Ameriške vojaške sile so v dramatični operaciji v Caracasu aretirale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki se je pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega v vseh točk obtožnice. Maduro je obtožen narkoterorizma in vodenja mamilarskega kartela, kar je sprožilo buren odziv v mednarodni javnosti in na finančnih trgih. Po aretaciji so se okrepila prizadevanja vplivnih predstavnikov naftne industrije, ki za njegovo naslednico predlagajo dosedanjo podpredsednico in naftno ministrico Delcy Rodríguez, ki velja za tesno zaveznico energetske industrije. Dogodek je sprožil tudi nenavadne spore na spletni stavni platformi Polymarket, kjer so uporabniki stavili na vprašanje, ali bodo Združene države Amerike izvedle invazijo na Venezuelo. Platforma je kljub aretaciji na domu in domnevnim 80 smrtnim žrtvam odločila, da dogodek ne šteje za invazijo, kar je povzročilo val ogorčenja med stavci. Ti trdijo, da vojaški vdor v tujo državo z namenom ujetja voditelja ustreza definiciji invazije. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni postopek, v ozadju potekajo intenzivna lobiranja pri Trumpovi administraciji glede prihodnosti venezuelskega naftnega sektorja. Delcy Rodríguez, ki je industrijo vodila skozi obdobje mednarodnih sankcij, uživa zaupanje številnih tujih vlagateljev in direktorjev, ki si želijo stabilizacije razmer v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Politična negotovost ostaja visoka, saj so odnosi med Washingtonom in Caracasom na najnižji točki doslej.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je odgovornost za smrt 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je v Minneapolisu ubil agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), pripisal žrtvi sami, levici in medijem. Kljub objavljenim videoposnetkom, ki prikazujejo, da je ženska z vozilom zavijala stran od agentov, preden je bila ustreljena v obraz, je Vance poudaril, da administracija trdno stoji za svojim uslužbencem. Incident se je zgodil med operacijo v okviru strožjega nadzora nad priseljevanjem, ki ga izvaja Trumpova administracija, in je sprožil val protestov po vsej državi. Vanceovi komentarji so v javnosti in političnih krogih sprožili ostre odzive, zlasti ker preiskava dogodka še ni zaključena. Medtem ko podpredsednik trdi, da so posnetki jasen dokaz o krivdi žrtve, kritiki, vključno z nekdanjo Trumpovo sodelavko Alysso Farah Griffin, opozarjajo na nevarno politizacijo dogodka. Griffinova je poudarila, da izogibanje organom pregona v Združenih državah Amerike ne sme biti kaznovano s smrtjo, in obsodila desničarske odzive, ki poskušajo dogodek prilagoditi svojemu političnemu narativu. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile s strani zveznih organov. Medtem ko Trumpova administracija dogodek uporablja za potrditev svoje stroge politike, nasprotniki opozarjajo na nesorazmerno uporabo sile in pomanjkanje odgovornosti. Protesti, ki so se razširili v več ameriških mest, kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo dela javnosti z ravnanjem varnostnih služb pod novo oblastjo.

Venezuelske oblasti so začele z izpustitvijo večjega števila političnih zapornikov, med katerimi so tudi tuji državljani. Predsednik venezuelskega parlamenta Jorge Rodriguez je to potezo označil za enostransko gesto, namenjeno ohranjanju miru v državi. Gre za pomemben korak v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer, ki ga pozorno spremlja tudi mednarodna javnost. Izpustitve prihajajo v obdobju, ko se socialistični režim Nicolása Madura sooča z vse močnejšim zunanjim pritiskom, zlasti s strani Združenih držav Amerike. Čeprav Rodriguez poudarja notranje vzroke za to odločitev, analitiki opozarjajo na povezavo med temi dejanji in stopnjevanjem sankcij ter diplomatskih ukrepov proti venezuelskemu vrhu. Kljub tej gesti ostajajo odnosi med Caracasom in Washingtonom izjemno napeti. Združene države Amerike so namreč v preteklosti že večkrat zahtevale brezpogojno izpustitev vseh zaprtih nasprotnikov režima in tujih državljanov, hkrati pa so zvišale denarne nagrade za informacije, ki bi vodile do aretacije ključnih članov venezuelskega vodstva zaradi obtožb o nezakonitih dejavnostih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News napovedal začetek kopenskih vojaških operacij proti mamilarskim kartelom v Mehiki. Trump je svojo odločitev utemeljil z oceno, da karteli dejansko nadzorujejo sosednjo državo, in poudaril, da so se ZDA po seriji pomorskih napadov v Tihem oceanu in Karibskem morju zdaj odločile za stopnjevanje vojaških dejavnosti na kopnem. Napoved predstavlja dramatično zaostritev ameriške zunanje politike in vojaške prisotnosti v regiji, saj bi takšni posegi pomenili neposreden vstop ameriških sil na mehiško ozemlje brez jasnega soglasja tamkajšnjih oblasti. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Venezueli zajele voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo, kar je bil vrhunec večmesečnih vojaških in gospodarskih pritiskov na tamkajšnji režim. Trump je ob tem hladnokrvno izjavil, da je edina omejitev njegovi moči lastna morala, kar je sprožilo številne odzive glede neomejenosti njegove globalne avtoritete. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v odzivu na predhodne Trumpove izjave o prevladi na polobli že poudarila, da ameriške celine ne pripadajo nobeni posamezni sili. Združene države so od septembra v operacijah proti domnevnim tihotapskim plovilom ubile več kot 100 ljudi, Trump pa je potrdil, da so izvedli tudi kopenski napad na pristaniško območje v Venezueli. Morebitni kopenski napadi v Mehiki bi pomenili precejšnjo nevarnost za regionalno stabilnost, saj leva prehodna vlada v Caracasu in oblasti v Ciudad de Mexicu že zdaj ostro obsojajo ameriško vojaško ekspanzijo. Podrobnosti o načinu in obsegu napovedanih napadov Bela hiša za zdaj še ni razkrila.

Število javnih uslužbencev v Združenih državah Amerike je po zadnjih vladnih podatkih padlo na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Do znatnega upada zaposlenih v zvezni administraciji je prišlo po tem, ko je administracija predsednika Donalda Trumpa odpustila več deset tisoč delavcev v okviru obsežne reorganizacije državnega aparata. Predsednik Donald Trump je takoj po prevzemu položaja januarja 2025 sprožil obsežno kampanjo za zmanjšanje števila civilnih zveznih uslužbencev. Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje birokratskega aparata in krčenje stroškov zvezne vlade, kar je povzročilo najizrazitejše zmanjšanje delovne sile v ameriški javni upravi po letu 2015. Analitiki opozarjajo, da bodo takšni rezi močno vplivali na delovanje zveznih agencij in izvajanje javnih storitev. Medtem ko podporniki ukrepa poudarjajo večjo učinkovitost in vitkejšo državo, kritiki izražajo zaskrbljenost zaradi izgube strokovnega kadra in morebitnih motenj v delovnih procesih državne uprave.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek napovedal, da bodo ZDA začele izvajati kopenske napade proti narko kartelom. Odločitev sledi predhodnim ameriškim operacijam na morju, kjer so sile pod vodstvom Washingtona v zadnjih mesecih napadale plovila v Karibskem morju in Tihem oceanu. Trump v pogovoru za televizijo Fox News ni natančno opredelil lokacij prihodnjih vojaških posegov, je pa izpostavil Mehiko kot državo, ki jo po njegovem mnenju dejansko vodijo karteli, in jo pozval, naj se stabilizira. Kritiki in opazovalci poudarjajo, da Trumpova retorika in napovedani ukrepi morda niso usmerjeni zgolj v boj proti trgovini z drogami. Obstajajo indici, da so prejšnji napadi na morju služili predvsem destabilizaciji režima v Venezueli pod vodstvom Nicolása Madura. Napoved kopenskih operacij je že sprožila ostre odzive v regiji; kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k protestom pod geslom "Kolumbija je svobodna in suverena", ki so se že odvili na mostu Simón Bolívar v mestu Cúcuta. Združene države so v zadnjem obdobju okrepile vojaško prisotnost v latinskoameriški regiji, pri čemer so venezuelsko kriminalno skupino Tren de Aragua označile za tujo teroristično organizacijo. Napovedani kopenski napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriške zunanje politike, ki se iz nadzora pomorskih poti seli v neposredno vojaško posredovanje na tujih tleh, kar bi lahko povzročilo dodatno nestabilnost v že tako napetih odnosih med Washingtonom in državami Latinske Amerike.

V iranski prestolnici Teheran in drugod po državi, vključno z drugim največjim mestom Mašhad, so se v četrtek zvečer odvili obsežni mirni protesti proti klerikalni oblasti. Po ocenah opazovalcev gre za najmnožičnejši prikaz nasprotovanja iranskemu režimu v zadnjih letih, pri čemer so se množice neovirano sprehajale po ulicah. Za razliko od preteklih dogodkov varnostne sile tokrat niso nemudoma posredovale ali razgnale protestnikov, kar nakazuje na morebitno spremembo v taktiki režima ali pa na izjemno silovitost tokratnega vala nezadovoljstva. Najnovejši nemiri močno pretresajo temelje islamske republike, saj so se razširili hitro in zajeli ključna urbana središča. Čeprav so demonstracije potekale mirno, so mednarodni odzivi, vključno z opozorili iz Združenih držav Amerike, poudarili resnost situacije. Dogajanje v Iranu znova odpira vprašanja o stabilnosti tamkajšnjega političnega sistema in prihodnosti verskega vodstva, ki se že dlje časa spopada z notranjim odporom prebivalstva. Ti dogodki so neposredno povezani z dolgoletnim nezadovoljstvom, ki je vrhunec doseglo že v preteklosti, ko so bile reakcije oblasti bistveno bolj nasilne. Stopnjevanje napetosti in ponoven izbruh množičnih protestov kažejo na to, da kljub občasnim zatišjem vzroki za upor ostajajo nerazrešeni. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi destabilizacija Irana lahko imela širše posledice za varnost na Bližnjem vzhodu in svetovne energetske trge.

V Združenih državah Amerike so se razplamteli politični spori po smrtonosnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carino (ICE) v Minneapolisu, v katerem je bila ubita 37-letna Renee Nicole Good. Bela hiša je ostro obsodila izjave televizijskega voditelja Jimmyja Kimmela, ki je v svoji oddaji predsednika Donalda Trumpa neposredno obtožil odgovornosti za smrt neoborožene ženske. Kimmel je v oddaji pokazal majico z napisom, da bo predsednik povzročil smrt državljanov, in predvajal videoposnetek župana Minneapolisa Jacoba Freya, ki je agente ICE pozval, naj zapustijo mesto, njihovo sklicevanje na samoobrambo pa označil za neresnično. Hkrati so se v javnosti pojavili dokumenti Ministrstva za pravosodje ZDA iz leta 2022, ki prepovedujejo streljanje na premikajoča se vozila v večini okoliščin. Pravna strokovnjakinja Xochitl Hinojosa je opozorila, da so to politiko uporabe sile sprejele vse zvezne agencije, vključno z ICE, in da bi morala biti ključno merilo v tekoči preiskavi incidenta. Dokumenti temeljijo na pravnih precedensih vrhovnega sodišča in nalagajo agentom dolžnost nudenja medicinske pomoči, kar postavlja pod vprašaj zakonitost torkovega posredovanja. Odziv administracije je bil hiter in kritičen, saj so Kimmelovo retoriko označili za bolno sprevrženost in napad na organe pregona. Incident dodatno zaostruje napetosti med lokalnimi oblastmi v t. i. mestih zatočiščih in zvezno vlado glede migracijske politike. Preiskava dogodka se nadaljuje, medtem ko nasprotna pričevanja očividcev in uradne različice dogodkov stopnjujejo pritisk na vodstvo domovinske varnosti.

Iranske oblasti so v odgovor na dvanajstdnevne protivladne proteste v četrtek po celotni državi vzpostavili popolno blokado svetovnega spleta, je potrdila spremljevalna skupina NetBlocks. Do prekinitve povezav prihaja v času, ko se država sooča z najhujšimi nemiri po letu 2022, ki so jih sprožili visoka inflacija, propadanje nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad gospodarskim upravljanjem režima. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra, so zajele številna mesta, varnostne sile pa so pri njihovem zatiranju po trenutnih podatkih ubile najmanj 45 ljudi. Po navedbah NetBlocks gre za stopnjevanje digitalnih omejitev, s katerimi želi režim preprečiti komunikacijo med protestniki in deljenje informacij s svetovno javnostjo. Poleg smrtnih žrtev poročila navajajo tisoče poškodovanih in več kot 2000 pridržanih oseb. Iranski uradniki so sicer priznali obstoj gospodarskih težav, vendar so za podpihovanje nemirov in destabilizacijo države obtožili tuje sile. Mednarodna skupnost dogajanje pozorno spremlja, oglasil pa se je tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je poudaril pomen mednarodne podpore iranskemu ljudstvu. Zaradi digitalne zatemnitve je dostop do informacij znotraj države izjemno otežen, spletne strani večine iranskih medijev pa so nedosegljive. Napetosti v regiji se stopnjujejo, medtem ko prebivalstvo vztraja pri zahtevah po političnih in socialnih svoboščinah kljub represivnim ukrepom državnega aparata.

Najvišja diplomatska predstavnika Grenlandije in Danske v Washingtonu sta se v četrtek v Beli hiši sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Sestanek se je odvil v času, ko novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ponovno izraža zanimanje za nakup največjega otoka na svetu, kar je sprožilo diplomatske aktivnosti med vpletenimi stranmi. Danski veleposlanik Jesper Møller Sørensen in vodja grenlandskega predstavništva v ZDA Jacob Isbosethsen sta ameriškim uradnikom jasno prenesla stališče, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu da Grenlandija uživa široko avtonomijo v okviru Danskega kraljestva, njeno zunanjo in obrambno politiko še vedno v veliki meri usmerja København, kar zahteva usklajeno diplomatsko držo obeh prestolnic. Trumpove ambicije po priključitvi otoka, ki ga vidi kot strateško pomembno točko v Arktiki z bogatimi naravnimi viri, so povzročile nove napetosti v sicer tesnih zavezniških odnosih. Grenlandske oblasti so tako v javnih izjavah kot v zasebnih pogovorih potrdile, da so odprte za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavračajo kakršno koli obliko prodaje suverenosti nad ozemljem.

Rusija je v četrtek izrazila oster protest zaradi ameriškega zasega naftnega tankerja, ki je plul pod rusko zastavo. Dogodek, ki se je zgodil v sredo na območju Severnega morja, je sprožil nove napetosti v odnosih med Moskvo in Washingtonom. Po navedbah ruskih oblasti bi takšna dejanja lahko negativno vplivala na širše diplomatsko sodelovanje in prizadevanja za rešitev konfliktov v drugih regijah. Incident predstavlja dodatno oviro v prizadevanjih predsednika Donalda Trumpa, da bi Rusijo prepričal k aktivnejšemu sodelovanju pri končanju vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Moskva opozarja, da bodo tovrstni ameriški ukrepi le še poglobili nezaupanje med velesilama. Diplomatski krogi ocenjujejo, da bi se lahko ohladitev odnosov razširila tudi na druga področja strateškega pomena. Zaseg plovila v mednarodnih vodah odpira vprašanja o mednarodnem pomorskem pravu in varnosti energetske oskrbe. Ruska stran trdi, da je bila poteza Združenih držav Amerike nezakonita in provokativna, medtem ko ameriška stran posega še ni podrobneje utemeljila v javnosti. Stopnjevanje napetosti bi lahko vplivalo na svetovne naftne trge in stabilnost v regiji.

V ameriški zvezni državi Minnesota je ta teden prišlo do usodne ustrelitve 37-letne ženske s strani agenta zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE), kar je močno zaostrilo odnose med lokalno skupnostjo in administracijo predsednika Donalda Trumpa. Incident se je zgodil le nekaj ulic stran od prizorišča umora Georgea Floyda leta 2020, kar je v javnosti sprožilo val ogorčenja in spominov na pretekle nemire. Minnesota se je tako ponovno znašla v središču predsednikove kampanje, ki državo pogosto izpostavlja kot tarčo svojih prizadevanj za uveljavljanje strožje varnostne politike. Administracija predsednika Trumpa je sočasno z incidentom napovedala začetek svoje doslej največje operacije proti nezakonitemu priseljevanju prav na območju Minnesote. Predsednik Trump v svojih nastopih redno poudarja, da bi morali biti protesti po smrti Floyda zatrti z večjo silo, s čimer upravičuje trenutne agresivne pristope zveznih organov. Ta strategija dodatno poglablja politični in družbeni razkol v državi, ki jo republikanska stran pogosto označuje za simbol domnevnega pomanjkanja reda v demokratskih zveznih državah. Lokalne oblasti in aktivisti opozarjajo, da tovrstni incidenti in obsežne operacije zveznih agentov le še povečujejo nezaupanje prebivalstva do varnostnih organov. Streljanje v soseski, ki še vedno okreva po civilnih nemirih pred štirimi leti, bi lahko sprožilo nov krog protestov in političnih obračunavanj na nacionalni ravni, saj Minnesota ostaja ključno bojišče v Trumpovi predvolilni strategiji, usmerjeni proti t. i. modrim državam.

V Iranu so oblasti uvedle popolno blokado dostopa do interneta na ravni celotne države, s čimer so skušale zamejiti širjenje protivladnih protestov, ki so se razplamteli zaradi globoke gospodarske krize. Po podatkih organizacije NetBlocks, ki spremlja digitalne omejitve po svetu, so se motnje v delovanju omrežij stopnjevale do popolne zatemnitve, kar je državljanom onemogočilo komunikacijo in deljenje informacij o dogajanju na ulicah. Blokada je sledila večdnevnim nemirom, ki so zajeli Teheran in druga večja mesta. Protestno gibanje, ki traja že dvanajst zaporednih dni, se je sprva začelo v Teheranu po rekordnem padcu vrednosti nacionalne valute rial. Nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim stanjem se je hitro sprevrglo v širši politični upor, na katerega so se varnostne sile odzvale z digitalno izolacijo države. Poročila s terena navajajo, da so spletne strani večjih iranskih medijev nedostopne, dostop do družbenih omrežij pa je popolnoma onemogočen. Mednarodna javnost je dejanja iranskih oblasti obsodila, pri čemer je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi opozoril na nujnost podpore protestnikom. Omejevanje digitalne svobode v Iranu se je v preteklosti že izkazalo za metodo, ki jo režim uporabi pred stopnjevanjem fizičnega zatiranja nemirov, kar povečuje zaskrbljenost glede varnosti civilnega prebivalstva in spoštovanja človekovih pravic v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal začetek vojaških operacij na kopnem proti mamilarskim kartelom v Mehiki. Trump je poudaril, da karteli dejansko nadzorujejo sosednjo državo, kar je označil za izjemno žalostno stanje. Po njegovih besedah so te kriminalne združbe odgovorne za smrt od 250.000 do 300.000 Američanov letno, predvsem zaradi trgovine s fentanilom. Napovedana ofenziva sledi nedavni bliskoviti operaciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike že uspele ustaviti 97 odstotkov mamil, ki v državo prihajajo po morju, zato se bo fokus zdaj preusmeril na kopensko posredovanje. Čeprav podrobnosti o načrtovanih vojaških akcijah niso bile razkrite, je predsednik jasno nakazal, da bo uporabil trdo roko za zajezitev čezmejne kriminalne dejavnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne namere že večkrat zavrnila in poudarila, da Mehika ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti. Napovedi o ameriškem vojaškem posegu na mehiškem ozemlju so odnose med državama potisnile na najnižjo točko v zadnjih letih, saj Mehika vztraja, da morajo ZDA reševati predvsem lastne težave s povpraševanjem po prepovedanih substancah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal, da bodo Združene države Amerike začele izvajati kopenske napade proti mamilarskim kartelom v Mehiki. Trump je ob tem poudaril, da karteli dejansko nadzorujejo Mehiko, in stanje v sosednji državi označil za izjemno žalostno. Napoved morebitnega vojaškega posredovanja na tujem ozemlju pomeni oster zasuk v ameriški zunanji politiki in varnostni strategiji do južne sosede. Istočasno so iz mesta Portland v zvezni državi Oregon poročali o incidentu, v katerem so zvezni agenti ustrelili dve osebi. Po razpoložljivih podatkih so ranjenca prepeljali v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa javnosti še ni znano. Za zdaj ni neposredne potrjene povezave med streljanjem v Portlandu in napovedanimi operacijami proti kartelom, vendar dogodek stopnjuje napetosti v državi. Napovedi o kopenskih operacijah so sprožile številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti Mehike. Trumpove izjave nakazujejo na agresivnejši pristop k reševanju vprašanja čezmejnega kriminala in tihotapljenja mamil, kar bi lahko močno obremenilo diplomatske odnose med Washingtonom in Ciudad de Méxicom. Mehika se na te napovedi uradno še ni odzvala, vendar so podobne ideje v preteklosti že naletele na močan odpor.

Protesti v Iranu so se zaostrili, varnostne sile so uporabile solzivec, na ulicah pa so gorela vozila. Oblasti so v Teheranu in drugih mestih izklopile internet, da bi preprečile organizacijo protestov.

V Minneapolisu so izbruhnili množični protesti, potem ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem ostrejših migracijskih ukrepov administracije Donalda Trumpa ustrelil in ubil Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil na mestnih ulicah, je sprožil val ogorčenja med lokalnim prebivalstvom in voditelji. Medtem ko zvezni organi trdijo, da je šlo za dejanje samoobrambe, je župan Minneapolisa dogodek označil za brezobzirnega in nepotrebnega, saj naj bi bila uporaba sile nesorazmerna glede na okoliščine. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj so protestniki zasedli prostore pred sodiščem za priseljevanje in zahtevajo odgovornost za smrt voznice. Guverner zvezne države Minnesota je pozval k mirnosti, vendar se javni pritisk na vlado povečuje zaradi kontroverznih metod delovanja agentov ICE. Prizorišče streljanja na zasneženi ulici so domačini spremenili v spominsko obeležje ubiti ženski, njena smrt pa je postala simbol odpora proti trenutni migracijski politiki. Dogodek je še dodatno zaostril odnose med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado. Kritiki poudarjajo, da so pričevanja očividcev v neposrednem nasprotju z uradno različico dogodkov, ki jo zagovarja Bela hiša. Nadaljnje preiskave in javni pritiski bodo verjetno oblikovali prihodnji dialog o varnostnih protokolih in pooblastilih zveznih agentov na terenu.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil obsežne nakupe hipotekarnih obveznic z namenom znižanja visokih obrestnih mer za nepremičninska posojila, ki obremenjujejo ameriško gospodarstvo. Ta nenavadna poteza prihaja v času, ko se predsednik spopada z naraščajočim pritiskom javnosti zaradi visokih življenjskih stroškov, ki kljub njegovim predvolilnim obljubam ostajajo visoki. Ukrep je neposredno povezan s prihajajočimi kongresnimi volitvami, ki bodo potekale jeseni, saj si republikanska stranka prizadeva ohraniti politično premoč. Znižanje stroškov nepremičninskih posojil je ključni del nove strategije Bele hiše za ublažitev finančnih pritiskov na gospodinjstva. Trumpova administracija meni, da bo povečano povpraševanje po hipotekarnih vrednostnih papirjih stabiliziralo trg in omogočilo ugodnejše pogoje financiranja za kupce stanovanj. Kritiki pa opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnega neposrednega posega države v finančne trge. Odločitev odraža širšo politiko Trumpove administracije, ki se vse pogosteje poslužuje protekcionističnih in intervencionističnih ukrepov za doseganje domačih gospodarskih ciljev. Poteza sledi obdobju povečanih napetosti na finančnih trgih, ki so jih v zadnjih mesecih dodatno obremenile trgovinske carine in nihanje cen surovin, kar je neposredno vplivalo na kupno moč prebivalstva.

Ameriški senator Lindsey Graham je v javnem nastopu na televiziji Fox News neposredno opozoril iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, da bi administracija predsednika Donalda Trumpa lahko ukazala njegov uboj, če se bo nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu nadaljevalo. Graham, ki velja za tesnega zaveznika novoizvoljenega ameriškega predsednika, je iransko vodstvo označilo za nacistično in poudaril, da Združene države Amerike ne bodo mirno opazovale pobijanja demonstrantov. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so protivladni protesti v Iranu v zadnjem obdobju terjali že najmanj 36 smrtnih žrtev, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti. Grahamove besede odražajo pričakovano zaostritev zunanje politike Washingtona do Teherana po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. Senator je jasno nakazal, da bodo ZDA pod novim vodstvom pripravljene uporabiti vojaško silo za zaščito civilnega prebivalstva in omejevanje vpliva iranskega režima. Stopnjevanje retorike med vplivnimi ameriškimi politiki in iranskim vrhom povečuje napetosti na Bližnjem vzhodu. Graham je poudaril, da Hamenej tvega neposreden vojaški udar na svojo osebo, če se režimske sile ne bodo nemudoma umaknile z ulic in prenehale z uporabo smrtonosne sile proti lastnim državljanom, ki zahtevajo reforme.

Združene države Amerike načrtujejo obsežno povečanje obrambnega proračuna za leto 2027, ki naj bi po besedah predsednika Donalda Trumpa narasel na 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Gre za približno 50-odstotno povišanje glede na trenutna sredstva, s čimer želi ameriška administracija okrepiti vojaško moč države v luči naraščajočih globalnih napetosti. Trump je poudaril, da je takšna finančna injekcija nujna za ohranjanje tehnološke in vojaške nadvlade. Posebno pozornost v novem obrambnem zakonu vzbuja vključitev določil o kognitivnem elektromagnetnem vojskovanju. Ta termin, ki se prvič uradno pojavlja v zakonodaji, nakazuje na premik v strategiji nacionalne varnosti proti tehnologijam, ki ciljajo na kognitivne procese in uporabo elektromagnetnega spektra za destabilizacijo nasprotnikov. Analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko pomenila novo stopnjo v militarizaciji sodobne tehnologije in nadzora. Istočasno se država sooča z notranjimi nemiri, saj so po celotni državi izbruhnili protesti zaradi smrti ameriške državljanke. Incident se je zgodil v sredo, ko je žensko ubil uslužbenec imigracijske in carinske službe (ICE), kar je sprožilo val ogorčenja nad ravnanjem organov pregona. Stopnjevanje državnega nasilja in sočasno rekordno vlaganje v oborožitev sta v javnosti sprožila ostre razprave o prihodnji usmeritvi ameriške notranje in zunanje politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je z najnovejšimi grožnjami glede priključitve Grenlandije povzročil nepredviden in potencialno eksistenčni izziv za zvezo NATO. Bela hiša je v okviru nove strategije nacionalne varnosti, imenovane "Trumpov dodatek" (Trump's Corollary), napovedala politiko surove moči, ki vključuje uporabo carin, sankcij in celo vojaške sile za uveljavitev prevlade nad celotno zahodno poloblo. Takšen pristop neposredno spodkopava mednarodni sistem, temelječ na pravilih, ter postavlja pod vprašaj prihodnost čezatlantskega zavezništva. Nova doktrina ameriške administracije temelji na predpostavki, da morajo dominantne države nadzorovati manjše narode, kar Združenim državam Amerike omogoča nadzor nad ključnimi pristanišči, energetiko in infrastrukturo od Grenlandije do Argentine. Ta geopolitični premik bi lahko Kitajski in Rusiji odprl proste roke za širjenje njunih vplivnih sfer v preostalem delu sveta. V tem okviru se zmanjšuje pomen vprašanja Ukrajine, kar bi Rusiji omogočilo nadaljevanje invazije na evropska ozemlja brez resnega ameriškega nasprotovanja. Evropski zavezniki, na čelu z Dansko, so tovrstne namere ostro zavrnili. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da bi oborožen spopad znotraj zavezništva, v katerega bi bila vključena njegova najmočnejša članica, pomenil konec severnoatlantske zveze v obliki, kot jo poznamo danes. Razmere so povzročile preplah v mednarodni skupnosti, saj ZDA s to politiko opuščajo svojo tradicionalno vlogo v multilateralnih institucijah, kot sta NATO in Združeni narodi.

Združene države Amerike so z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura sprožile val zaskrbljenosti in intenzivnih političnih razprav v Iranu, kjer se tamkajšnji režim sooča z notranjimi protesti in zunanjimi pritiski. Teheranske oblasti so dejanje Washingtona uradno obsodile, dogodek pa je postal osrednja tema v iranskih državnih medijih in na družbenih omrežjih. Razprave odražajo globoke politične in gospodarske vezi med državama, ki sta v preteklosti tesno sodelovali predvsem na področju energetike, da bi zaobšli ameriške sankcije. Dogajanje v Venezueli sovpada z novim valom protivladnih demonstracij v Iranu, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi slabih gospodarskih razmer in se nato razširile v druga mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek še dodatno zaostril razmere z grožnjo, da bodo ZDA posredovale v podporo protestnikom, če bodo iranske varnostne sile uporabile strelno orožje. Konzervativni in reformistični krogi v Iranu dogodke interpretirajo različno; medtem ko provladni mediji poudarjajo ameriški imperializem, kritični glasovi opozarjajo na sporočilo, ki ga aretacija Madura pošilja iranskemu vodstvu. Iranski režim se je znašel v negotovosti, saj aretacijo Madura razume kot morebiten precedens za prihodnje ameriške vojaške ali obveščevalne operacije na Bližnjem vzhodu. Napetosti stopnjujejo tudi nedavna opozorila iz Izraela, kjer so politični voditelji operacijo v Venezueli izpostavili kot neposredno svarilo Iranu. Iranski časopisi so v nedeljo obširno poročali o dogodkih, kar kaže na to, da Teheran aretacijo zaveznika razume kot resno grožnjo lastni stabilnosti in suverenosti.

Zvezna sodnika sta v ločenih primerih v New Yorku in Virginii razsodila, da sta bila tožilca, ki ju je imenovala administracija Donalda Trumpa, na svoja položaja postavljena nezakonito. Sodnica Lorna G. Schofield je v New Yorku diskvalificirala Johna Sarconeja III., vršilca dolžnosti zveznega tožilca za severno okrožje New Yorka, in razveljavila vse sodne pozive, ki jih je izdal v preiskavi proti državni tožilki Letitii James. Sodišče je odločilo, da je bilo njegovo imenovanje s strani pravosodnega ministrstva v nasprotju z ustavo in zakoni, ki urejajo imenovanja zveznih tožilcev. Hkrati je zvezni sodnik David J. Novak v Virginii izdal ultimat Lindsey Halligan, še eni Trumpovi izbranki, ki se je v uradnih dokumentih še naprej predstavljala kot zvezna tožilka kljub predhodni sodni odločbi o njeni nezakoniti namestitvi. Halliganova, nekdanja svetovalka v Beli hiši brez predhodnih tožilskih izkušenj, mora v sedmih dneh pojasniti svoje ravnanje, sicer ji grozijo disciplinski ukrepi zaradi podajanja lažnih ali zavajajočih izjav sodišču. Sodnik Novak je poudaril, da je bila Halliganova imenovana po tem, ko je bil njen predhodnik Erik Siebert prisiljen v odstop, ker ni želel preganjati nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Ti primeri odražajo širši vzorec pravnih sporov glede kadrovanja v ameriškem pravosodnem sistemu pod trenutno administracijo. John Sarcone III. je postal že peti začasni zvezni tožilec, ki so ga sodišča odstranila zaradi nezakonitega imenovanja. Sodišče je vladi sicer dovolilo ponovno vložitev zadev, vendar izključno prek zakonito pooblaščenih tožilcev in brez kakršne koli vključenosti Sarconeja, kar predstavlja pomemben procesni zastoj za pravosodno ministrstvo v njihovih prizadevanjih proti Letitii James.

V Portlandu so agenti za priseljevanje ustrelili in ranili moškega in žensko pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent ICE v Minnesoti ustrelil in ubil voznika. Incident je sprožil pozive k umiritvi zaradi ogorčenja javnosti nad smrtjo zaradi streljanja s strani ICE.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po izvedbi vojaške operacije v Caracasu, v kateri so specialne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedala vzpostavitev neposrednega ameriškega nadzora nad državo. Bela hiša je sporočila, da bodo prihodnje odločitve venezuelske prehodne vlade, ki jo uradno vodi Delcy Rodriguez, pod diktatom Washingtona. Predsednik Trump je ob tem poudaril, da bi ameriška prisotnost v Venezueli lahko trajala več let, kot ključni cilj pa izpostavil nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelski predsednik Maduro, ki so ga prepeljali v New York, se je pred zveznim sodiščem izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami in trdi, da je politični zapornik. Medtem ko del ameriške politike operacijo pozdravlja kot konec totalitarnega režima, se v senatu krepijo pritiski za omejitev Trumpovih pooblastil za vojaške napade. Republikanci in demokrati so namreč združili moči pri sprejetju predloga za omejitev vojnih pooblastil, kar odraža naraščajoč skepticizem ameriške javnosti do novih mednarodnih konfliktov. Gospodarske posledice operacije so že vidne na svetovnih naftnih trgih, saj so ZDA prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte prek državnega podjetja PDVSA. Podpredsednik JD Vance je pojasnil, da so ZDA s tem pridobile močan vzvod za zagotavljanje energetske varnosti. Kljub trditvam Washingtona o vzpostavljanju demokracije, kritiki opozarjajo na nezakonitost vojaškega posredovanja in ugrabitve tujega državnika, kar označujejo za sodoben primer imperializma in boja za naravne vire.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Množični protesti so zajeli večja mesta po Združenih državah Amerike, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ubil Renee Nicole Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila val ogorčenja z odločno obrambo agentovih dejanj, podpredsednik JD Vance pa je javno stopil v bran zvezni agenciji. Medtem ko oblasti trdijo, da je šlo za samoobrambo, lokalni voditelji in očividci te navedbe zavračajo kot dezinformacije in opozarjajo na neupravičeno uporabo sile. Napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale, saj je Trumpova administracija blokirala poskuse lokalnih oblasti, da bi izvedle neodvisno preiskavo incidenta. Generalna tožilka Pam Bondi je protestnike v Minnesoti posvarila, naj se ne približujejo zveznim agentom, medtem ko so vladni uradniki žrtev javno kritizirali. Razmere v Minneapolisu ostajajo zaostrene, saj se pričevanja s terena močno razlikujejo od uradne različice dogodkov. Dogajanje odraža poglobitev političnega razkola v državi glede pooblastil zveznih varnostnih organov. Lokalni uradniki v Minneapolisu trdijo, da zvezna blokada preiskave krši avtonomijo zvezne države in onemogoča pravico do transparentnega postopka. Protestniki medtem zahtevajo odgovornost za smrt Renee Nicole Good, medtem ko se napetosti med lokalno policijo in zveznimi agenti na terenu še povečujejo.

Venezuelski politični prostor pretresa obsežna reorganizacija varnostnih struktur, potem ko so ameriške posebne enote v spektakularni operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev je bila podpredsednica Delcy Rodríguez prisiljena zamenjati generala Javierja Marcana Tabato, poveljnika predsedniške častne garde, saj so ameriške sile med zajetjem domnevno nevtralizirale številne člane te elitne enote. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z drogami. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po aretaciji nemudoma poostrila energetske sankcije in nadzor nad logističnimi potmi. Obrambni minister Pete Hegseth je potrdil zaseg ruske nafte na tankerju Marinera v bližini islandske obale, medtem ko je zunanji minister Marco Rubio poudaril, da nove venezuelske oblasti že sodelujejo z Washingtonom pri zasegu plovila Sophia v Karibskem morju. ZDA vztrajajo, da bodo blokado nafte ohranile, dokler se v celoti ne vzpostavi nov politični red in prekinejo hibridne grožnje s strani Irana, Rusije in Kitajske. Dogajanje v Venezueli ima širše geopolitične posledice, zlasti za zaveznice v Latinski Ameriki in severni Afriki. Strokovnjaki ocenjujejo, da padec Madurovega režima slabi položaj Alžirije in hkrati krepi vpliv Maroka, ki v regiji uživa podporo ZDA. Medtem ko Italija in druge zahodne države analizirajo konec trinajstletne diktature, ostaja prioriteta ameriške zunanje politike preprečevanje finančnih tokov, ki bi lahko regenerirali ostanke prejšnjega režima prek naftnih poslov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v državi izbruhnili pred dvanajstimi dnevi. Po navedbah organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami v več mestih umrlo že najmanj 47 ljudi. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ukrepale in da bo iranski režim drago plačal, če se bo pobijanje protestnikov nadaljevalo. Protestniki v Teheranu so v znak podpore ameriškemu predsedniku eno od ulic simbolično preimenovali po njem ter pozvali k mednarodni pomoči pri zaščiti pred brutalnim zatiranjem. Nemiri, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in visokih cen, so se hitro razširili po celotni državi in se sprevrgli v splošno nasprotovanje vladajočemu režimu. Iranske oblasti so na stopnjevanje nemirov odgovorile z množičnimi aretacijami in uporabo sile. Bela hiša pozorno spremlja razmere, pri čemer Trump poudarja pripravljenost na neposredno posredovanje v primeru nadaljnje eskalacije nasilja. Diplomatski odnosi med državama so se zaradi groženj s povračilnimi ukrepi močno zaostrili, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na nevarnost širšega regionalnega konflikta.

V Iranu so se po pozivu izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija k množičnim demonstracijam protesti proti teokratskemu režimu razširili v več kot 100 mest po vsej državi. Protestniki, ki jih na ulice ženejo predvsem hude gospodarske težave, visoka inflacija in padec vrednosti nacionalne valute, so v Teheranu in drugih večjih središčih vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Po neuradnih podatkih nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami doslej umrlo najmanj 45 ljudi, več kot 2.200 oseb pa je bilo pridržanih. Iranske oblasti so se na stopnjevanje nemirov odzvale s popolno prekinitvijo dostopa do medmrežja in mednarodnih telefonskih povezav, kar po mnenju opazovalcev služi kot priprava na obsežnejše zatrtje protestov. Kljub informacijski blokadi poročajo o požigih vladnih poslopij, med drugim naj bi zagorela stavba državne radiotelevizije (IRIB). Demonstracije so po obsegu in intenzivnosti že presegle protestni val iz leta 2022, saj so se razširile tudi v manjša mesta in na podeželje. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko državni mediji v Teheranu razmere opisujejo kot mirne in za kaos krivijo tuje akterje. Izgnani princ Pahlavi je trenutne dogodke označil za zgodovinski trenutek in napovedal odločilen boj proti režimu, ki je po njegovih besedah globoko prestrašen zaradi enotnosti državljanov. Zaradi blokade komunikacij je preverjanje informacij s terena oteženo, vendar aktivisti opozarjajo na naraščajočo nevarnost brutalnega posredovanja revolucionarne garde.

Kitajska je uradno obsodila Združene države Amerike zaradi zajetja naftnega tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku, ki je plul pod rusko zastavo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in da nasprotuje vsem enostranskim ukrepom, ki so v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov.

Zvezni sodnik je izločil vodilno tožilko v preiskavi proti generalni tožilki zvezne države New York Letitii James, kar predstavlja pomemben preobrat v postopku. Odločitev sodišča sledi nizu neuspešnih pregajanj, ki jih je vodila omenjena tožilka, vključno s primeri proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyu. Izločitev tožilke, ki velja za tesno zaveznico novoizvoljenega predsednika Trumpa, dodatno zapleta pravni položaj v preiskavah, povezanih z visokimi pravosodnimi uradniki. Zvezni tožilci so preiskavo sprva osredotočili na finančne transakcije med generalno tožilko Letitio James in njenim dolgoletnim frizerjem, o čemer je prvi poročal časnik The New York Times. Preiskava preučuje morebitne nepravilnosti pri prenosu sredstev, vendar se po izločitvi ključne osebe tožilstva sprožajo vprašanja o legitimnosti in nadaljnji smeri postopka. Primer je močno politiziran, saj Jamesova velja za eno najglasnejših pravnih nasprotnic Donalda Trumpa. Dogajanje v New Yorku odraža globoko polarizacijo v ameriškem pravosodnem sistemu, kjer se prepletajo osebni interesi in politična rivalstva. Medtem ko podporniki tožilke Jamesove trdijo, da gre za politično motiviran pregon, kritiki opozarjajo na nujnost preiskave morebitnih finančnih malverzacij. Trenutna odločitev sodišča o izločitvi tožilke pomeni, da bo moralo ministrstvo za pravosodje prevrednotiti svojo strategijo v tem odmevnem primeru.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad visokimi življenjskimi stroški in slabšim gospodarskim stanjem, so se razširili v vsesplošen upor po celotni državi. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij so demonstracije zajele že 111 mest v vseh provincah, kar predstavlja neposreden izziv tamkajšnji teokratski oblasti. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj 38 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Iranske varnostne sile so za razganjanje množic uporabile solzivec in prave naboje, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive. Nemška zunanja ministrica je ostro obsodila nasilje nad protestniki, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal ostre ukrepe v primeru stopnjevanja ubojev. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicijski voditelji v izgnanstvu pozivajo k novim stavkam in nadaljevanju protestov. Dogajanje predstavlja eno najresnejših preizkušenj za iranski režim v zadnjih desetletjih, saj intenzivnost protestov ne pojenja niti po dvanajstih dneh nemirov. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil, vključno z Revolucionarno gardo, se protestno gibanje krepi tako v večjih mestih kot v ruralnih območjih, kjer prebivalstvo zahteva korenite spremembe in izboljšanje življenjskih pogojev.

V Iranu so se razširili protivladni protesti, zaradi česar so oblasti izklopile internet in telefonske linije po vsej državi. CNN je potrdil posnetke množičnih protestov v različnih mestih.

Najnovejši podatki iz Združenih držav Amerike kažejo na izrazito ohlajanje trga dela, saj je število prostih delovnih mest v novembru padlo na 7,146 milijona, kar je najnižja raven v zadnjem letu. Padec je močno presegel pričakovanja analitikov, pri čemer so največje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili zabeležili v gostinstvu, transportu in javnem sektorju. Čeprav stopnja brezposelnosti ostaja razmeroma nizka, se iskalci zaposlitve soočajo z vse večjimi težavami pri iskanju novih priložnosti, saj podjetja kljub rasti produktivnosti ne povečujejo zaposlovanja. Medtem ko se proizvodni sektor krči, storitvene dejavnosti v decembru presenetljivo beležijo najhitrejšo rast v zadnjem letu, kar ustvarja dvoznačen portret ameriškega gospodarstva. Indeks storitvenega sektorja (ISM) se je povzpel na 54,4 točke, kar nakazuje na širitev, vendar pa ta rast zaenkrat ne uspe obrniti negativnega trenda v splošnem zaposlovanju. Ekonomisti opažajo nenavaden pojav, kjer podjetja povečujejo učinkovitost z obstoječo delovno silo, namesto da bi zaposlovala nove delavce, kar povečuje tesnobo med iskalci zaposlitve. Tedensko število novih vlog za nadomestilo za brezposelnost se je v začetku januarja 2026 zmerno povečalo, kar potrjuje tezo o stagnaciji na trgu dela. Kljub nekaterim spodbudnim novicam, kot sta rast prodaje avtomobilov in napredek na področju umetne inteligence, vlagatelje in snovalce politik skrbi predvsem oster padec zaposlovanja v javni upravi, ki je dosegel najnižjo raven po letu 2021. Trg dela tako ostaja v stanju negotovosti, kjer solidni gospodarski kazalniki v storitvah ne odtehtajo šibkega povpraševanja po novih delavcih.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Opozoril je Nigerijo zaradi preganjanja kristjanov in dopustil možnost ponovnih napadov, če se bo nasilje nadaljevalo. V primeru mirovnega sporazuma za Ukrajino pa je izjavil, da bodo ZDA igrale drugotno vlogo pri zagotavljanju vojaške pomoči ob morebitnem napadu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.