Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

V več zveznih državah Združenih držav Amerike, vključno s Pensilvanijo, Oklahomo in Arizono, se krepijo protesti prebivalcev proti načrtovani gradnji obsežnih podatkovnih centrov. Lokalni skupnosti so zaskrbljene zaradi povečanega pritiska na električno omrežje, naraščajočih stroškov energije ter prevelike porabe vodnih virov, kar zahtevajo tehnologije za umetno inteligenco in računalništvo v oblaku. V Pensilvaniji so demokratski in republikanski zakonodajalci povečanje proizvodnje energije izpostavili kot prednostno nalogo, vendar so okoljevarstveni in delavski aktivisti skeptični glede zmožnosti politike za učinkovito ukrepanje ob naraščajočih cenah. Upor prebivalcev se stopnjuje predvsem na podeželskih območjih in v predmestjih, kjer ljudje nasprotujejo industrijski infrastrukturi v bližini svojih domov. V mestu Sand Springs v Oklahomi so se krajani organizirali v zavezništvo, potem ko je občina skrivaj priključila zemljišča za potrebe tehnološkega giganta. Podobni scenariji se odvijajo v Pensilvaniji, kjer so se v kraju Spring City prebivalci množično udeležili sej lokalnih nadzornikov, da bi preprečili gradnjo na območju nekdanje državne bolnišnice Pennhurst. Težave dodatno stopnjujejo napovedi komunalnih podjetij, da bo povpraševanje po energiji za umetno inteligenco še povečalo finančno breme za končne potrošnike. Kljub temu da je guverner Josh Shapiro v okviru proračunskega dogovora umaknil Pensilvanijo iz regionalne pobude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi sprostil politične napetosti, napetost na terenu ostaja visoka. Tehnološka podjetja v panogo vlagajo milijarde dolarjev, medtem ko se občinski sveti spopadajo z vprašanji zoniranja in urejanja prostora za objekte, ki porabijo ogromne količine naravnih virov. Prebivalci opozarjajo, da so izvoljeni predstavniki, ki so obljubljali zaščito lokalnih interesov, podlegli pritisku velikih korporacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa predstavile novo strategijo nacionalne varnosti, imenovano Trumpov dodatek, ki temelji na prevladi nad celotno zahodno poloblo. Strategija, ki vključuje tudi grožnje z uporabo vojaške sile za priključitev Grenlandije, po mnenju analitikov predstavlja eksistencialno grožnjo za zavezništvo Nato. Bela hiša namerava svojo primarnost od Grenlandije do Argentine uveljavljati s pomočjo carin, sankcij in vojaškega pritiska, kar pomeni odmik od mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih. Nova ameriška politika bi lahko korenito spremenila svetovni red, saj Washingtonu podeljuje nadzor nad ključno infrastrukturo, pristanišči in energetskimi viri v regiji, hkrati pa Kitajski in Rusiji pušča proste roke pri uveljavljanju vpliva v preostalem delu sveta. Takšna prerazporeditev moči bi lahko povsem ohromila delovanje mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo združenih narodov, in ogrozila varnostno arhitekturo Evrope. ZDA bi s tem prenehale podpirati Ukrajino, kar bi Rusiji omogočilo nadaljevanje invazije na evropski celini. Evropski zavezniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad agresivno retoriko Washingtona. Medtem ko Danska in drugi evropski voditelji odločno zavračajo kakršne koli pogovore o spremembi statusa Grenlandije, se znotraj Nata povečuje strah pred morebitnim oboroženim spopadom, v katerega bi bila vključena najmočnejša članica zavezništva. Trumpova administracija svoja dejanja opravičuje s sklicevanjem na varnostne grožnje in uporabo zgodovinskih pravnih instrumentov za uveljavljanje nacionalnih interesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je s ponovitvijo namer po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike sprožil resno diplomatsko krizo znotraj zveze NATO. Bela hiša je potrdila, da nakup otoka ostaja prednostna naloga nacionalne varnosti, pri čemer tiskovna predstavnica Karoline Leavitt ni izključila možnosti uporabe vojaške sile za dosego tega cilja. Trumpov odposlanec Jeff Landry je načrt utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, ki nasprotuje evropskemu kolonializmu na zahodni polobli, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi takšna enostranska dejanja proti zaveznici Danski lahko pomenila konec severnoatlantskega zavezništva. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, so v skupni izjavi odločno podprli suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Poudarili so, da je varnost na Arktiki ključna za mednarodno stabilnost in da so meje nedotakljive. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ameriške težnje zavrnila kot nesprejemljive, analitiki pa opozarjajo na nepredvidljivost Trumpove administracije, ki hkrati pritiska na članice NATO glede povečanja obrambnih izdatkov na 5 % BDP. Dodatne napetosti v mednarodnih odnosih povzročajo dogodki v Parizu in Venezueli. Medtem ko se v Evropi razpravlja o napotitvi sil NATO v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja, so ZDA pod Trumpovim vodstvom že izvedle vojaško operacijo v Venezueli in ujele predsednika Nicolása Madura. Ta agresivna zunanja politika, ki vključuje tudi grožnje z opustitvijo zavezništva, če države ne bodo plačevale več, postavlja pod vprašaj prihodnost kolektivne obrambe po členu 5 ustanovne pogodbe NATO.

Kubanska vlada je prek uradnega glasila Granma objavila seznam in portrete 32 kubanskih borcev, ki so bili ubiti 3. januarja 2026 med ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike prijele predsednika Nicolása Madura. Med ubitimi so bili pripadniki kubanskih revolucionarnih oboroženih sil (FAR) in ministrstva za notranje zadeve (MININT), ki so tvorili ožji krog Madurove osebne varovanja. Po navedbah Havane so žrtve, med katerimi so visoki častniki in vojaki, padle med izvajanjem nalog v okviru meddržavnih varnostnih sporazumov. Operacija, ki jo je Washington označil za kirurško natančen napad, je po zadnjih podatkih zahtevala skupno 55 življenj, od tega več kot polovico kubanskih državljanov. Donald Trump je potrdil, da so bili ubiti prav osebni stražarji odstavljenega venezuelskega voditelja, kar po ocenah analitikov in diplomatov potrjuje dolgoletne domneve o Madurovem popolnem nezaupanju v lastne varnostne strukture. Kubanski režim je dogodek označil za dejanje državnega terorizma, medtem ko se v New Yorku že pripravlja proces proti Maduru. Maduro se je pred sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se pri tem skliceval na svojo imuniteto kot voditelj države. Primer močno spominja na zgodovinski proces proti panamskemu diktatorju Manuelu Noriegi, ki so ga ameriške sile na podoben način zajele leta 1989. Analitiki poudarjajo, da tesna povezanost med Caracasom in Havano ostaja ključna točka regionalne destabilizacije, saj so bili kubanski svetovalci in varnostniki desetletja vpleteni v najvišje nivoje venezuelske oblasti.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v četrtek v prestolnici Sacramento izvedel svoj zadnji nagovor o stanju v zvezni državi, v katerem je poudaril gospodarske in politične dosežke svojega mandata. Newsom, ki se mu izteka zadnje leto na položaju, je v govoru pred zakonodajalci Kalifornijo predstavil kot stabilno nasprotje političnemu razkoraku v Washingtonu. To je bil njegov prvi nagovor v živo pred državno skupščino po letu 2022, saj so bili predhodni govori zaradi različnih okoliščin vnaprej posneti. Demokratski guverner je v nastopu poskušal utrditi svojo politično zapuščino, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovi morebitni predsedniški kandidaturi leta 2028. Med govorom se je dotaknil ključnih prioritet za prihodnje leto in izpostavil vlogo Kalifornije kot vodilne države na področju okoljske politike in socialnih pravic. Njegov optimističen pogled na stanje države služi kot odgovor na kritike opozicije glede gospodarskih izzivov in brezdomstva. Dogodek se je odvil v senci preteklih sporov z zvezno oblastjo, zlasti glede vprašanj nadzora nad emisijami vozil in napotitve nacionalne garde. Newsom je v svojem nastopu jasno nakazal, da namerava v zadnjem letu mandata nadaljevati z agresivnim uveljavljanjem kalifornijskih standardov, ki pogosto služijo kot model za preostanek Združenih držav Amerike. Njegov zadnji nastop v kapitolu tako predstavlja začetek konca pomembnega obdobja v kalifornijski politiki.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so v Minneapolisu v sredo ustrelili in ubili 37-letno Renee Nicole Macklin Good, ki je bila ameriška državljanka in mati treh otrok. Po navedbah prič in družinskih članov je žrtev, sicer pesnica in pisateljica, nedavno preselila v Minnesoto in ni bila kaznovana ali vpletena v kriminalne dejavnosti. Incident se je zgodil neposredno po tem, ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Predstavniki administracije predsednika Trumpa so žrtev označili za domnevno »domačo teroristko«, ki naj bi poskušala z vozilom namerno trčiti v zvezne agente. Družina te obtožbe odločno zavrača in poudarja, da Renee Nicole Macklin Good ni bila aktivistka ali udeleženka protestov proti strogi politiki priseljevanja. Dogodek je sprožil val ogorčenja in dodatno zaostril razprave o policijskem nasilju ter pooblastilih zveznih agentov. Lokalna policija in preiskovalni organi dogodek še preiskujejo, medtem ko javnost zahteva pojasnila o razlogih za uporabo smrtonosne sile proti civilistki brez predhodne kriminalne zgodovine. Mati ubite je hčer opisala kot sočutno osebo, ki je vse življenje skrbela za druge, kar je v nasprotju z uradno retoriko zveznih oblasti.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so pomiloščeni udeleženci vdora, ki jih je pomilostil Donald Trump, protestirali v Washingtonu in poskušali »prepisati zgodovino«. Demokrati so obsodili poskuse prikrivanja resnice o dogodkih 6. januarja, medtem ko so republikanci večinoma molčali. Potekala so zaslišanja o vplivu napada na Kapitol.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi zadnjimi zunanjepolitičnimi potezami in izjavami sprožil buren odziv v mednarodni javnosti in domačih medijih. Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ameriške sile pridržale tamkajšnjega voditelja, je Trump kritiziral Norveško, ker mu ni podelila Nobelove nagrade za mir. Predsednik je obenem poudaril svojo vlogo pri krepitvi obrambnih izdatkov članic zveze NATO, hkrati pa izrazil dvom o pripravljenosti zavezništva, da bi priskočilo na pomoč Združenim državam Amerike, če bi bilo to potrebno. Posebno pozornost so vzbudila poročila o ponovnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo. Bela hiša naj bi krepila prizadevanja, da bi ta z viri bogati arktični otok postal ameriško ozemlje. Danska in grenlandska politika sta do tovrstnih načrtov pričakovano zadržani, analitiki pa opozarjajo, da bi morebitna priključitev Grenlandije brez soglasja zaveznic lahko pomenila konec obstoja severnoatlantskega zavezništva v sedanji obliki. Dogajanje spremljajo tudi ostri odzivi v ameriških medijih, kjer so se v oddaji The View pojavili pozivi zvezi NATO k posredovanju v notranji politiki ZDA. Voditeljica Whoopi Goldberg je predsednika Trumpa obtožila prizadevanj za svetovno prevlado, potem ko so ameriške sile v Severnem Atlantiku zasegle dve ladji, od katerih je ena plula pod rusko zastavo in bila del tako imenovane ruske flote v senci.

Svetovni trgi surovin in kriptovalut so v začetku leta 2026 zabeležili izjemno volatilnost in rekordne vrednosti. Cena zlata se je povzpela na 4.550 dolarjev za unčo, medtem ko je baker na londonski borzi kovin (LME) presegel 13.000 dolarjev za tono. Rast cen industrijskih kovin spodbujajo predvsem pričakovanja o novih ameriških carinah pod Trumpovo administracijo, kar povzroča kopičenje zalog v ZDA in pomanjkanje drugod po svetu. Srebro, platina in paladij so prav tako dosegli večletne ali rekordne vrhove, čeprav so ob koncu leta zaradi nizke likvidnosti in kitajskih izvoznih omejitev doživeli krajše popravke. Kriptovalute so leto začele s pozitivnim trendom, saj se je bitcoin povzpel nad 94.000 dolarjev. K rasti so prispevali močni prilivi v promptne ETF sklade in povečano povpraševanje po digitalnih sredstvih kot zaščiti pred geopolitičnimi tveganji. Kljub optimizmu strokovnjaki opozarjajo na morebitne pasti; analitik Ali Martinez svari pred vzorcem 'medvedje zastave', ki bi lahko vodil v korekcijo, medtem ko David Duong iz družbe Coinbase opozarja na dolgoročno grožnjo kvantnega računalništva za kriptografsko varnost bitcoina, ki bi lahko ogrozilo do tretjino obstoječe zaloge. Na omrežju Solana je medtem zavladala prava mrzlica memecoinov, ki je obseg trgovanja na platformi PumpSwap potisnila do rekordnih 1,2 milijarde dolarjev v 24 urah. Vzporedno s tem so se na finančnih trgih pojavili novi pritiski zaradi Japonske, kjer so donosnosti 30-letnih državnih obveznic dosegle zgodovinskih 3,5 odstotka. Ta premik napoveduje konec obdobja poceni denarja, kar bi lahko povzročilo odliv likvidnosti z rizičnih trgov, vključno s kriptovalutami, saj se globalni kapital seli v varnejše japonske dolžniške instrumente.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila val pravnih postopkov po odločitvi o zamrznitvi petih velikih projektov vetrnih elektrarn na morju ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Podjetji Equinor in Orsted sta vložili civilni tožbi, potem ko je vlada 22. decembra lani zaradi domnevnih razlogov nacionalne varnosti za 90 dni ustavila izvajanje zakupov. Državi Connecticut in Rhode Island sta prav tako zahtevali začasno odredbo za zaščito projektov, saj razvijalci opozarjajo, da bi dolgotrajna ustavitev del lahko privedla do dokončne odpovedi investicij. Medtem ko podrobnosti o varnostnih tveganjih niso bile razkrite, kritiki poudarjajo predsednikovo odkrito nenaklonjenost obnovljivim virom energije in njegovo usmerjenost k fosilnim gorivom. Vzporedno z omejevanjem vetrne energije je Center za biološko raznovrstnost objavil analizo, ki opozarja na posledice Trumpovega načrta za obsežno širitev vrtanja nafte na morju med letoma 2026 in 2031. Po njihovih izračunih, ki temeljijo na zgodovinskih podatkih med letoma 1974 in 2015, bi takšen načrt lahko povzročil več kot 4200 izlitij nafte, kar bi v ocean sprostilo približno 12,1 milijona galon surove nafte. Analiza ne vključuje morebitnih katastrofalnih dogodkov, kot je bila nesreča ploščadi Deepwater Horizon leta 2010, vendar opozarja na dolgoročno grožnjo morskim ekosistemom in obalnemu gospodarstvu. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve Matt Middleton je pojasnil, da so odločitve del širše strategije upravljanja z javnimi vodami, ki daje prednost nacionalni obrambi in razvoju energetike iz fosilnih virov. Trumpov osnutek načrta predvideva do 34 novih prodaj zakupov za vrtanje nafte in plina, kar bi odprlo približno 1,27 milijarde hektarjev zveznih voda za izkoriščanje. Okoljevarstvene organizacije in prizadete zvezne države medtem bijejo pravni boj za ohranitev projektov čiste energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov ogljika.

Delnice obrambnih podjetij so po vsem svetu poskočile po tem, ko je Donald Trump napovedal načrte za povečanje vojaškega proračuna ZDA na 1,5 bilijona dolarjev do leta 2027. Povišanje proračuna naj bi predstavljalo kar 5 % BDP.

Guverner Floride Ron DeSantis je v sredo napovedal, da namerava aprila sklicati izredno zasedanje zakonodajnega telesa, kjer bodo ponovno določili kongresna volilna okrožja. Ta poteza Floride sledi trendu drugih ameriških zveznih držav, ki so se sredi desetletja lotile ponovnega risanja volilnih zemljevidov, kar je del t.i. »oboroževalne tekme« prerazporejanja okrožij. DeSantis je odločitev utemeljil s pričakovanjem morebitne odločitve Vrhovnega sodišča ZDA glede ključne določbe Zakona o volilnih pravicah (Voting Rights Act), ki prepoveduje diskriminacijo v volilnih sistemih. Posebno pozornost guverner namenja sodbi v primeru Louisiana proti Callaisu, saj bi ta lahko določila ustavnost 2. člena Zakona o volilnih pravicah. DeSantis meni, da bi razsodba Vrhovnega sodišča lahko vplivala na »vsaj eno ali dve« okrožji na Floridi, in želi biti pripravljen na morebitne posledice. Čeprav se redno zasedanje zakonodajnega telesa Floride za leto 2026 začenja že prihodnji teden, je guverner poudaril, da želi počakati na razsodbo, da bi se izognili morebitnim kasnejšim spremembam. Trenutno republikanci zasedajo 20 od 28 kongresnih sedežev Floride. Spremembe volilnih okrožij, ki bi bile ugodne za republikance, bi lahko imele pomembne posledice za širše načrte republikanske stranke po prerazporeditvi volilnih okrožij v zveznih državah pod republikanskim vodstvom. To bi lahko okrepilo položaj republikancev v prihodnjih volitvah in prispevalo k splošni strategiji stranke. Šest zveznih držav je letos že sprejelo nove kongresne zemljevide.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Danska premierka je Združene države Amerike opozorila, da bi vojaško posredovanje proti Grenlandiji, samoupravnemu ozemlju v povezavi z Dansko in s tem zvezo NATO, razdrlo zavezništvo in celoten mednarodni red. To opozorilo je prišlo po tem, ko je nekdanji predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Njegova ponovna fiksacija na okupacijo Grenlandije, vključno z namigi o uporabi vojaške sile, je bila ostro kritizirana, saj bi takšno dejanje ogrozilo desetletja ameriškega vodenja globalnega reda in spodkopalo zavezništva, ki so po drugi svetovni vojni utrdila ameriško vojaško, gospodarsko in diplomatsko prevlado. Kritika je bila izražena tudi na televiziji MSNBC, kjer je voditelj Joe Scarborough Trumpovo idejo označil za "norost" in opozoril, da bi to uničilo mednarodno stabilnost. Navedel je tudi kritike časopisa Wall Street Journal, ki so poudarile, da bi že samo razmišljanje o invaziji na zaveznika v Natu oslabilo ključna zavezništva. Scarborough je obsodil bogataše in zagovornike administracije, ki podpirajo to, kar je opisal kot imperialistične fantazije iz 19. stoletja, medtem ko Kitajska hitro napreduje na svetovnem odru. To se dogaja v času, ko se zveza NATO že tako ali tako spopada z izzivi, kot je domnevna premoč Rusije v proizvodnji streliva in opozorila o potencialni vojni s Kitajsko in Rusijo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja enotnosti in stabilnosti znotraj zavezništva. Ameriško odprto grožnjo prevzema Grenlandije, ki je povezana z Dansko in s tem del zveze NATO, ustvarja krizo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za mednarodno varnost in stabilnost. Glede na nedavna opozorila o vojaški premoči Rusije in pripravah Nata na morebitne konflikte s Kitajsko in Rusijo, bi kakršnokoli dejanje, ki bi oslabilo kohezijo zavezništva, pomenilo resno grožnjo. Opozorila iz Danske so jasen signal, da se takšna dejanja ne bodo tolerirala in da bi imela uničujoče posledice za vsa vpletena.</n>

Protesti v Iranu trajajo že več kot teden dni, število smrtnih žrtev narašča. Organizacija Iran Human Rights poroča o najmanj 27 protestnikih, ubitih s strelnim orožjem ali drugimi oblikami nasilja varnostnih sil v osmih provincah. Predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj ne zatirajo protestov in naj razlikujejo med mirnimi protestniki in oboroženimi "izgredniki", vendar je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo popuščanja protestnikom, ki "pomagajo sovražnikom ZDA in Izraela". Oblasti trdijo, da gre za tuje vmešavanje.

Zvezne države ZDA se bodo leta 2026 soočile z velikimi odločitvami glede proračunov za programe socialne varnosti, kot sta Medicaid in SNAP, ter davkov, zaradi obsežne zakonodaje, ki jo je podpisal predsednik Donald Trump. Zvezna vlada bo prenesla več odgovornosti na države.

V Minneapolisu so agenti ameriškega Urada za priseljevanje in carino (ICE) med izvajanjem obsežne operacije usodno ustrelili 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v neposredni bližini spomenika Georgeu Floydu, je sprožil množične proteste in ostre odzive lokalne skupnosti ter politike. Administracija predsednika Donalda Trumpa in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem sta dejanje nemudoma označili za samoobrambo in celo "domači terorizem", češ da je ženska z vozilom namerno ogrožala agente. Vendar pa objavljeni videoposnetki prič in izjave lokalne policije te trditve postavljajo pod vprašaj, saj kažejo, da je ženska zgolj poskušala odpeljati s prizorišča. Kritike na račun zveznih oblasti so se stopnjevale po razkritju, da so agenti na kraju dogodka preprečili pomoč zdravniku, ki se je ponudil, da bi oskrbel ranjeno žensko. Lokalni policijski načelnik Brian O'Hara je javno spodkopal trditve Washingtona o poškodovanih agentih, saj je potrdil, da je bila edina poškodovana oseba na kraju dogodka prav ustreljena Good. Medtem ko so zvezne oblasti v mesto poslale več kot 2.000 agentov zaradi domnevnih prevar s socialno pomočjo, so nekdanji visoki uradniki za varovanje meja opozorili, da so uporabljene taktike neprimerne in v nasprotju s standardnim usposabljanjem za delo v urbanih okoljih. Olje na ogenj je prilil Kyle Rittenhouse, ki je na družbenih omrežjih javno razmišljal o potovanju v Minnesoto sredi protestov, kar je v javnosti sprožilo dodatno ogorčenje zaradi spominov na nemire leta 2020. Politični vrh demokratske stranke, vključno s senatorko Tino Smith, je administracijo obtožil pomanjkanja človeškega dostojanstva in politizacije tragedije, ki je za seboj pustila šestletnega otroka brez staršev, saj je bila Goodova že prej vdova.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.

Donald Trump je dejal, da želi preprečiti velikim institucionalnim vlagateljem nakup hiš, saj meni, da to otežuje nakup stanovanj mladim družinam. Poudaril je, da bi prepoved olajšala pot do prvega doma za mlade družine in posameznike.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko med operacijo prisilne izselitve. Oblasti so trdile, da je ženska poskušala z vozilom povoziti agente. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je s svojimi izjavami razburila prebivalce Minnesote. Predsednik Trump je na Truth Social zapisal, da je žrtev namerno povozila agenta.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile različne medijske interpretacije in odzivi na dejanja Trumpove administracije v Venezueli. Nekateri mediji, kot so Apples News, Google News, MSN in Yahoo News, so poskušali prikriti Trumpovo zmago in izkrivljati informacije. Atlantic Council je v članku v New York Timesu podprl odstranitev Madura. Pojavila so se tudi poročila, da naj bi Rusija ponudila Venezuelo v zameno za Ukrajino, ZDA pa naj bi načrtovale dolgoročno upravo nad Venezueli, ki bi trajala več kot eno leto in vključevala izkoriščanje venezuelske nafte.

Donald Trump je podpisal odlok o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb, ki po mnenju Bele hiše ne služijo več ameriškim interesom. Med organizacijami je 31 povezanih z Združenimi narodi, vključno s strukturami za utrjevanje miru.

Angleški nogometni strokovnjak Liam Rosenior je postal novi glavni trener londonskega kluba Chelsea, potem ko se je na tiskovni konferenci uradno poslovil od francoskega Strasbourga. Rosenior je v torek podpisal pogodbo in nasledil Enza Maresco, s katerim se je klub razšel na začetku letošnjega leta. Kljub uradnemu imenovanju pa se je 41-letni strateg že v prvi tekmi pod njegovim okriljem soočil z izzivi, saj je s tribun opazoval poraz svojega novega moštva proti mestnemu tekmecu Fulhamu z rezultatom 2:1. Njegov prihod v London spremljajo polemike glede discipline v ekipi in njegovih osebnih pravnih težav. Chelsea je na tekmi proti Fulhamu prejel že sedmi rdeči karton v letošnji sezoni, kar kaže na resne težave z disciplino, ki jih bo moral novi trener prednostno obravnavati. Poleg tega so angleški mediji razkrili, da je bil Rosenior le nekaj dni pred nastopom funkcije obsojen zaradi prekrška, hkrati pa je pozornost javnosti pritegnilo tudi njegovo odprto pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem je izrazil svoja politična stališča. Rosenior se na Stamford Bridge seli iz kluba, ki si z londonskim velikanom deli istega lastnika, kar je olajšalo prestop med obema prvoligašema. Njegovo imenovanje velja za tvegano potezo vodstva kluba, saj Chelsea pod vodstvom prejšnjega trenerja ni dosegal pričakovanih rezultatov in trenutno zaseda sredino prvenstvene lestvice. Roseniorja čaka zahtevno obdobje stabilizacije moštva, ki ga pestijo številne izključitve in nihanja v formi.

Vlada Združenih držav Amerike je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v sredo uradno objavila nove prehranske smernice za obdobje 2025–2030, ki prinašajo korenit preobrat v dosedanji prehranski politiki. Ministra za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijstvo Brooke Rollins sta predstavila preoblikovano prehransko piramido, ki v ospredje postavlja uživanje polnovrednih živil, visokokakovostnih beljakovin in naravnih maščob, medtem ko odločno odsvetuje uživanje visoko predelane hrane in dodanih sladkorjev. Nove smernice, ki so del gibanja »Make America Healthy Again«, so strokovnjaki označili za največji reset v zgodovini zvezne prehranske politike. Kennedy je poudaril, da se z novo piramido končuje »vojna proti nasičenim maščobam«. Po novem so na vrhu priporočil meso, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, medtem ko so bila žita in rafinirani ogljikovi hidrati potisnjeni na dno prednostne lestvice. Smernice prav tako prvič ne vsebujejo specifičnih priporočil glede omejevanja alkohola, vendar strogo prepovedujejo dodan sladkor v prehrani otrok do četrtega leta starosti. Odzivi stroke so mešani; medtem ko nekateri pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, drugi opozarjajo na morebitna tveganja povečanega vnosa nasičenih maščob in okoljski vpliv večje porabe mesa. Kritiki poudarjajo tudi vprašanje cenovne dostopnosti polnovrednih živil za širše prebivalstvo. Kljub temu administracija vztraja, da bodo nove smernice zmanjšale pojavnost kroničnih bolezni in izboljšale splošno zdravje naroda z vrnitvijo k »pravi hrani«.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Demokrati v predstavniškem domu ameriškega kongresa so ob peti obletnici napada na Kapitol objavili poročilo, v katerem trdijo, da je 33 posameznikov, ki jih je Donald Trump pomilostil zaradi sodelovanja v izgredih 6. januarja 2021, po izpustitvi storilo nova kazniva dejanja. Poročilo, ki so ga pripravili člani odbora za pravosodje, podrobno opisuje kriminalna dejanja teh oseb in hkrati opozarja na domnevno sporno prakso postavljanja nekaterih udeležencev takratnih dogodkov na visoke vladne položaje v trenutni administraciji. Vodja manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je ob tem poudaril pomen ohranjanja spomina na dogodke, ki so ogrozili temelje ameriške demokracije. Na torkovem zaslišanju so nekdanji člani preiskovalne komisije in predstavniki demokratov izpostavili, da odločitve o pomilostitvah niso bile le politično motivirane, temveč naj bi neposredno vplivale na javno varnost. Poročilo predstavlja kritiko trenutne politike izvršne oblasti do tistih, ki so sodelovali v nasilnih protestih pred petimi leti. Razprava v kongresu odraža globoke politične delitve v Združenih državah Amerike glede interpretacije dogodkov na Kapitolu, pri čemer demokrati vztrajajo pri odgovornosti, medtem ko republikanska stran pogosto poudarja potrebo po spravi in odpravi domnevnih krivic s strani pravosodnega sistema.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko ameriški nadzor nad Venezuelo trajal dlje kot eno leto in da bi ZDA morale izkoriščati venezuelske zaloge nafte. Hkrati je poskušal prepričati ameriške naftne družbe v obsežne naložbe v Venezueli, vendar so te zahtevale močna jamstva. Eden od Trumpovih svetovalcev naj bi se zavedal, da mu čas teče.

Podjetje Trump Mobile, ki je del poslovnega imperija družine nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, še vedno ni predstavilo obljubljenega zlatega pametnega telefona. Čeprav so tehnološki navdušenci in mediji pričakovali razkritje na letošnjem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, kjer podjetja tradicionalno predstavljajo svoje najnovejše inovacije, naprave ni bilo na spregled. Projekt se je začel junija lani, ko je organizacija Trump Organization napovedala vstop na trg mobilne telefonije s svojo storitvijo. Takrat so napovedovali, da bo zlati telefon predstavljal prestižni vrh njihove ponudbe in služil kot ključni element pri uveljavljanju znamke na zasičenem trgu mobilnih naprav. Kljub visokim pričakovanjem in agresivnemu marketingu ob zagonu storitve, podjetje zdaj molči o usodi naprave, kar sproža številna ugibanja o morebitnih tehničnih težavah ali odpovedi projekta.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Donald Trump je dobil podporo za zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura s strani enote Delta Force, čeprav je venezuelska politična voditeljica, ki je pobegnila iz države, hkrati opozorila glede novega, s strani Trumpa podprtega začasnega voditelja. David French pa je Trumpa označil za nevarno grožnjo nacionalni varnosti ZDA.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim nastopom pred republikanskimi poslanci javno spregovoril o mnenju svoje soproge Melanie glede njegovega obnašanja na javnih dogodkih. Po njegovih besedah nekdanja prva dama ne odobrava njegovih značilnih plesnih gibov ob glasbi skupine Village People, saj naj bi bili ti neprimerni za predsedniško držo. Melania Trump naj bi soproga opozorila, da njegovo plesanje deluje "nepredsedniško", kar odraža njeno dolgotrajno prizadevanje za ohranjanje bolj formalne podobe njunega javnega delovanja. Trumpovo priznanje je v javnosti sprožilo nove razprave o dinamiki njunega zakonskega odnosa, ki je bil v zadnjem obdobju pogosto tarča medijskih ugibanj. Kljub temu da Trump kritike svoje soproge predstavlja v šaljivem tonu, poročila kažejo na globoka razhajanja glede načina komuniciranja in javne prezence. Incident poudarja kontrast med Trumpovim populističnim nastopanjem in Melanijinim bolj zadržanim pristopom, ki ga je zagovarjala že v času njegovega prvega mandata v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sprožil postopek za cenzuro in morebitno znižanje čina demokratskemu senatorju iz Arizone Marku Kellyju. Povod za ukrep je bil Kellyjev videoposnetek iz preteklega leta, v katerem je pripadnike ameriške vojske pozval, naj ne izpolnjujejo nezakonitih ukazov predsednika Donalda Trumpa. Hegseth Kellyju očita podajanje uporniških izjav, kar bi senatorja lahko stalo upokojenske vojaške plače in statusa upokojenega kapitana ameriške mornarice. Senator Kelly, ki je nekdanji astronavt in veteran, je na obtožbe odgovoril z ostrimi nastopi v medijih. Poudaril je, da Hegsethove grožnje ne bodo vplivale na njegovo delo v senatnem odboru za oborožene sile ali na zastopanje interesov volivcev. Kelly trdi, da je njegovo opozorilo vojakom o zavračanju nezakonitih ukazov v skladu z ustavnimi dolžnostmi, medtem ko obrambno ministrstvo dogajanje interpretira kot spodkopavanje vojaške hierarhije in discipline. Pričakuje se, da se bo spor nadaljeval na prihajajočih zaslišanjih v senatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

V Združenih državah Amerike se pripravljajo na kongresne volitve sredi mandata, ki bodo potekale 3. novembra 2026. Te volitve bodo ključne za administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj bodo določile razmerje moči v kongresu in neposredno vplivale na izvajanje njegove politike v preostanku mandata. Napovedi kažejo na visoko politično udeležbo, saj volivci odločajo o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje in notranje politike. Predsednik Trump nadaljuje s svojo politiko, ki vpliva na globalni red, kar sproža različne odzive v mednarodni skupnosti. Analitiki poudarjajo, da bodo rezultati volitev odločilno vplivali na zmožnost predsednika, da uresničuje svojo agendo, vključno z napovedanimi trgovinskimi ukrepi in reformami. Dogodek se odvija v času povečane politične polarizacije v državi, kjer so vložki za obe glavni politični stranki izjemno visoki.