnosti čezatlantskih odnosov. Evropska stran takšne izjave dojema kot nevaren precedens v sodobni diplomaciji. Analitiki opozarjajo, da ameriški predsednik v svojih prizadevanjih za popoln nadzor nad strateškim otokom ne vidi ustavnih ali mednarodnih omejitev, razen lastnih moralnih načel. To stopnjevanje retorike prihaja v času že tako napetih odnosov med Washingtonom in Brusljem, kjer se vprašanja trgovine, migracij in obrambe vse pogosteje prepletajo z osebnimi ambicijami ameriškega predsednika.

Izrael je zaradi obsežnih protestov v Iranu in groženj z regionalno eskalacijo povišal stopnjo vojaške pripravljenosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je o razmerah posvetoval z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, medtem ko ameriški predsednik Donald Trump ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če iranski režim ne bo prenehal z nasilnim zatiranjem protestnikov. Po navedbah aktivistov in opozicijskih virov naj bi število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na več sto, nekateri viri pa poročajo celo o 2000 ubitih v zadnjih dveh dneh. Teheran se je na opozorila Washingtona odzval z grožnjami o povračilnih ukrepih proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam v regiji. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da bo v primeru ameriškega napada celotno »zasedeno ozemlje« in ameriška mornarica postala legitimna tarča. Kljub zaostreni retoriki izraelska vojska za zdaj še ni izdala posebnih navodil za civilno prebivalstvo glede umika v zaklonišča, saj proteste uradno obravnavajo kot notranjo zadevo Irana. Analitiki opozarjajo, da bi nedavna ameriška vojaška intervencija v Venezueli lahko vplivala na iranski izvoz nafte, saj postajajo trgovinski partnerji bolj previdni pri nakupu surovin iz držav pod sankcijami ZDA. Iran je v zadnjih mesecih sicer dosegel rekordno proizvodnjo nafte, predvsem zaradi tesnega sodelovanja s Kitajsko, vendar bi morebiten neposreden spopad s procesom sankcioniranja in vojaškimi grožnjami lahko resno ogrozil to gospodarsko stabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel poročilo o možnih vojaških napadih na Iran, medtem ko se v državi stopnjujejo krvavi protesti. Izraelske oblasti so zaradi informacij o morebitni ameriški intervenciji že povišale stopnjo pripravljenosti svojih oboroženih sil, saj Teheran v primeru napada grozi s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim oporiščem v regiji. Po navedbah ameriških medijev, vključno z New York Timesom, razpravljajo o različnih scenarijih, ki vključujejo tako zračne napade na vojaške objekte kot tudi morebitne udare na politične in civilne cilje v Teheranu. Napetosti so se dodatno zaostrile po telefonskem pogovoru med ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, v katerem sta razpravljala o razmerah v Iranu, Siriji in Gazi. Ameriška administracija je Teheran večkrat opozorila, da bi pobijanje protestnikov lahko sprožilo neposredno posredovanje ZDA. Iranske oblasti te grožnje zavračajo kot vmešavanje v notranje zadeve in trdijo, da nemire, ki so zajeli že več kot 90 mest, podpihujejo tuje sile. Razmere v Iranu so kritične, saj poročila navajajo, da je v Teheranu po streljanju na udeležence protestov v bolnišnicah umrlo najmanj 217 ljudi. Iranski sekretar sveta za nacionalno varnost Larijani je protestnike obtožil poskusa sprožitve državljanske vojne, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na brutalnost varnostnih sil. Kljub intenzivnemu načrtovanju vojaških možnosti ameriški uradniki poudarjajo, da za zdaj ni jasnih znakov o neposredno prihajajočem napadu.

Jeff Landry, novoimenovani posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo in guverner zvezne države Louisiana, je v javni izjavi na družbenem omrežju X obtožil Dansko, da je po drugi svetovni vojni ponovno zasedla Grenlandijo v nasprotju s protokoli Združenih narodov. Landry trdi, da so Združene države Amerike med vojno ščitile suverenost otoka, ko Danska tega ni mogla storiti, nato pa naj bi København obšel mednarodna pravila za ponovno vzpostavitev nadzora. Izjava prihaja v času povečanih diplomatskih napetosti, saj je predsednik Trump ponovno obudil zamisli o priključitvi največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike. Landry je ob svojem imenovanju odkrito dejal, da je njegov cilj Grenlandijo narediti za del ZDA, kar je sprožilo ostre odzive v Evropi. Ameriška administracija poskuša s takšno retoriko zgodovinsko utemeljiti svoje ozemeljske težnje na strateško pomembnem območju Arktike. Danska vlada in avtonomne oblasti na Grenlandiji so v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali predaje ozemlja. Grenlandija, ki ima od leta 1979 status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v severnem Atlantiku. Zadnje izjave ameriškega odposlanca dodatno obremenjujejo odnose med Washingtonom in njegovo zaveznico v zvezi Nato.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zavrnil skrbi glede morebitne zaostritve odnosov z zavezniki v zvezi NATO zaradi svojih načrtov o prevzemu Grenlandije. Trump je poudaril, da zveza NATO potrebuje Združene države Amerike precej bolj kot obratno, ob tem pa je napovedal, da bo Grenlandijo pridobil na tak ali drugačen način. Po njegovih besedah je otok ključen za nacionalno varnost, saj bi ga v nasprotnem primeru lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Obrambne zmogljivosti otoka je ob tem opisal kot zanemarljive. Demokratski senator Chris Murphy je opozoril, da bi kakršen koli poskus nasilnega zavzetja Grenlandije pomenil konec severnoatlantskega zavezništva. Ker je Grenlandija avtonomno ozemlje Danske, ki je članica zveze NATO, bi napad nanjo sprožil člen o vzajemni obrambi, kar bi Združene države Amerike postavilo v neposreden konflikt z zavezniki, kot sta Združeno kraljestvo in Francija. Danska premierka je že pred tem opozorila, da Trumpove namere resno ogrožajo stabilnost zavezništva. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Københavnom stopnjujejo, je Združeno kraljestvo potrdilo, da s partnerji v zvezi NATO že razpravlja o krepitvi varnosti na Arktiki. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je dejala, da so ti pogovori del običajnih prizadevanj za zoperstavljanje ruskim in kitajskim grožnjam v regiji. Kljub temu Trump vztraja pri neposrednem prevzemu lastništva nad otokom in zavrača alternativne predloge, ki jih je podala Nemčija.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je guvernerju centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu vročilo sodni poziv, kar bi lahko vodilo do uradne obtožnice. Preiskava se uradno nanaša na domnevne nepravilnosti in prekoračitev stroškov pri obnovi sedeža centralne banke v Washingtonu, ki naj bi po trditvah Bele hiše znašali 3,1 milijarde dolarjev namesto predvidenih 2,7 milijarde. Powell te obtožbe odločno zanika in poudarja, da gre za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o korupciji le pretveza za stopnjevanje dolgotrajnega konflikta med Trumpom in vodstvom neodvisne centralne banke. Ameriški predsednik je v preteklosti večkrat javno zahteval znižanje obrestnih mer, čemur se je Powell upiral v interesu ohranjanja stabilne denarne politike. Ironijo v postopku mnogi vidijo v dejstvu, da predsednik Trump hkrati prikriva obseg in stroške prenov v Beli hiši, kjer je med drugim ukazal porušiti vzhodno krilo za izgradnjo nove plesne dvorane. Sodni poziv predstavlja nevaren precedens poseganja izvršilne veje oblasti v avtonomijo centralne banke. Powell je v izjavi za javnost poudaril, da gre za poskus ustrahovanja, ki sledi julijskemu napetemu srečanju v Ovalni pisarni. Kljub stopnjevanju pravnih pritiskov Powell vztraja, da bo Fed pri svojih odločitvah o denarni politiki ostal neodvisen od dnevne politike in se ne bo uklonil zahtevam po umetnem zniževanju obrestnih mer.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil posnetek zaslona v slogu spletne enciklopedije Wikipedia, ki ga navaja kot vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Objava, ki so jo mnogi ocenili za provokacijo ali šalo, prihaja v času zaostrenih razmer po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Kljub uradnim strukturam oblasti v Caracasu Trumpova objava vnaša dodatno negotovost v vprašanje dejanskega nadzora nad državo. Ob provokativni objavi je ameriški predsednik napovedal tudi dve pomembni srečanji, ki naj bi se zgodili v kratkem, vendar podrobnosti o vsebini pogovorov niso bile razkrite. Njegovo dejanje sledi nedavnim ameriškim napadom v Caracasu, ki so močno zamajali politično stabilnost v regiji in sprožili vprašanja o prihodnji ureditvi države. Trumpovi kritiki opozarjajo, da tovrstno komuniciranje prek družbenih omrežij spodkopava diplomatska prizadevanja za stabilizacijo razmer. Analitiki poudarjajo, da se Trump pogosto poslužuje provokativnih objav, s katerimi preizkuša odzive mednarodne javnosti in utrjuje svojo podobo odločnega voditelja. V kontekstu Venezuele, kjer so ZDA že v preteklosti odkrito podpirale opozicijske sile in kazale zanimanje za energetski sektor, takšna retorika povečuje napetosti med Washingtonom in preostalimi regionalnimi silami v Latinski Ameriki.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil manipulirano sliko, na kateri se predstavlja kot "začasni predsednik Venezuele". Obenem je opozoril Kubo na prekinitev dobave nafte in finančne podpore po zajetju Nicolasa Madura.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo sporočil, da namerava z milijarderjem Elonom Muskom razpravljati o možnosti obnovitve internetnih povezav v Iranu. Iranske oblasti so namreč zaradi obsežnih protestov, ki pretresajo državo, uvedle popolno blokado spleta, da bi omejile komunikacijo med protestniki in preprečile širjenje informacij v tujino. Trump je poudaril, da bi pri ponovni vzpostavitvi povezav lahko ključno vlogo odigralo Muskovo podjetje SpaceX s svojo satelitsko mrežo Starlink. Ameriška administracija ocenjuje, da bi uporaba tehnologije Starlink Irancem omogočila dostop do informacij neodvisno od državne infrastrukture, ki jo nadzoruje teheranški režim. Muskova satelitska storitev se je v preteklosti že izkazala za učinkovito v podobnih kriznih situacijah, ko so bile zemeljske povezave prekinjene ali cenzurirane. Napovedani pogovori med predsednikom in tehnološkim magnatom nakazujejo na aktivnejšo vlogo ZDA pri podpori svobode obveščanja v regiji. Iranska vlada je dostop do komunikacijskih kanalov omejila po štirih dneh stopnjevanja nemirov, kar je povzročilo informacijsko praznino. Trumpova izjava prihaja v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Iranu in se odziva na kršitve človekovih pravic. Morebitna vključitev podjetja SpaceX v reševanje situacije bi pomenila pomemben precedens pri uporabi zasebne tehnologije za doseganje zunanjepolitičnih ciljev ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so njegovi predstavniki in on sam v stiku z voditelji iranske opozicije. Trump ni izključil možnosti uradnih pogajanj z nasprotniki teheranskega režima, ki so nanj naslovili prošnje za podporo pri prizadevanjih za spremembo oblasti v državi. Poudaril je, da pozorno spremlja razmere v Iranu in da so Združene države Amerike pripravljene podpreti demokratična gibanja. Ob tem je predsednik Trump ostro kritiziral trenutne iranske oblasti in jih obtožil, da so s krutim zatiranjem protivladnih protestov prestopile vse »rdeče linije«. Po njegovih besedah so nasilni ukrepi varnostnih sil proti civilistom nesprejemljivi in bodo imeli mednarodne posledice. Bela hiša naj bi že preučevala dodatne ukrepe, s katerimi bi povečala pritisk na uradni Teheran. Stopnjevanje retorike in neposredno povezovanje z opozicijskimi skupinami pomenita premik v ameriški zunanji politiki do Irana. Čeprav podrobnosti o identiteti opozicijskih voditeljev niso bile razkrite, poročila nakazujejo, da gre za usklajena prizadevanja za destabilizacijo trenutnega političnega sistema v Iranu skozi zunanjo diplomatsko podporo in spodbujanje notranjih nemirov.

Donald Trump je izjavil, da so se iranske oblasti obrnile na njegovo administracijo z namenom pogajanj. Na vprašanje o resnosti ameriških groženj Iranu je odgovoril, da je to neumno vprašanje in dodal, da Iran začenja prestopati vse 'rdeče linije'.

Novi koraki Trumpove administracije proti Jeromeu Powellu in centralni banki so povzročili šokirane odzive v ameriški politiki, tako iz demokratičnih kot republikanskih vrst. Powell je dejal, da je ta korak le izgovor, da bi pridobili več vpliva na centralno banko in monetarno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil svoje namere glede prevzema Grenlandije od Danske, pri čemer je poudaril, da ga zanima izključno nakup in ne zakup ozemlja. Njegove izjave, ki vključujejo tudi grožnje z uporabo sile za dosego tega cilja, so povzročile precejšen nemir in ogorčenje v mednarodni skupnosti. Trump se pri tem ni pustil motiti niti predlogom nekaterih članic zveze Nato, ki so predlagale okrepitev prisotnosti zavezništva v Arktiki kot alternativo ameriškim ozemeljskim zahtevam. Odzivi na Grenlandiji so izrazito negativni, saj tamkajšnje prebivalstvo in lokalne oblasti ostro zavračajo kakršno koli možnost prodaje otoka. Danska vlada je predloge o prodaji že večkrat označila za nesmiselne, vendar Trump vztraja pri svojem stališču, da je Grenlandija strateškega pomena za interese Združenih držav Amerike. Razprava o prihodnosti otoka tako ostaja ena najtežjih diplomatskih točk med Washingtonom in njegovimi evropskimi zavezniki. Dogajanje okoli Grenlandije odraža širšo Trumpovo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednih in pogosto spornih zahtevah. Medtem ko Nato poskuša vprašanje varnosti v Arktiki reševati s kolektivno obrambo in povečano prisotnostjo sil, ameriški predsednik raje išče rešitve v obliki neposrednega lastništva nad ozemljem. Ta pristop povzroča napetosti znotraj severnoatlantskega zavezništva, saj države članice težko usklajujejo varnostne interese s Trumpovimi ambicijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so iranske oblasti navezale stik z Washingtonom in izrazile željo po pogajanjih, medtem ko se Islamska republika spopada z valom množičnih protivladnih protestov. Trumpove trditve o pripravljenosti Teherana na dialog prihajajo v času, ko se režim v Iranu odziva z ostrim nasiljem nad demonstranti, kar je zahtevalo že več sto smrtnih žrtev in privedlo do številnih aretacij. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob tem pozval k takojšnji prekinitvi državnega nasilja nad protestniki. Kljub napovedim o možnih pogajanjih Trump ohranja ostro retoriko in opozarja, da bi bile Združene države Amerike lahko prisiljene ukrepati še pred morebitnim začetkom pogovorov. Bela hiša naj bi preučevala drastične korake proti Teheranu, če se zatiranje civilnega prebivalstva ne bo končalo. Trump je iransko vodstvo večkrat neposredno opozoril pred nadaljnjim ubijanjem demonstrantov, kar kaže na izjemno napetost v odnosih med državama. Analitiki opozarjajo, da so trditve o klicu iz Teherana za zdaj enostranske, saj iranska stran uradno še ni potrdila namere po popuščanju. Situacijo dodatno zapletajo razprave o uporabi tehnologije, kot je satelitski sistem Starlink, za zagotavljanje komunikacij protestnikom. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitna eskalacija nasilja ali vojaško posredovanje korenito spremenila geopolitično podobo Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da si Iran po večdnevnih in krvavih množičnih protestih želi pogajanj z Združenimi državami Amerike. Trumpova izjava prihaja v času poročil o brutalnem zatiranju protestnikov s strani iranskih oblasti, pri čemer nepreverjeni viri navajajo več kot 2000 smrtnih žrtev. Generalni sekretar Združenih narodov je izrazil zgroženost nad nasiljem, ki se stopnjuje v več iranskih mestih, medtem ko Washington napoveduje torkov briefing o morebitnih povračilnih ukrepih. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, vendar Trumpove besede nakazujejo na morebiten diplomatski preobrat. Čeprav ameriški predsednik trdi, da so iranski verski voditelji popustili pod pritiskom domačih nemirov, podrobnosti o morebitnem formatu ali vsebini pogovorov ostajajo neznane. Trumpova administracija naj bi trenutno preučevala različne scenarije pritiska na Teheran, hkrati pa pustila odprta vrata za nov dogovor. Dogajanje v Iranu, ki ga zaznamujejo protesti proti režimu, predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Odziv mednarodne skupnosti bo v prihodnjih dneh ključen, saj se pričakujejo dodatne analize o obsegu kršitev človekovih pravic. Slovenija kot članica mednarodnih organizacij pozorno spremlja razmere na Bližnjem vzhodu, saj bi morebitna destabilizacija Irana ali nov dogovor o jedrskem programu neposredno vplivala na globalno energetsko varnost in stabilnost regije.

Združene države Amerike so v Minneapolis napotile dodatnih več sto zveznih agentov, s čimer se krepijo napetosti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good s strani agenta službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo potrdila prihod zveznih sil in kljub pozivom lokalnih demokratskih voditeljev k umiku poudarila nujnost vzpostavitve reda. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v predmestja in druga ameriška mesta, kjer demonstranti nasprotujejo strogi priseljenski politiki administracije predsednika Donalda Trumpa. Lokalne oblasti v Minneapolisu so izrazile močno nasprotovanje prisotnosti zveznih organov, kar je privedlo do odprtega spora med zvezno in lokalno ravnjo upravljanja. Medtem ko lokalni uradniki zahtevajo odgovornost in umik agentov, ministrica Noem zagovarja dejanja uradnika, ki je ustrelil Goodovo, ter vztraja pri nadaljevanju operacij v zvezni državi Minnesota. Dogajanje spremljajo videoposnetki incidenta, ki so še dodatno razvneli javnost in spodbudili mobilizacijo dodatnih enot obmejne straže. Kriza se stopnjuje v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in nadzoru nad njihovim delovanjem. Smrt matere treh otrok je postala simbol širšega upora proti ukrepom zvezne vlade na področju priseljevanja, pri čemer se na ulicah zbirajo različne skupine protestnikov. Situacijo otežujejo zimski pogoji v mestu, vendar to ni ustavilo zbiranja množic, ki zahtevajo pravico za ubitno državljanko in korenite spremembe v delovanju službe ICE.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril svojo ključno vlogo pri ohranitvi severnoatlantskega zavezništva. Po njegovih besedah bi zveza Nato brez njegovega posredovanja in pritiska na države članice glede obrambnih izdatkov verjetno že prenehala obstajati. Trump trdi, da je prav njegov pristop prisilil druge države k večjemu finančnemu prispevku, kar naj bi dolgoročno okrepilo organizacijo. Trump se je odzval tudi na ugibanja o morebitnem izstopu ZDA iz zavezništva. Čeprav je priznal, da bi bili zavezniki nad takšno odločitvijo nezadovoljni, je hkrati podal nenavadno trditev, da bi bil izstop Amerike za zavezništvo celo koristen. Ob tem je znova izpostavil nesorazmerno visoke stroške, ki jih za delovanje Nata namenjajo Združene države Amerike v primerjavi z evropskimi partnericami. Njegove izjave odražajo vztrajno politiko 'Amerika na prvem mestu', ki temelji na prepričanju, da morajo zaveznice prevzeti večje breme lastne varnosti. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika vnaša negotovost v mednarodne odnose, medtem ko Trump vztraja, da je prav njegova nepopustljivost rešila Nato pred propadom in ga naredila finančno stabilnejšega.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejila na 10 odstotkov. Trump je predlog objavil na družbenem omrežju Truth Social in s tem obudil eno svojih osrednjih predvolilnih obljub, ki naj bi Američanom prihranila več deset milijard dolarjev. Trenutne povprečne obrestne mere v Združenih državah Amerike znašajo približno 28,6 odstotka, zvezne omejitve pa trenutno ne obstajajo. Predlog je nemudoma naletel na močan odpor bančnega sektorja in nekaterih finančnih strokovnjakov. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko vodil do množičnega preklica kreditnih kartic za milijone Američanov. Finančne institucije bi po njihovem mnenju izgubile sposobnost ustreznega vrednotenja tveganj pri strankah s slabšo boniteto, kar bi potrošnike potisnilo v roke nezakonitih posojilodajalcev z ekstremno visokimi obrestmi. Poleg finančnih omejitev se v javnosti pojavljajo poročila o Trumpovih načrtih za znatno povečanje vojaškega proračuna za 600 milijard dolarjev, kar naj bi financiral z zvišanjem uvoznih carin. Analitiki opozarjajo na ustavne dileme, saj ima po zakonodaji izključno kongres pooblastila za določanje davkov in porabo proračunskih sredstev. Morebitno enostransko ukrepanje izvršne oblasti bi lahko povzročilo globoko ustavno krizo in dodatno obremenilo gospodinjstva zaradi posrednih davčnih pritiskov.

Predsednik Trump je izjavil, da bodo imela ameriška podjetja dostop do obsežnih zalog nafte v Venezueli. Prav tako je podpisal izvršni ukaz, namenjen zaščiti venezuelskih prihodkov od nafte pred uporabo v sodnih postopkih. Ukaz naj bi zagotovil, da bo denar ostal zaščiten. Poleg nafte pa so pozornost njegove administracije pritegnile tudi druge surovine v državi.

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je v petek izdalo začasno odredbo, s katero je blokiralo načrt administracije predsednika Donalda Trumpa za ustavitev financiranja subvencij za varstvo otrok in pomoč družinam z nizkimi prihodki. Odločitev sodišča se nanaša na pet zveznih držav pod vodstvom demokratov – Kalifornijo, Kolorado, Illinois, Minnesoto in New York – ki so se na ukrep odzvale s tožbo. Sodišče je razsodilo, da vlada za zdaj ne sme preprečiti pretoka milijard dolarjev iz treh nepovratnih programov, s čimer je državam zagotovilo vsaj dvotedenski odlog pred napovedanim finančnim rezom. Spor se je zaostril v torek, ko je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA napovedalo takojšnjo zamrznitev sredstev. Kot razlog so navedli domneve, da države omenjene ugodnosti neupravičeno dodeljujejo osebam, ki v državi bivaJo nezakonito. Tožnice so v sodnih vlogah trdile, da vlada nima pravne podlage za takšen poseg in da nenadna ustavitev izplačil povzroča »operativni kaos« pri izvajanju ključnih socialnih programov. Sodnik je v svoji odločitvi upošteval argumente o takojšnji škodi, ki bi jo utrpele družine in državne institucije. Dogodek predstavlja nov poglavje v napetih odnosih med zvezno vlado in tistimi zveznimi državami, ki nasprotujejo migracijski politiki sedanje administracije. Kritiki Trumpovi ekipi očitajo, da socialne transferje uporablja kot politično orodje za kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Nadaljnja usoda financiranja bo odvisna od izida podrobnejše obravnave, ki bo sledila v prihodnjih dneh, ko bodo morale zvezne oblasti dokazati utemeljenost svojih sumov o nepravilni porabi sredstev.

Nacionalna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je zamenjala uradni fotografski portret nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in ob tem s pripadajoče informacijske table odstranila zapise o njegovih dveh ustavnih obtožbah ter napadu na Kapitol 6. januarja 2021. Nova podoba prikazuje Trumpa v Ovalni pisarni z resnim obraznim izrazom in stisnjenimi pestmi na mizi, medtem ko je prejšnjo, obsežnejšo biografsko besedilo, zamenjal znatno krajši in bolj nevtralen zapis. Po poročanju ameriških medijev je bila Bela hiša nezadovoljna z manj laskavimi opisi Trumpovega prvega mandata, kar je privedlo do spremembe razstavnega gradiva. Zamenjava besedila je povzročila precejšnjo pozornost javnosti, saj je nova plošča tako majhna, da so na steni pod njo še vedno vidni sledovi prejšnjega napisa. Prejšnje besedilo je povzemalo ključne politične dosežke Trumpove administracije, vključno s kontroverznimi dogodki ob koncu mandata, medtem ko nova različica te zgodovinske mejnike izpušča. Muzej se je na kritike odzval z menjavo portreta v okviru redne posodobitve zbirke "Ameriški predsedniki", vendar pa je odstranitev omembe ustavnih obtožb sprožila razprave o zgodovinskem revizionizmu v nacionalnih institucijah. Spremembo je na družbenih omrežjih prva delila Bela hiša, kar potrjuje koordinirano naravo prenove predstavitve predsednika v tej pomembni kulturni ustanovi. Odločitev Smithsonianovega muzeja za takšen poseg v vsebino razstave prihaja v času, ko se v Združenih državah Amerike ponovno krepijo razprave o načinu dokumentiranja Trumpove zapuščine v javnih arhivih in muzejih. Institucija Smithsonian, ki uživa velik ugled, se je s tem dejanjem izpostavila očitkom o prilagajanju političnim pritiskom na račun objektivnega podajanja zgodovinskih dejstev.

Metropolitanska policija v Londonu je objavila podatke, po katerih je število umorov v britanski prestolnici leta 2025 padlo na najnižjo raven v več kot desetih letih. Po uradnih statistikah so lani zabeležili 97 primerov ubojev in umorov, kar je najmanj od leta 2014. Ta upad števila nasilnih dejanj s smrtnim izidom predstavlja pomemben statistični mejnik za varnostne organe v Združenem kraljestvu. Londonski župan Sadiq Khan je ob objavi podatkov branil svojo varnostno politiko, saj se je v preteklosti soočal z ostrimi kritikami zaradi naraščajoče splošne kriminalitete v mestu. Policija poudarja, da so k zmanjšanju prispevali poostreni ukrepi proti nasilju in ciljno usmerjeno delo na področju preprečevanja kaznivih dejanj z uporabo hladnega orožja. Kljub pozitivnemu trendu pri najhujših kaznivih dejanjih pa v javnosti ostajajo pomisleki glede drugih oblik kriminala. Analitiki navajajo, da gre za najnižjo stopnjo umorov na prebivalca od začetka vodenja evidenc, kar mesto uvršča med razmeroma varne svetovne prestolnice po tem kriteriju. Metropolitanska policija namerava nadaljevati s strategijo prisotnosti na terenu, čeprav politični nasprotniki županu še vedno očitajo neuspeh pri obvladovanju drugih varnostnih izzivov v mestu.

Nacionalna galerija portretov Smithsonian v Washingtonu je iz razstave o ameriških predsednikih odstranila besedilo, ki je vključevalo omembe dveh ustavnih obtožb (impeachment) zoper predsednika Donalda Trumpa. Sprememba se je zgodila po tem, ko je Trump muzej obtožil pristranskosti in ideološke usmerjenosti ter zagrozil s krčenjem proračunskih sredstev v okviru obsežnega pregleda uradnih zgodovinskih predstavitev. Prvotno spremno besedilo ob fotografiji iz njegovega prvega mandata je povzemalo njegovo predsedovanje in omenjalo volilno zmago leta 2024. Po novi ureditvi je muzej razstavil drugačen portret, ob katerem pa ni več nobenega pojasnjevalnega besedila, čeprav so opisi ob vseh drugih predsednikih ostali nedotaknjeni. Bela hiša in vodstvo ustanove Smithsonian se na vprašanja o morebitnem neposrednem ukazu za spremembo vsebine še nista odzvala. Dogodek odraža širša prizadevanja Trumpove administracije za preoblikovanje dokumentacije ameriške zgodovine v javnih institucijah. Trump je že avgusta lani odredil revizijo vseh muzejskih eksponatov, poteza pa je v strokovni javnosti sprožila razprave o političnem pritisku na avtonomijo kulturnih ustanov in objektivnost zgodovinskega zapisa v Združenih državah Amerike.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je zaostrilo spor z ameriško centralno banko (Fed) z izdajo sodnih pozivov in grožnjo s tožbo. Predsednik Fed Jerome Powell je te poteze označil za "izgovor" za poskus vplivanja.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike odredil umik iz 66 mednarodnih organizacij, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Odločitev predstavlja pomemben odmik od dosedanjih mednarodnih okoljskih zavez in pomeni vrhunec prizadevanj za omejitev gibanja ESG (okoljsko, družbeno in upravljalsko upravljanje) v gospodarskem sektorju. Memorandum vsem izvršnim oddelkom vlade nalaga prekinitev sodelovanja in financiranja omenjenih subjektov. Ta poteza sledi valu izstopov številnih ameriških korporacij iz mednarodnih podnebnih zavezništev, kar po mnenju analitikov kaže na usklajeno prizadevanje za zmanjšanje vpliva mednarodnih standardov na ameriško gospodarstvo. Kritiki opozarjajo, da bo popolna osamitev Združenih držav Amerike na področju podnebne politike oslabila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšala diplomatski vpliv Washingtona v mednarodni skupnosti. Administracija svojo odločitev utemeljuje z zaščito nacionalne suverenosti in gospodarskih interesov, saj naj bi bili predpisi omenjenih organizacij škodljivi za ameriško industrijo. Ukrep se ne omejuje le na podnebne agencije, temveč zajema širok spekter institucij pod okriljem Združenih narodov, kar nakazuje na širšo strategijo izolacionizma v zunanji politiki ZDA.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.