Župan Minneapolisa Jacob Frey je pohvalil mirne protestnike v mestu in hkrati opozoril, da poskuša ameriški predsednik Donald Trump namerno sprožiti kaos. Frey je poudaril, da so se udeleženci demonstracij uspešno uprli provokacijam in niso »zagrizli v vabo«, ki jo po njegovih besedah nastavlja predsednik s svojimi izjavami o agitatorjih. Župan je izpostavil, da si Trump želi destabilizacije razmer, vendar so protestniki sami aktivno preprečevali nasilje in mirili posameznike na robu incidentov. Frey je v uradni izjavi poudaril, da Minneapolis na Trumpov kaos ne bo odgovoril z lastno obliko nereda, temveč bo vztrajal pri dostojnem in pravilnem pristopu k obravnavi družbenih vprašanj. Po njegovih besedah je ključno, da lokalna skupnost ostane enotna in ne dopusti, da bi zunanje politične agende narekovale dinamiko na mestnih ulicah. Županove besede prihajajo v času močno povečanih političnih napetosti, ko se ameriška mesta soočajo z različnimi pritiski zvezne oblasti. Dogajanje v Minneapolisu odraža širši razkol med demokratskimi lokalnimi voditelji in republikansko administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko slednji pogosto poudarja potrebo po strožjem uveljavljanju reda in miru, lokalne oblasti opozarjajo na nevarnost retorike, ki bi lahko podžigala dodatne spore. Napetosti med mestno hišo in Belo hišo so se stopnjevale v luči vprašanj o svobodi zbiranja in vlogi policije pri nadzoru protestov.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je v petek izdalo začasno odredbo, s katero je Trumpovi administraciji onemogočilo ustavitev financiranja subvencij za otroško varstvo in programov pomoči družinam z nizkimi prihodki. Ukrep se nanaša na pet zveznih držav pod vodstvom demokratov, in sicer Kalifornijo, Kolorado, Illinois, Minnesoto in New York. Te države so v tožbi zatrdile, da je torkova napoved o zamrznitvi več milijard dolarjev sredstev povzročila takojšen operativni kaos, obenem pa so poudarile, da vlada za takšno potezo nima nobene pravne podlage. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je odločitev o prekinitvi plačil utemeljilo s sumom, da države te ugodnosti podeljujejo osebam, ki v državi bivajo nezakonito. Sodnik je razsodil, da zvezna vlada za zdaj ne sme blokirati denarja iz treh ključnih programov nepovratnih sredstev, ki so namenjeni socialno najšibkejšim. Odločitev sodišča velja dva tedna, kar državam omogoča nemoteno izvajanje programov, medtem ko se pravni spor nadaljuje. Predstavniki tožečih držav so na petkovem zaslišanju izpostavili, da bi nenadna ustavitev financiranja ogrozila osnovno socialno varnost tisočev družin, ki so odvisne od državne podpore pri zagotavljanju varstva otrok. Do sodne intervencije je prišlo le nekaj dni po tem, ko je administracija predsednika Donalda Trumpa javno objavila načrt za zamrznitev sredstev. Čeprav so vladni uradniki vztrajali pri trditvi, da so nepravilnosti pri dodeljevanju pomoči tujcem brez urejenega statusa zadosten razlog za revizijo in zaustavitev plačil, sodišče v tej fazi postopka ni našlo dokazov, ki bi upravičevali tako drastičen in takojšen poseg v proračunske tokove zveznih držav. Primer bo v prihodnjih tednih ponovno obravnavan, ko bo sodišče odločalo o morebitnem podaljšanju prepovedi.

V luči naraščajočih političnih napetosti v Združenih državah Amerike se ponovno odpirajo vprašanja o ustavni ureditvi prestolnice Washington, D.C. in pooblastilih lokalnih oblasti pri izvajanju imigracijske politike. Analize kažejo na globoko razhajanje med prvotno ustavno zasnovo zveznega okrožja, ki naj bi služilo vsem Američanom brez vpliva posameznih zveznih držav, in trenutnim stanjem, ki ga nekateri kritiki opisujejo kot neprijazno birokratsko trdnjavo. Predlagana rešitev vključuje popolno vključitev entitet okrožja pod neposredno zvezno upravo, kar bi povrnilo prvotni namen 17. klavzule 8. oddelka prvega člena ameriške ustave. Istočasno se v t. i. republikanskih zveznih državah, kot je Utah, uveljavljajo modeli sodelovanja med lokalnimi organi pregona in zveznimi službami. Primer Salt Lake Cityja izpostavlja program 287(g), ki lokalnim policistom podeljuje pooblastila za preverjanje imigracijskega statusa oseb v priporu. Ta pristop, ki ga je omogočila zakonodaja iz obdobja Clintonove administracije, predstavlja nasprotje t. i. mestom zatočiščem (sanctuary cities), saj stavi na tesno usklajenost lokalnih in zveznih predpisov. Razprava o tem, kako naj mesta upravljajo s priseljevanjem in kakšen naj bo status prestolnice, odraža širši ideološki boj v ZDA. Medtem ko nekateri zagovarjajo večjo centralizacijo pod zveznim okriljem za zagotavljanje nacionalne enotnosti, drugi opozarjajo na pomen lokalne avtonomije in specifičnih potreb mestnih skupnosti v razmerju do zvezne vlade. Ti procesi neposredno vplivajo na pravno varnost in operativno delovanje ameriških institucij.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je objavilo nove videoposnetke dogodka v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil pravno opazovalko Renee Nicole Good. Posnetki vključujejo trenutke pred streljanjem, sam dogodek in trenutek, ko je žrtva po strelu z vozilom trčila v bližnji objekt. Ministrstvo trdi, da je žrtva z vozilom zasledovala zvezno operacijo, kar naj bi sprožilo odziv agenta. Na posnetkih so zabeležene tudi zadnje besede žrtve, ki je pred streli agentu dejala, da ni jezna nanj. Družina pokojne poudarja, da se je Good ustavila le zato, da bi podprla svoje sosede med operacijo ICE, kar po njihovih besedah odraža njeno predanost skupnosti. Dogodek je v mestu sprožil množične proteste, na katerih se je kljub temperaturam pod lediščem zbralo na tisoče ljudi, ki zahtevajo odgovornost zveznih organov. Novi dokazi so poglobili razpravo o upravičenosti uporabe sile, saj so uradne trditve o samoobrambi pod vprašajem. Medtem ko administracija predsednika Trumpa zagovarja delovanje agentov, priče in posnetki rišejo bolj zapleteno sliko dogajanja, ki je privedlo do prve smrtne žrtve med civilnimi opazovalci zveznih imigracijskih operacij v tem obdobju.

Ameriško tožilstvo je sprožilo kazensko preiskavo o prenovi sedeža Federal Reserve v Washingtonu, ki je stala 2,5 milijarde dolarjev. Preiskava vključuje tudi pričevanje Jeroma Powella pred kongresom junija, medtem ko Powell trdi, da je preiskava politični pritisk Trumpove administracije zaradi zavrnitve znižanja obrestnih mer.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike odredil umik iz 66 mednarodnih organizacij, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Odločitev predstavlja pomemben odmik od dosedanjih mednarodnih okoljskih zavez in pomeni vrhunec prizadevanj za omejitev gibanja ESG (okoljsko, družbeno in upravljalsko upravljanje) v gospodarskem sektorju. Memorandum vsem izvršnim oddelkom vlade nalaga prekinitev sodelovanja in financiranja omenjenih subjektov. Ta poteza sledi valu izstopov številnih ameriških korporacij iz mednarodnih podnebnih zavezništev, kar po mnenju analitikov kaže na usklajeno prizadevanje za zmanjšanje vpliva mednarodnih standardov na ameriško gospodarstvo. Kritiki opozarjajo, da bo popolna osamitev Združenih držav Amerike na področju podnebne politike oslabila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšala diplomatski vpliv Washingtona v mednarodni skupnosti. Administracija svojo odločitev utemeljuje z zaščito nacionalne suverenosti in gospodarskih interesov, saj naj bi bili predpisi omenjenih organizacij škodljivi za ameriško industrijo. Ukrep se ne omejuje le na podnebne agencije, temveč zajema širok spekter institucij pod okriljem Združenih narodov, kar nakazuje na širšo strategijo izolacionizma v zunanji politiki ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal načrt za uvedbo enoletne omejitve obrestnih mer na kreditne kartice, ki bi po novem znašale največ 10 odstotkov. Predlog, ki naj bi stopil v veljavo 20. januarja 2026, je ponovitev njegove predvolilne obljube, s katero želi zmanjšati finančno breme za ameriške potrošnike. Trenutno na zvezni ravni v Združenih državah Amerike ne obstaja nobena omejitev za te obrestne mere, povprečje pa se po zadnjih podatkih giblje okoli 28,6 odstotka. Napoved je naletela na takojšen odpor bančnega sektorja in finančnih strokovnjakov, ki opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, poudarjajo, da bi tako drastično znižanje omejilo dostop do kreditov za milijone Američanov s slabšo boniteto. Banke namreč pri 10-odstotni obrestni meri ne bi mogle ustrezno oceniti in kriti tveganj za tvegane kredite, kar bi lahko potrošnike potisnilo k nezakonitim posojilodajalcem. Znotraj republikanskih vrst in med nekdanjimi vladnimi uradniki se je razvnela razprava o naravi takšnega posega v trg, pri čemer nekateri to označujejo za obliko državnega kapitalizma ali populizma. Medtem ko Trump poudarja neposredne prihranke za gospodinjstva, finančna industrija opozarja na destabilizacijo kreditnega trga. Predlog prihaja v času povečanega pritiska Bele hiše na finančne institucije glede dostopnosti in stroškov storitev za državljane.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svojo predvolilno obljubo o uvedbi enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejila na 10 odstotkov. Predlog je v petek objavil na družbenih omrežjih, z njim pa naj bi Američani po njegovih ocenah prihranili več deset milijard dolarjev. Ukrep je takoj sprožil močan odpor bančnega sektorja, ki je sicer veljal za Trumpovega podpornika, a opozarja na morebitne negativne posledice za finančno stabilnost in dostopnost posojil. Istočasno so se na Trumpove nove grožnje o prevzemu nadzora nad Grenlandijo odzvali voditelji danskih in grenlandskih političnih strank. Politični vrh otoka je odločno zavrnil ameriške težnje po suverenosti nad tem ozemljem, pri čemer so stranke poudarile, da si prebivalci ne želijo postati državljani Združenih držav Amerike. Incident predstavlja ponovno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kopenhagnom glede vprašanja Arktike. Ti dogodki odražajo Trumpov agresiven pristop k ekonomski in zunanji politiki, kjer z nekonvencionalnimi predlogi spravlja v negotovost tako domače institucije kot mednarodne zaveznike. Medtem ko se doma spopada s pritiski finančne industrije, na mednarodnem prizorišču povzroča diplomatska trenja z obnovljenimi ozemeljskimi apetiti po strateško pomembnih območjih, kot je Grenlandija.

Ameriška tajna služba je v nedeljo zaradi najdbe sumljivega predmeta v bližini mednarodnega letališča Palm Beach spremenila načrtovano pot motoriziranega sprevoda predsednika Donalda Trumpa. Predmet so odkrili med varnostnim pregledom območja pred napovedanim prihodom predsednika, ki se je z rezidence Mar-a-Lago vračal proti letališču. Bela hiša podrobnosti o naravi najdene naprave ali predmeta javnosti ni razkrila. Varnostni protokoli so zahtevali takojšnjo uporabo alternativne poti, da bi zagotovili neovirano in varno potovanje predsednika. Dogodek se je zgodil v času Trumpovega odhoda s Floride po koncu tedna, ki ga je preživel v svojem zasebnem klubu. Kljub varnostnemu incidentu je predsednik varno prispel na letališče in nadaljeval pot v Washington brez dodatnih težav. Tajna služba je potrdila, da so predmete odkrili agenti, zadolženi za predhodno preverjanje poti, kar je standardni postopek pri premikih varovanih oseb. Lokalne oblasti in zvezni agenti so območje zavarovali in izvedli podrobno preiskavo, vendar za zdaj ni poročil o morebitnih aretacijah ali neposredni nevarnosti, ki bi jo predmet predstavljal za varnost države.

Ameriške oblasti so v bližini obale Gane ustavile in zasegle naftni tanker Marinera, ki pluje pod rusko zastavo, kar naj bi po poročanju britanskega dnevnika The Telegraph predstavljalo neposredno sporočilo administracije Donalda Trumpa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Po navedbah nekdanjih in trenutnih uradnikov Združenih držav Amerike je operacija del širše strategije pritiska na Moskvo v okviru prizadevanj za končanje konflikta v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za Washington. Zaseg plovila naj bi simboliziral konec obdobja diplomatskih spodbud in prehod k strožjim ukrepom proti ruskemu energetskemu izvozu, ki ostaja ključni vir financiranja ruskih vojaških operacij. Viri blizu ameriške administracije poudarjajo, da gre za opozorilo Kremlju, naj resno pristopi k pogajanjem, sicer se bo Ruska federacija soočila z vse večjimi gospodarskimi in logističnimi ovirami pri prodaji energentov na svetovnem trgu. Dogodek v Gvinejskem zalivu predstavlja pomembno zaostritev v pomorski varnosti in sankcijskem režimu, saj neposredno cilja na rusko floto v mednarodnih vodah. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila dodatno napetost v odnosih med obema velesilama, obenem pa služi kot demonstracija ameriške odločnosti pri uveljavljanju sankcij proti subjektom, ki podpirajo rusko gospodarstvo v času vojne.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je izrazil prepričanje, da pri prizadevanjih za rešitev konflikta v Ukrajini prihaja do opaznega napredka. Po njegovih navedbah si ZDA aktivno prizadevajo za dosego dogovora med Rusijo in Ukrajino, ki bi končal dolgotrajne spopade v regiji. Trump je poudaril, da ima osebno sposobnost in možnosti za ustavitev sovražnosti. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom. Kljub optimističnim tonom podrobnosti o konkretnih korakih ali pogojih morebitnega mirovnega sporazuma javnosti še niso bile razkrite. Analitiki ocenjujejo, da bodo Trumpova prizadevanja ključno vplivala na mednarodno varnostno arhitekturo. Njegova napoved o hitri rešitvi spora sproža številna vprašanja o prihodnji vlogi zveze Nato in evropskih zaveznic pri zagotavljanju stabilnosti na vzhodu celine.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriški predstavniki v stiku s kubanskimi oblastmi glede morebitnega novega sporazuma med državama. Trump je informacijo potrdil med pogovorom z novinarji na krovu predsedniškega letala, kjer je poudaril, da bodo podrobnosti o vsebini pogovorov znane v bližnji prihodnosti. Napoved o diplomatskih stikih prihaja v času povečanih napetosti v regiji, zlasti po nedavnih dogodkih v Venezueli. Trump je namignil, da bi morebitni dogovor lahko vključeval pogoje, ki bi spremenili dosedanje odnose med Washingtonom in Havano, vendar konkretnih zahtev ali koncesij še ni razkril. Analitiki ocenjujejo, da Washington s temi potezami poskuša zmanjšati vpliv Kube v latinskoameriški regiji, hkrati pa odpreti nove poti za diplomatsko reševanje regionalnih kriz. Bela hiša za zdaj ni podala uradnega časovnega okvira za zaključek pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da se namerava z milijarderjem Elonom Muskom pogovoriti o možnosti ponovne vzpostavitve dostopa do interneta v Iranu. Iranske oblasti so namreč zaradi trajajočih nemirov in protestov v državi prekinile spletne povezave, s čimer so omejile pretok informacij in komunikacijo med prebivalstvom. Trumpova napoved nakazuje na morebitno uporabo Muskove satelitske tehnologije Starlink za obid državne cenzure. Načrtovano sodelovanje med Belo hišo in najbogatejšim človekom na svetu odraža tesne vezi, ki sta jih Trump in Musk stkala v zadnjem obdobju. Predsednik je poudaril, da je Musk izjemno sposoben pri reševanju tovrstnih tehničnih izzivov, kar bi lahko pomenilo nov pristop ameriške diplomacije pri podpori opozicijskim gibanjem v avtokratskih režimih. Uradni Teheran se na te napovedi še ni odzval, vendar je v preteklosti podobne poskuse označil za kršitev suverenosti. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Teheranom, hkrati pa utrjuje Muskovo vlogo kot ključnega strateškega partnerja ameriške administracije. Trump je s to izjavo jasno nakazal, da bo njegova zunanja politika v veliki meri slonela na tehnološki premoči ameriških zasebnih podjetij, s čimer želi neposredno vplivati na dogajanje znotraj iranskih meja.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je zaostrilo spor z ameriško centralno banko (Fed) z izdajo sodnih pozivov in grožnjo s tožbo. Predsednik Fed Jerome Powell je te poteze označil za "izgovor" za poskus vplivanja.

Donald Trump je nakazal, da je odprt za srečanje z začasno predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, zaradi sodelovanja in potencialne dobave nafte. Izjavil je, da so ZDA preklicale načrtovani napad na Venezuelo zaradi sodelovanja Caracasa. Dodal je tudi, da ZDA nameravajo 'diktirati' vse odločitve Venezuele in da bodo spremljale razvoj dogodkov.

V Iranu so se konec tedna stopnjevali množični protesti proti verskemu režimu, ki jih je sprva sprožilo nezadovoljstvo trgovcev zaradi visokih življenjskih stroškov in devalvacije nacionalne valute. Protestno gibanje, ki se je začelo 28. decembra v Teheranu, se je hitro razširilo v številna mesta po državi, vključno z Mašhadom. Nevladne organizacije opozarjajo na grožnjo pokola, saj so oblasti onemogočile dostop do interneta, varnostne sile pa so po poročilih že povzročile več deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale in saboterje, medtem ko je generalni tožilec napovedal, da bodo udeleženci obravnavani kot sovražniki boga. Napetosti so se močno povečale tudi na mednarodni ravni, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu in posvaril režim pred uporabo nasilja. Iran je v odgovor zagrozil z vojaškim maščevanjem, ki bi vključevalo ameriška oporišča, pomorski promet in Izrael, ki ga iranski uradniki označujejo kot zasedeno ozemlje. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je poudaril, da bodo v primeru ameriškega napada ti cilji postali legitimna tarča iranske vojske. Izrael je zaradi groženj in morebitnega zaostrovanja razmer v regiji že v stanju povišane pripravljenosti. Medtem ko se iranski režim spopada z enim največjih notranjih izzivov od leta 1979, dogajanje odmeva tudi v Evropi. Francoski politik Jean-Luc Mélenchon je na zborovanju v Lyonu podprl venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga v Caracasu zajele ameriške posebne enote, hkrati pa je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi njegovega stališča do razmer v Venezueli. Mélenchon je pozval venezuelsko ljudstvo k oboroženi obrambi pred ameriškim imperializmom, kar odraža širšo polarizacijo glede ameriške zunanje politike in vojaških intervencij v svetu.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil digitalno spremenjeno sliko, na kateri se razglaša za »vršilca dolžnosti predsednika Venezuele«. Hkrati je nakazal, da bo družbo ExxonMobil izključil iz načrtov za obnovo venezuelske naftne industrije, ker je njen izvršni direktor ocenil, da vlaganje v Venezueli ni smiselno.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Danska premierka je izjavila, da se država sooča z odločilnim trenutkom v diplomatskem sporu z ZDA glede Grenlandije. Predsednik Trump je zavrnil pomisleke, da bi prevzem nadzora nad Grenlandijo razjezil Nato, in opozoril, da bi se Rusija ali Kitajska lahko vselili, če ZDA ne ukrepajo. Združeno kraljestvo je sporočilo, da so pogovori z drugimi članicami Nata o odvračanju ruske aktivnosti na Arktiki "normalni".

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Trumpova administracija je sprožila nov val kritik zaradi svoje zunanje politike, vključno z napadom na Venezuelo, ki ga nekateri vidijo kot poskus širjenja vpliva. Republikanci izražajo zaskrbljenost glede ohranitve nadzora nad senatom na prihajajočih volitvah. Pojavile so se tudi pozicije o odstavitvi predsednika Trumpa, medtem ko so strokovnjaki kritizirali ravnanje Trumpove administracije v primeru smrti Renee Good, ki jo je ustrelil agent ICE.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene dovoliti Indiji nakup venezuelske nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom, in promoviral načrt za obnovo venezuelske naftne industrije z naložbami v višini 100 milijard dolarjev. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Poleg tega je Trump nakazal pripravljenost na srečanje z vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodriguez.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

San Francisco 49ers so s tesno zmago 23-19 nad Philadelphia Eagles izločili branilce naslova Super Bowl. Brock Purdy je podal touchdown podajo za 6 jardov Christianu McCaffreyju, kar je pripeljalo San Francisco do zmage. Eaglesom je pred tekmo manjkal Lane Johnson. S tem se bodo 49ers v naslednjem krogu končnice pomerili s Seattle Seahawks. Los Angeles Rams pa se bodo srečali s Chicago Bears.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnem govoru, ki ga je delil na družbenem omrežju X, izjavil, da se liberalni mednarodni red nezadržno razpada in da nastopa novo obdobje suverenih narodov. Po Orbanovih besedah so spremembe v svetovnem merilu očitne, saj dosedanji geopolitični modeli ne zagotavljajo več stabilnosti, ki so jo obljubljali v preteklih desetletjih. Poseben poudarek je Orban namenil vlogi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Madžarski voditelj trdi, da je prav Trump zadal odločilen udarec obstoječi liberalni svetovni ureditvi, s čimer se je odprla pot za krepitev nacionalnih interesov pred globalističnimi agendami. Orban te spremembe vidi kot priložnost za države, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo pri sprejemanju lastnih političnih in družbenih odločitev. S svojimi izjavami je Orban znova potrdil svoje dolgoletno nasprotovanje liberalnim institucijam in vrednotam, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo več trenutnim potrebam sveta. Njegove napovedi o vzponu narodov nakazujejo na pričakovano prestrukturiranje mednarodnih zavezništev in geopolitičnih silnic, ki bodo v prihodnje temeljile predvsem na bilateralnih odnosih namesto na večstranskih sporazumih.

Slovenski oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir je z naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv, ki je izšla v petek, dosegel izjemen odziv v domači in tuji javnosti. Na naslovnici je umetniško interpretiral notranjost ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prikazom okna v njegovem srcu, kar je sprožilo val pohval na družbenih omrežjih in v medijskih krogih po vsem svetu. Košir je za časnik Dnevnik ocenil, da nobena izmed njegovih prejšnjih del ni imela tako širokega dosega in tako močnega mednarodnega odmeva kot prav ta ilustracija. Delo je bilo prepoznano kot vrhunski primer vizualnega komentarja, ki na subtilen, a neposreden način nagovarja globalno politično dogajanje. Uspeh slovenske naslovnice v tujini potrjuje pomen kakovostnega grafičnega oblikovanja in kritične misli v sodobnem medijskem prostoru. Odzivi prihajajo iz različnih strokovnih javnosti, ki poudarjajo estetsko dovršenost in sporočilno vrednost Koširjevega dela, ki je v kratkem času postalo viralno na spletu.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Francoski minister za industrijo Sébastien Martin je pozval Evropsko unijo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zavarovanju notranjega trga ter zaščiti lastne industrijske baze pred pritiski iz Kitajske. Po njegovih besedah morajo evropske institucije opustiti zgolj logiko upravljanja notranjega trga in preiti k njegovi dejanski zaščiti, kar bi zagotovilo dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Minister je ob tem poudaril, da se mora Evropa osredotočiti na varovanje ključnih strateških sektorjev, vendar pri tem ne sme zapasti v vsesplošni protekcionizem. Njegovi predlogi so usmerjeni v ustvarjanje pogojev, ki bi evropskim podjetjem omogočili enakopravnejši položaj na svetovnem trgu, hkrati pa ohranili odprtost za mednarodno trgovino pod jasnimi pravili. Kljub pozivom k odločnejšim ukrepom je Martin izrecno zavrnil posnemanje protekcionistične politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju evropski odziv ne sme temeljiti na zapiranju meja, temveč na premišljenih ukrepih, ki bodo branili industrijsko jedro celine pred nelojalno konkurenco, ne da bi ob tem povzročili širšo destabilizacijo svetovne trgovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.