Župan Minneapolisa Jacob Frey je javno izpostavil mirno držo protestnikov v mestu in jih pohvalil, ker niso nasedli domnevnim provokacijam predsednika Donalda Trumpa. Frey je poudaril, da so demonstranti aktivno preprečevali stopnjevanje nasilja in se namesto tega odločili za ohranjanje reda, kljub napetemu vzdušju in po mnenju župana namernim poskusom destabilizacije s strani zvezne oblasti. Frey je v svoji izjavi dejal, da Minneapolis na kaos ne bo odgovoril z novo obliko kaosa, temveč z dostojnim in pravilnim ravnanjem. Po njegovih besedah so protestniki sami prepoznali nevarnost stopnjevanja nemirov in so tiste, ki so bili na robu nasilnega delovanja, pozvali k razumu. Župan verjame, da bi morebitni nemiri služili predvsem političnim interesom takratnega predsednika, ki bi jih lahko izkoristil za utrjevanje svoje retorike. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega vala napetosti v Združenih državah Amerike, kjer se lokalne oblasti pogosto znajdejo v neposrednem sporu z Belo hišo glede načina obvladovanja javnih shodov. Incident poudarja globoke politične razkroje med demokratskimi župani velikih mest in republikansko administracijo, ki zagovarja strožje ukrepe pri zagotavljanju javnega reda in miru.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila val ogorčenja z objavo nove spletne strani, ki po mnenju kritikov sistematično potvarja dejstva o vdoru v Kapitol 6. januarja 2021. Gradivo na spletnem mestu, ki naj bi bilo po nekaterih ocenah delno generirano z umetno inteligenco, dogodek prikazuje kot mirne patriotske proteste, za nasilje pa krivi demokratsko stranko. Analitiki opozarjajo, da gre za nevaren poskus spodkopavanja demokratičnih institucij in brisanja zgodovinskega spomina z namenom utrjevanja oblasti. Hkrati so se napetosti v državi stopnjevale po izjavah predstavnikov Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) in uslužbenca za mejna vprašanja Toma Homana. Medtem ko je DHS objavil opozorilo o kaznovanju napadov na zvezne agente, so kritiki hitro izpostavili Trumpovo prakso pomilostitev udeležencev januarskih nemirov, ki so fizično napadli policiste. Tom Homan je dodatno zaostril retoriko po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu, ko je protestnike opozoril, da bo vztrajanje pri "sovražni retoriki" do organov pregona privedlo do novih podobnih incidentov. Politični opazovalci poudarjajo, da se Trumpov način vladanja vse bolj zanaša na ustrahovanje opozicije in uporabo zveznih agencij za doseganje političnih ciljev. Trump je v nedavnih izjavah nakazal, da njegovo moč omejuje le lastna morala, kar zbuja strah pred zlorabo represivnih organov, kot sta ICE in obmejna straža, za pritiske na volivce. Dogajanje spremljajo tudi napovedi o novih mednarodnih carinah in potencialnih vojaških posredovanjih, kar dodatno destabilizira notranjepolitično in mednarodno situacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejila na 10 odstotkov. Trump je predlog objavil na družbenem omrežju Truth Social in s tem obudil eno svojih osrednjih predvolilnih obljub, ki naj bi Američanom prihranila več deset milijard dolarjev. Trenutne povprečne obrestne mere v Združenih državah Amerike znašajo približno 28,6 odstotka, zvezne omejitve pa trenutno ne obstajajo. Predlog je nemudoma naletel na močan odpor bančnega sektorja in nekaterih finančnih strokovnjakov. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko vodil do množičnega preklica kreditnih kartic za milijone Američanov. Finančne institucije bi po njihovem mnenju izgubile sposobnost ustreznega vrednotenja tveganj pri strankah s slabšo boniteto, kar bi potrošnike potisnilo v roke nezakonitih posojilodajalcev z ekstremno visokimi obrestmi. Poleg finančnih omejitev se v javnosti pojavljajo poročila o Trumpovih načrtih za znatno povečanje vojaškega proračuna za 600 milijard dolarjev, kar naj bi financiral z zvišanjem uvoznih carin. Analitiki opozarjajo na ustavne dileme, saj ima po zakonodaji izključno kongres pooblastila za določanje davkov in porabo proračunskih sredstev. Morebitno enostransko ukrepanje izvršne oblasti bi lahko povzročilo globoko ustavno krizo in dodatno obremenilo gospodinjstva zaradi posrednih davčnih pritiskov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se bo prihodnji teden v Združenih državah Amerike srečal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Srečanje bo potekalo v senci nedavnih dramatičnih dogodkov v Venezueli, kjer so ameriške sile izvedle operacijo zajetja Nicolasa Madura. Machado, ki je Trumpu javno posvetila svojo Nobelovo nagrado za mir, je predsednik označil za prijetno osebo, čeprav je bil v preteklosti zadržan do njene neposredne podpore za vodenje države. Hkrati je Bela hiša objavila predsedniški memorandum, s katerim Trump napoveduje umik ZDA iz 66 mednarodnih organizacij, vključno s ključnimi forumi za podnebne spremembe, mir in demokracijo. Odločitev sledi reviziji mednarodnega sodelovanja, ki jo je izvedla njegova administracija, in pomeni nadaljnjo zaostritev politike unilateralizma. Ta korak sovpada z naraščajočimi napetostmi v ameriškem senatu glede predsednikovih vojaških pooblastil v Latinski Ameriki. Kljub kritikam zaradi ameriških vojaških akcij v Venezueli pa je krovna nogometna zveza Fifa potrdila, da bo ohranila svojo novo nagrado za mir, ki jo je decembra kot prvi prejel prav Donald Trump. Predsednik Fife Gianni Infantino je ob podelitvi izpostavil Trumpovo vlogo pri urejanju razmer na Bližnjem vzhodu. Fifa načrtuje podelitev naslednje nagrade pred koncem leta 2026, s čimer zavrača ugibanja, da bi geolpolitični dogodki v Venezueli vplivali na njihove odločitve.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike (DHS) je objavilo nove videoposnetke operacije v Minneapolisu, med katero je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) ubil pravno opazovalko Renee Nicole Good. Novi posnetki nadzornih kamer prikazujejo trenutke pred streljanjem, sam dogodek in trenutek, ko je žrtvino vozilo po strelu trčilo. Po navedbah ministrstva naj bi posnetki nakazovali, da je Goodova "zasledovala" zvezno operacijo, medtem ko njena družina trdi, da je bila tam le v podporo sosedom. Dogodek je sprožil množične proteste v Minneapolisu, kjer se je kljub temperaturam pod lediščem zbralo tisoče ljudi, ki nasprotujejo ravnanjem agentov pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Videoposnetek s telesne kamere je ujel tudi zadnje besede žrtve, ki je agentu dejala, da ni jezna nanj, preden so odjeknili streli. Razhajanja med uradno različico dogodkov in pričevanji očividcev so povzročila stopnjevanje napetosti v lokalni skupnosti. Preiskava se nadaljuje, medtem ko javnost zahteva večjo odgovornost zveznih organov. Incident je ponovno odprl vprašanja o pooblastilih agentov ICE pri izvajanju deportacij in nadzoru v urbanih okoljih. Kritiki administracije opozarjajo na agresivne metode, ki naj bi privedle do nepotrebne izgube življenja civilistke, ki je opravljala vlogo neodvisne opazovalke.

V Iranu so se konec tedna stopnjevale množične demonstracije proti vladajočemu režimu, ki so se prvotno začele zaradi visokih življenjskih stroškov in devalvacije nacionalne valute. Iranske oblasti so se na nezadovoljstvo odzvale z nasilno represijo in prekinitvijo spletnih komunikacij, nevladne organizacije pa že opozarjajo na nevarnost pokola civilistov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je protestnike označil za vandale, generalni tožilec pa je udeležence protestov opozoril, da bodo obravnavani kot sovražniki Boga, kar se kaznuje s smrtjo. Zaradi stopnjevanja nasilja so se zaostrile tudi mednarodne napetosti, predvsem med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil svojo pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu in Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Na te grožnje se je odzval predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf, ki je napovedal povračilne ukrepe proti ameriškim vojaškim centrom, pomorskemu prometu in Izraelu, ki ga v Teheranu označujejo za zasedeno ozemlje. Dogajanje je sprožilo odzive tudi drugod po svetu. V Franciji je Jean-Luc Mélenchon, vodja Gibanja neupogljiva Francija, kritiziral francosko zunanjepolitično držo in hkrati podprl venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v Caracasu prijele posebne enote na zahtevo Združenih držav Amerike. Mélenchon je pozval k oboroženemu odporu venezuelskega ljudstva proti ameriški invaziji, kar kaže na širšo geopolitično nestabilnost in nezadovoljstvo z ameriško zunanjo politiko v različnih delih sveta.

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je v petek izdalo začasno odredbo, s katero je blokiralo načrt administracije predsednika Donalda Trumpa za ustavitev financiranja subvencij za varstvo otrok in pomoč družinam z nizkimi prihodki. Odločitev sodišča se nanaša na pet zveznih držav pod vodstvom demokratov – Kalifornijo, Kolorado, Illinois, Minnesoto in New York – ki so se na ukrep odzvale s tožbo. Sodišče je razsodilo, da vlada za zdaj ne sme preprečiti pretoka milijard dolarjev iz treh nepovratnih programov, s čimer je državam zagotovilo vsaj dvotedenski odlog pred napovedanim finančnim rezom. Spor se je zaostril v torek, ko je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA napovedalo takojšnjo zamrznitev sredstev. Kot razlog so navedli domneve, da države omenjene ugodnosti neupravičeno dodeljujejo osebam, ki v državi bivaJo nezakonito. Tožnice so v sodnih vlogah trdile, da vlada nima pravne podlage za takšen poseg in da nenadna ustavitev izplačil povzroča »operativni kaos« pri izvajanju ključnih socialnih programov. Sodnik je v svoji odločitvi upošteval argumente o takojšnji škodi, ki bi jo utrpele družine in državne institucije. Dogodek predstavlja nov poglavje v napetih odnosih med zvezno vlado in tistimi zveznimi državami, ki nasprotujejo migracijski politiki sedanje administracije. Kritiki Trumpovi ekipi očitajo, da socialne transferje uporablja kot politično orodje za kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Nadaljnja usoda financiranja bo odvisna od izida podrobnejše obravnave, ki bo sledila v prihodnjih dneh, ko bodo morale zvezne oblasti dokazati utemeljenost svojih sumov o nepravilni porabi sredstev.

Pet let po nasilni smrti Georgea Floyda v Minneapolisu, ki je sprožila svetovno gibanje proti policijskemu nasilju, so posnetki zadnjih trenutkov Renee Good ponovno odprli razpravo o delovanju organov pregona v Združenih državah Amerike. Goodova je bila ustreljena med protestom proti imigracijski službi ICE, vendar so se odzivi javnosti in političnih akterjev tokrat močno razlikovali od tistih leta 2020. Strokovnjaki opažajo večjo stopnjo dezinformacij in zmedenosti pri interpretaciji videoposnetkov. Analiza dogodka kaže, da so se državljani v zadnjem pol desetletju v veliki meri privadili na podobe nasilja, obenem pa se je povečal dvom v avtentičnost vizualnih gradiv. V nasprotju z jasnimi posnetki v primeru Floyda, kjer je policist devet minut klečal na vratu žrtve, so posnetki ustrelitve Renee Good vsebinsko bolj nejasni. To je omogočilo različne interpretacije dogodka in hitro polarizacijo javnega mnenja. Politična strategija se je od leta 2020 prav tako preoblikovala, saj so podporniki administracije Donalda Trumpa tokrat ukrepali s svetlobno hitrostjo, da bi prevzeli nadzor nad narativo dogodka. Z uporabo naukov iz protestov po Floydovi smrti so uspeli hitro uveljaviti svojo različico dogodkov, kar je dodatno otežilo enoten družbeni odziv na uporabo sile s strani policije.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good, ko je skozi vetrobransko steklo njenega avtomobila streljal neposredno v glavo. Po poročanju prič in analizi videoposnetkov, ki sta jih pridobila New York Times in The Advocate, je bila žrtev ubita v trenutku, ko agenta ni neposredno ogrožala. Goodova, mati treh otrok in vdova vojaškega veterana, je po dostopnih informacijah poskušala zapustiti prizorišče, ko je agent nanjo streljal trikrat, medtem ko je bilo vozilo usmerjeno stran od njega. Incident je sprožil buren odziv javnosti in politično polarizacijo, saj kritiki opozarjajo na nesorazmerno uporabo sile in poskuse diskreditacije žrtve. Po navedbah soproge Renee Nicole Good, ki je bila prisotna na kraju dogodka, sta se z žrtvijo ustavili le zato, da bi posneli dogajanje, ko so zvezni agenti začeli postopek. Na kraju dogodka so zvezni uslužbenci domnevno preprečili zdravniško pomoč vsaj enemu zdravniku, ki je bil naključno prisoten in je želel pomagati ustreljeni ženski. Ameriški komentatorji in zgodovinarji so v javnih razpravah izpostavili, da bi lahko bil motiv za streljanje povezan s poskusom deeskalacije, ki ga je žrtev izvajala kot ženska, kar pa je naletelo na agresiven odziv agenta. Medtem ko uradni viri in nekateri politični krogi dejanje opravičujejo, videoposnetki kažejo, da agent Jonathan Ross, ki je bil kasneje identificiran kot strelec, ni bil na poti vozila in ni bil neposredno ogrožen. Dogodek je močno zaostril razpravo o pooblastilih službe ICE in ravnanju zveznih organov pod trenutno administracijo.

Analiza upravljanja ameriškega glavnega mesta Washington in mesta Salt Lake City razkriva globoke napetosti med lokalnimi in zveznimi ravnmi oblasti v Združenih državah Amerike. Kritiki trdijo, da se je Washington iz prvotno načrtovanega nevtralnega zveznega okrožja spremenil v odtujeno birokratsko trdnjavo, ki ne služi več interesom vseh državljanov, kot so predvideli ustanovni očetje. Predlogi za reformo vključujejo ponovno polno integracijo okrožja pod neposredno zvezno zakonodajno oblast, kar bi po mnenju zagovornikov povrnilo ustavno ravnovesje. Na drugi strani države je Salt Lake City v zvezni državi Utah postal vzorčen primer sodelovanja z zveznimi organi pri vprašanju priseljevanja. Mesto je že leta 1998 sprejelo sporazum po programu 287(g), ki lokalnim organom pregona omogoča preverjanje imigracijskega statusa oseb v priporu. Ta pristop stoji v popolnem nasprotju z mestom New York in drugimi tako imenovanimi mesti zatočišči, ki zavračajo tovrstno sodelovanje in se zaradi tega soočajo s pravnimi pritiski s strani zvezne vlade. Razprava o prihodnosti Washingtona in vlogi lokalne policije pri izvajanju zveznih zakonov odraža širšo ustavno dilemo o delitvi pristojnosti v ZDA. Medtem ko nekateri vidijo rešitev v centralizaciji moči v glavnem mestu za dosego pravičnosti, drugi poudarjajo pomen učinkovitega sodelovanja med zveznimi agencijami in lokalnimi skupnostmi pri obvladovanju migracijskih tokov.

Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal pripravljenost na vrnitev v Iran. Pahlavi je poudaril, da sta on in iransko ljudstvo pripravljena žrtvovati svoja življenja za spremembo režima, hkrati pa je pozval pripadnike iranskih varnostnih sil in vladne uslužbence, naj se pridružijo protestnikom in prenehajo sodelovati pri nasilnem zatiranju lastnega naroda. Val protivladnih protestov v Iranu se medtem stopnjuje in je po dostopnih podatkih zahteval že več kot 500 smrtnih žrtev, medtem ko so oblasti zaprle več kot 10.600 ljudi. Gre za največji val upora proti islamski republiki po letu 2022, ki ga spodbujajo globoko nezadovoljstvo z gospodarskimi razmerami in omejevanje osebnih svoboščin. Pahlavi meni, da so protestniki naklonjeni morebitnemu posredovanju administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ameriška politika do Irana se v tem kontekstu ponovno zaostruje, saj naj bi Donald Trump proučeval različne scenarije za pomoč protestnikom oziroma za pritisk na teheranski režim. Razmere ostajajo napete, saj iranske varnostne sile na pozive k prestopu na stran ljudstva za zdaj niso odgovorile s popuščanjem, temveč s stopnjevanjem represije po vsej državi.

Kubanski predsednik se je odzval na zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po sklenitvi novega meddržavnega sporazuma in poudaril, da Havani nihče ne bo narekoval njene politike. Trump je pred tem Kubo opozoril, da bi lahko država ostala brez ključnih venezuelskih energentov in finančnih sredstev, na katera se zanaša že desetletja. Washington namreč pogojuje nadaljnje sodelovanje s korenitimi spremembami v kubanski politiki. Ameriška administracija je potrdila, da pogovori s Kubo že potekajo, vendar podrobnosti ostajajo neznane. Trump je v izjavi za medije v Miamiju poudaril, da bodo rezultati teh pogovorov znani kmalu, obenem pa je izrazil namero po zaščiti kubanskih izgnancev v Združenih državah Amerike. Ta poteza kaže na stopnjevanje pritiska na Kubo v času, ko se ZDA trudijo omejiti vpliv Venezuele v regiji. Odnosi med državama ostajajo napeti, saj se Kuba sooča z možnostjo gospodarske izolacije, če ne bo privolila v ameriške pogoje. Trumpova strategija temelji na prepričanju, da bo prekinitev energetskih poti iz Venezuele Kubo prisilila k pogajalski mizi, medtem ko kubansko vodstvo vztraja pri suverenosti svoje države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti izrazile pripravljenost na pogajanja, potem ko je Washington zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je medijem na krovu letala Air Force One pojasnil, da so ga iranski voditelji poklicali in da trenutno potekajo dogovori o morebitnem srečanju. Kljub temu je predsednik Združenih držav Amerike opozoril, da bi lahko ameriška vojska ukrepala še pred morebitnim dialogom, saj so iranske oblasti po njegovih besedah prestopile mejo dopustnega. Protesti v Iranu, ki so se začeli pred dvema tednoma zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro sprevrgli v množičen upor proti teokratskemu režimu. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj 192 ljudi, čeprav bi bila številka zaradi blokade spleta lahko znatno višja. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil ogorčenje nad visokim številom smrtnih žrtev in pozval k prenehanju uporabe nesrazmerne sile. Bela hiša je potrdila, da so za predsednika Trumpa vse možnosti, vključno z usmerjenimi vojaškimi napadi na vodstvo režima, še vedno na mizi. Trump je ob tem kritiziral iransko vodstvo, češ da vladajo z nasiljem in da jih je težko sploh imenovati voditelji. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko, je iranska vlada razglasila tridnevno žalovanje za tiste, ki so padli v nemirih, vključno s pripadniki varnostnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo naznanil, da Kuba ne bo več prejemala venezuelske nafte ali finančnih sredstev, hkrati pa je vodstvo v Havani pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom. Ukrep pomeni stopnjevanje pritiska na komunistični otok, ki se že dlje časa spopada z zaostrenimi odnosi z Združenimi državami Amerike. Do napovedi prihaja v času, ko so ameriške sile v začetku januarja pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo popolno ustavitev izvoza nafte iz venezuelskih pristanišč proti Karibom. Venezuela je bila zgodovinsko najpomembnejša dobaviteljica energentov za Kubo, zato bo popolna blokada močno prizadela energetsko stabilnost otoka. Trump je v svojih izjavah namignil, da bi se Kuba morala pogajati neposredno z ZDA, če želi ublažiti gospodarske posledice blokade. Kubanske oblasti so se na predsednikove besede odzvale kljubovalno in zavrnile pogojevanje Washingtona, kar še dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Razmere so neposredna posledica širše ameriške strategije v Latinski Ameriki, kjer ZDA po zajetju Madura korenito spreminjajo tokove energentov. Ker nobena pošiljka nafte od začetka januarja ni zapustila venezuelskih pristanišč, se Kuba sooča z neposredno energetsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Bela hiša z izrabo venezuelskih virov prisiliti kubansko vlado v politične koncesije, ki jih desetletja sankcij niso dosegla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da Kuba po odstavitvi Nicolása Madura ne bo več prejemala venezuelske nafte ali finančne pomoči. Trump je poudaril, da je Havana leta izkoriščala venezuelske vire v zameno za varnostne storitve, ki jih je nudila režimoma Huga Cháveza in Nicolása Madura. Ob tem je kubansko vodstvo pozval, naj s tiskom Washingtonom sklene dogovor, sicer se bo soočilo z dodatnimi pritiski in izolacijo. Napetosti med državama so se stopnjevale neposredno po ameriškem posredovanju v Venezueli, ki je privedlo do padca Madurovega režima. Washington zdaj pod vodstvom Trumpa in svetovalca Marca Rubia uvaja politiko skrajnega pragmatizma, s katero želi prekiniti energetsko odvisnost otoka od venezuelskih virov. Venezuela je bila doslej ključna dobaviteljica energentov za Kubo, kar je ohranjalo stabilnost komunističnega sistema na otoku. Kubansko vodstvo se je na grožnje odzvalo s kljubovanjem, medtem ko je venezuelsko zunanje ministrstvo, ki ga zdaj nadzorujejo nove oblasti, potrdilo prekinitev preteklih zavez. Trumpova administracija meni, da bo energetska blokada prisilila Kubo v politične koncesije ali popolno spremembo ureditve, saj država nima takojšnje alternative za nadomestitev izgubljenih surovin in kapitala.

Ameriški predsednik Donald Trump je naftnemu velikanu ExxonMobil zagrozil s prepovedjo investiranja v venezuelski energetski sektor, potem ko je izvršni direktor podjetja izrazil skepticizem glede poslovnih priložnosti v tej južnoameriški državi. Trump je poudaril, da mu odgovor vodstva družbe, ki je naložbe v Venezuelo označilo za trenutno nemogoče, ni bil po godu. Napetost med Belo hišo in največjim ameriškim naftnim podjetjem predstavlja preobrat v prizadevanjih za obnovo venezuelske naftne infrastrukture. Grožnja z blokado prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je Trumpova administracija napovedala možnost državnega subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za pomoč pri stabilizaciji razmer v Venezueli. Medtem ko so nekatere družbe, denimo Chevron, že pridobile dovoljenja za črpanje, ExxonMobil ostaja previden, kar je sprožilo oster odziv predsednika. Ta neskladja med politiko Washingtona in interesi zasebnega kapitala bi lahko upočasnila načrtovano oživitev proizvodnje v regiji. Ameriška administracija si prizadeva za vzpostavitev tesnejših vezi z aktualnimi oblastmi v Caracasu, da bi zagotovila stabilen pretok nafte na svetovne trge. Kljub predsednikovemu optimizmu pa podjetja opozarjajo na visoka tveganja in uničeno infrastrukturo, kar povzroča trenja med vlado, ki si želi hitrih geopolitičnih rezultatov, in korporacijami, ki skrbijo za varnost svojih naložb.

Varnostna služba predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je v nedeljo spremenila načrtovano pot njegovega konvoja na Floridi, potem ko so agenti tajne službe v bližini mednarodnega letališča Palm Beach odkrili sumljiv predmet. Incident se je zgodil med rutinskim varnostnim pregledom okolice pred predsednikovim odhodom iz njegovega posestva Mar-a-Lago proti letališču. Bela hiša podrobnosti o naravi predmeta javnosti ni razkrila. Zaradi varnostnih protokolov so agenti konvoj usmerili po alternativni poti, da bi zagotovili nemoten in varen prehod predsedniške kolone. Kljub odkritju predmeta in spremembi poti poročil o neposredni nevarnosti ali poškodovanih ni bilo, predsednik pa je varno prispel na letališče za polet nazaj v Washington. Prizorišče so zavarovali lokalni organi pregona in strokovnjaki za eksplozivna sredstva, ki so preverili nevarnost najdenega predmeta. Dogodek poudarja visoko stopnjo pripravljenosti ameriške tajne službe ob gibanju visokih državnih predstavnikov. Čeprav so takšni incidenti ob strogih varnostnih pregledih razmeroma redki, protokol zahteva takojšnjo prilagoditev logističnih načrtov ob najmanjšem znaku morebitne grožnje. Preiskava o tem, kako se je predmet znašel na varovanem območju, še poteka.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Združene države Amerike vzdržujejo stike s kubanskimi oblastmi glede morebitnega novega medsebojnega sporazuma. Izjave so sledile vprašanjem novinarjev o prihodnjih odnosih med državama po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli. Trump podrobnosti o vsebini pogajanj ni razkril, vendar je nakazal, da bodo rezultati znani v bližnji prihodnosti, hkrati pa je omenil možnost srečanja z visoko venezuelsko predstavnico Delsy Rodríguez. Na napovedi se je ostro odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je zavrnil pogojevanje ali pritiske s strani Washingtona. Kubansko vodstvo vztraja pri zaščiti svoje suverenosti, medtem ko Trumpova administracija morebitni sporazum povezuje s širšo regionalno stabilnostjo in vplivom Havane v sosednjih državah. Odnosi med državama ostajajo napeti, saj se v ozadju prepletajo geopolitični interesi v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da gre za poskus redefiniranja ameriške zunanje politike v Karibih, ki bi lahko vključevala bodisi strožje pogoje bodisi novo obliko gospodarskega sodelovanja. Trumpove izjave o "dogovoru" prihajajo v času, ko se Washington aktivno vmešava v reševanje krize v Venezueli, pri čemer Kubo vidi kot ključnega zaveznika Nicolása Madura, s katerim je treba doseči kompromis za stabilizacijo regije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa vložilo sodni poziv proti zvezni banki Federal Reserve (Fed). Predsednik centralne banke Jerome Powell je v videonagovoru pojasnil, da vlada banki grozi s kazenskim pregonom zaradi njegovih lanskih izjav v senatu glede prenove sedeža banke v Washingtonu. Powell je ob tem poudaril, da tovrstne poteze ministrstva neposredno ogrožajo neodvisnost centralne banke pri vodenju denarne politike. Spor med Belo hišo in banko Fed se je zaostril po tistem, ko je pravosodno ministrstvo v petek uradno izdalo dokumentacijo za začetek preiskave. Vlada se osredotoča na pričevanje Powella iz junija lani, ko je v kongresu pojasnjeval stroške in potek obnove glavnega poslopja banke. Vodstvo banke te očitke zavrača in meni, da gre za politični pritisk, katerega namen je pridobiti večji nadzor nad odločanjem o obrestnih merah. Zaradi napovedi o morebitnem kazenskem pregonu so se že odzvali finančni trgi, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitno politizacijo neodvisne institucije. Administracija predsednika Trumpa že dalj časa javno kritizira delo Jeroma Powella, vendar predstavlja uporaba pravosodnega sistema za preiskavo senatnih pričevanj nov nivo pritiska na centralno banko, ki je ključna za stabilnost svetovnega finančnega sistema.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo naftni družbi ExxonMobil verjetno onemogočil sodelovanje pri obnovi venezuelskega energetskega sektorja. Odločitev je posledica nezadovoljstva z odzivom glavnega izvršnega direktorja podjetja Darna Woodsa, ki je Venezuelo na petkovem srečanju v Beli hiši označil za državo, v katero se trenutno ne splača investirati. Trump, ki se je ob stopnjevanju napetosti na družbenih omrežjih označil celo za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele, je poudaril, da ZDA zdaj neposredno upravljajo z venezuelskimi naftnimi prihodki. Spor se je zaostril po srečanju s sedemnajstimi vodilnimi predstavniki naftne industrije, na katerem je Trump od podjetij zahteval 100 milijard dolarjev vložka za oživitev proizvodnje v južnoameriški državi. Woods je vztrajal, da bi Venezuela za privabitev tujega kapitala potrebovala temeljite zakonodajne spremembe, kar je Trump označil za pretirano preračunljivo držo. Predsednik je ob odhodu s Floride poudaril, da ne bo dopustil, da bi pri obnovi sodelovala podjetja, ki ne podpirajo njegovih ciljev za stabilizacijo države pod ameriškim nadzorom. Združene države Amerike so v začetku meseca izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele Nicolása Madura in ga prepeljale v New York na sojenje zaradi narkoterorizma. Trumpova administracija zdaj poskuša zaščititi vse venezuelske naftne prihodke pred morebitnimi sodnimi postopki in zagotoviti, da bodo sredstva porabljena izključno pod nadzorom Washingtona. Medtem ko nekatere družbe, kot je Chevron, ostajajo v igri za koncesije, je ExxonMobil zaradi skeptičnosti vodstva zdaj na robu izključitve iz strateško pomembnih poslov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je označil za »vršilca dolžnosti predsednika Venezuele«. Objava, ki spominja na urejeno stran spletne enciklopedije Wikipedia, sledi nedavni dramatični zaostritvi odnosov, ko so elitne enote ameriške vojske v vojaški operaciji ujele in pridržale dotedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je v seriji objav poudaril, da bodo ZDA upravljale z Venezuelo vse do »varnega in primernega prehoda oblasti«, hkrati pa je napovedal pripravljenost na srečanje z novo vršilko dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez. Dogajanje na ameriškem političnem vrhu spremljajo ostra opozorila sosednjim državam, predvsem Kubi. Trump je havansko vlado pozval, naj čim prej sklene dogovor z Washingtonom, saj se po padcu Madurovega režima končuje obdobje venezuelske podpore tej otoški državi. Čeprav so nekatere objave, vključno s preklicem »drugega vala napadov« na Venezuelo, sprožile ugibanja o resnosti ameriških namer, uradni viri poudarjajo, da Trumpove provokativne objave na družbenih omrežjih nimajo formalnopravnega statusa deklaracije o prevzemu tuje države. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj je Delcy Rodríguez ameriško vojaško posredovanje označila za dejanje kriminalne agresije in napovedala prizadevanja za osvoboditev družine Maduro. Medtem ko Washington prevzema nadzor nad venezuelskimi prihodki od nafte, se v ozadju bijejo tudi gospodarski boji, saj so ZDA že začele pošiljati naftne tankerje proti državi z največjimi zalogami surove nafte na svetu, kar potrjuje geopolitično in ekonomsko naravo celotnega konflikta.

Nacionalna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je zamenjala uradni fotografski portret nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in ob tem s pripadajoče informacijske table odstranila zapise o njegovih dveh ustavnih obtožbah ter napadu na Kapitol 6. januarja 2021. Nova podoba prikazuje Trumpa v Ovalni pisarni z resnim obraznim izrazom in stisnjenimi pestmi na mizi, medtem ko je prejšnjo, obsežnejšo biografsko besedilo, zamenjal znatno krajši in bolj nevtralen zapis. Po poročanju ameriških medijev je bila Bela hiša nezadovoljna z manj laskavimi opisi Trumpovega prvega mandata, kar je privedlo do spremembe razstavnega gradiva. Zamenjava besedila je povzročila precejšnjo pozornost javnosti, saj je nova plošča tako majhna, da so na steni pod njo še vedno vidni sledovi prejšnjega napisa. Prejšnje besedilo je povzemalo ključne politične dosežke Trumpove administracije, vključno s kontroverznimi dogodki ob koncu mandata, medtem ko nova različica te zgodovinske mejnike izpušča. Muzej se je na kritike odzval z menjavo portreta v okviru redne posodobitve zbirke "Ameriški predsedniki", vendar pa je odstranitev omembe ustavnih obtožb sprožila razprave o zgodovinskem revizionizmu v nacionalnih institucijah. Spremembo je na družbenih omrežjih prva delila Bela hiša, kar potrjuje koordinirano naravo prenove predstavitve predsednika v tej pomembni kulturni ustanovi. Odločitev Smithsonianovega muzeja za takšen poseg v vsebino razstave prihaja v času, ko se v Združenih državah Amerike ponovno krepijo razprave o načinu dokumentiranja Trumpove zapuščine v javnih arhivih in muzejih. Institucija Smithsonian, ki uživa velik ugled, se je s tem dejanjem izpostavila očitkom o prilagajanju političnim pritiskom na račun objektivnega podajanja zgodovinskih dejstev.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem ameriškim državljanom svetuje, naj zaradi nestabilnih varnostnih razmer čim prej zapustijo Venezuelo. Veleposlaništvo v Caracasu je prek družbenih omrežij opozorilo na fluidne varnostne razmere v tej južnoameriški državi, ki bi se lahko še poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko Washington ohranja močan pritisk na venezuelski režim, vendar se sooča s težavami pri vzpostavljanju stabilne proameriške opozicije. Analitiki ocenjujejo, da so ZDA kljub močnim ekonomskim in vojaškim pritiskom ter poskusom diktiranja politike prisiljene v odkrito uporabo prisilnih sredstev. Trenutni režim v Venezueli namreč ostaja na oblasti, kar kaže na neuspeh ameriških prizadevanj za prikrito zamenjavo oblasti z namestitvijo opozicijskih sil. Razmere dodatno zapletajo pretekli pravosodni postopki proti nekdanjim voditeljem in geopolitični interesi, povezani z naftnimi viri. Napetosti med državama so se stopnjevale skozi več let, trenutni poziv k evakuaciji pa nakazuje na možno zaostritev konflikta ali povečano tveganje za varnost tujih državljanov. Washington še naprej uporablja ekonomske sankcije in druge oblike pritiska, medtem ko Caracas zavrača obtožbe o nezakonitih dejavnostih svojih predstavnikov, kar vodi v dolgotrajen politični zastoj z mednarodnimi posledicami.

Metropolitanska policija v Londonu je objavila podatke, po katerih je število umorov v britanski prestolnici leta 2025 padlo na najnižjo raven v več kot desetih letih. Po uradnih statistikah so lani zabeležili 97 primerov ubojev in umorov, kar je najmanj od leta 2014. Ta upad števila nasilnih dejanj s smrtnim izidom predstavlja pomemben statistični mejnik za varnostne organe v Združenem kraljestvu. Londonski župan Sadiq Khan je ob objavi podatkov branil svojo varnostno politiko, saj se je v preteklosti soočal z ostrimi kritikami zaradi naraščajoče splošne kriminalitete v mestu. Policija poudarja, da so k zmanjšanju prispevali poostreni ukrepi proti nasilju in ciljno usmerjeno delo na področju preprečevanja kaznivih dejanj z uporabo hladnega orožja. Kljub pozitivnemu trendu pri najhujših kaznivih dejanjih pa v javnosti ostajajo pomisleki glede drugih oblik kriminala. Analitiki navajajo, da gre za najnižjo stopnjo umorov na prebivalca od začetka vodenja evidenc, kar mesto uvršča med razmeroma varne svetovne prestolnice po tem kriteriju. Metropolitanska policija namerava nadaljevati s strategijo prisotnosti na terenu, čeprav politični nasprotniki županu še vedno očitajo neuspeh pri obvladovanju drugih varnostnih izzivov v mestu.

Nacionalna galerija portretov Smithsonian v Washingtonu je iz razstave o ameriških predsednikih odstranila besedilo, ki je vključevalo omembe dveh ustavnih obtožb (impeachment) zoper predsednika Donalda Trumpa. Sprememba se je zgodila po tem, ko je Trump muzej obtožil pristranskosti in ideološke usmerjenosti ter zagrozil s krčenjem proračunskih sredstev v okviru obsežnega pregleda uradnih zgodovinskih predstavitev. Prvotno spremno besedilo ob fotografiji iz njegovega prvega mandata je povzemalo njegovo predsedovanje in omenjalo volilno zmago leta 2024. Po novi ureditvi je muzej razstavil drugačen portret, ob katerem pa ni več nobenega pojasnjevalnega besedila, čeprav so opisi ob vseh drugih predsednikih ostali nedotaknjeni. Bela hiša in vodstvo ustanove Smithsonian se na vprašanja o morebitnem neposrednem ukazu za spremembo vsebine še nista odzvala. Dogodek odraža širša prizadevanja Trumpove administracije za preoblikovanje dokumentacije ameriške zgodovine v javnih institucijah. Trump je že avgusta lani odredil revizijo vseh muzejskih eksponatov, poteza pa je v strokovni javnosti sprožila razprave o političnem pritisku na avtonomijo kulturnih ustanov in objektivnost zgodovinskega zapisa v Združenih državah Amerike.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je zaostrilo spor z ameriško centralno banko (Fed) z izdajo sodnih pozivov in grožnjo s tožbo. Predsednik Fed Jerome Powell je te poteze označil za "izgovor" za poskus vplivanja.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike odredil umik iz 66 mednarodnih organizacij, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Odločitev predstavlja pomemben odmik od dosedanjih mednarodnih okoljskih zavez in pomeni vrhunec prizadevanj za omejitev gibanja ESG (okoljsko, družbeno in upravljalsko upravljanje) v gospodarskem sektorju. Memorandum vsem izvršnim oddelkom vlade nalaga prekinitev sodelovanja in financiranja omenjenih subjektov. Ta poteza sledi valu izstopov številnih ameriških korporacij iz mednarodnih podnebnih zavezništev, kar po mnenju analitikov kaže na usklajeno prizadevanje za zmanjšanje vpliva mednarodnih standardov na ameriško gospodarstvo. Kritiki opozarjajo, da bo popolna osamitev Združenih držav Amerike na področju podnebne politike oslabila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšala diplomatski vpliv Washingtona v mednarodni skupnosti. Administracija svojo odločitev utemeljuje z zaščito nacionalne suverenosti in gospodarskih interesov, saj naj bi bili predpisi omenjenih organizacij škodljivi za ameriško industrijo. Ukrep se ne omejuje le na podnebne agencije, temveč zajema širok spekter institucij pod okriljem Združenih narodov, kar nakazuje na širšo strategijo izolacionizma v zunanji politiki ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran izrazil željo po pogajanjih in da potekajo priprave na morebitno srečanje. Medtem Trumpova administracija razmišlja o različnih vojaških možnostih proti Iranu, kjer potekajo protesti, v katerih je bilo ubitih več kot 500 protestnikov. Po množičnih demonstracijah je ameriška vlada napovedala, da bo v Minneapolis poslala dodatne zvezne policijske enote.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

San Francisco 49ers so s tesno zmago 23-19 nad Philadelphia Eagles izločili branilce naslova Super Bowl. Brock Purdy je podal touchdown podajo za 6 jardov Christianu McCaffreyju, kar je pripeljalo San Francisco do zmage. Eaglesom je pred tekmo manjkal Lane Johnson. S tem se bodo 49ers v naslednjem krogu končnice pomerili s Seattle Seahawks. Los Angeles Rams pa se bodo srečali s Chicago Bears.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.