V Iranu izbruhnili množični protesti, ZDA in Izrael v stanju pripravljenosti

V Iranu so se razširili množični protivladni protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad hiperinflacijo preobrazili v neposreden upor proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Protestno gibanje, ki zajema večji del države, je po dostopnih informacijah terjalo že najmanj 192 življenj, saj so varnostne sile na ulice odgovorile s streljanjem z ostrim strelivom. Iranske oblasti so za zajezitev informacij onemogočile dostop do spleta in telefonskih komunikacij, kar otežuje natančno oceno razmer na terenu. Kljub brutalnemu zatiranju se gnev prebivalstva ne umirja, protestniki pa vse pogosteje vzklikajo gesla za padec režima, ki je na oblasti od islamske revolucije leta 1979. Razmere so dodatno zaostrene zaradi zunanjepolitičnih pritiskov, saj Združene države Amerike svarijo pred nadaljnjim nasiljem nad demonstranti, medtem ko se Teheran spopada z oslabitvijo svojih regionalnih zaveznikov in grožnjami z vojaškimi napadi s strani Izraela. Analitiki opozarjajo, da je sedanja kriza ena najresnejših groženj islamski republiki v zadnjih desetletjih. Čeprav znotraj države ni vidne enotne opozicijske sile, ki bi prevzela oblast, se zdi, da je razkol med družbo in teokracijo nepopravljiv. Negotovost povečujejo tudi špekulacije o vrnitvi monarhističnih teženj, čeprav prihodnost države ostaja nejasna zaradi nepredvidljivosti odziva oslabljenega, a še vedno oboroženega režima.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.