Trump napovedal srečanje z Mario Corino Machado in umik ZDA iz 66 mednarodnih organizacij

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil močan dvom glede politične prihodnosti venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado. Trump je zatrdil, da Machado nima zadostne podpore in ugleda, ki sta potrebna za učinkovito vodenje države. Te izjave predstavljajo opazen premik v retoriki, saj je bila Machado v preteklosti videna kot ključna zaveznica ameriških prizadevanj za demokratične spremembe v Venezueli. Trumpova ocena prihaja v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer Združene države Amerike še naprej izvajajo pritisk na režim Nicolása Madura. Kljub temu da je Machado prejela Nobelovo nagrado za mir in velja za osrednjo figuro upora proti trenutni oblasti, Trumpove besede nakazujejo na morebitno spremembo strategije ameriške administracije pri iskanju novega vodstva v tej latinoameriški državi. Takšno stališče bi lahko oslabilo enotnost venezuelske opozicije v njenem boju proti Madurovemu režimu.