Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo kolumbijski predsednik Gustavo Petro v prvem tednu februarja obiskal Belo hišo. Napovedano srečanje predstavlja nenaden diplomatski preobrat, saj je Trumpova administracija še pred kratkim kritizirala levo usmerjenega voditelja in mu celo grozila z vojaškim posredovanjem. Odločitev o srečanju je bila sprejeta po sredinem telefonskem pogovoru med državnikoma, ki je očitno prispeval k zmanjšanju napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je v pogovoru za medije izrazil optimizem glede prihajajočega srečanja in poudaril, da upa na dialog, ki bi lahko prispeval k stabilnosti v regiji in preprečil širše konflikte. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo srečanje koristno za Kolumbijo in da se pogovorov veseli. Takšen ton je v močnem nasprotju z njegovimi nedavnimi izjavami, v katerih je Petra povezoval z nezakonitimi dejavnostmi. Analitiki ocenjujejo, da je zbližanje povezano z nedavnimi dogodki v Venezueli in ameriškimi prizadevanji za boj proti trgovini z drogami v regiji. Kolumbija pod Petrom velja za ključno državo v latinskoameriškem prostoru, zato je vzpostavitev konstruktivnega odnosa strateškega pomena za ameriško zunanjo politiko na južni polobli. Kljub ideološkim razlikam bosta voditelja poskušala najti skupni jezik pri vprašanjih migracij in regionalne varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredinem intervjuju za časnik The New York Times, ki je bil objavljen v četrtek, poudaril, da so prihodnje poteze Kitajske glede Tajvana v rokah kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Trump je ob tem izrazil upanje, da Peking ne bo poskušal prevzeti nadzora nad otokom, kar nakazuje na previdno diplomatsko držo Bele hiše do vprašanja tajvanske suverenosti. Intervju razkriva Trumpovo osebno videnje geopolitične dinamike, kjer usodo regije neposredno pripisuje volji posameznega voditelja. Novinarska vprašanja so se dotaknila tudi morebitnih precedensov, ki bi jih lahko Kitajska izkoristila za opravičevanje svojih teženj. Kljub očitnemu priznavanju Xijeve avtoritete je Trump nakazal, da si Združene države Amerike ne želijo destabilizacije stanja oziroma kitajske nadvlade nad Tajvanom. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington poskuša uravnotežiti odnose s Pekingom, hkrati pa ohraniti svojo vlogo ključnega igralca v indopacifiški regiji. Ta retorika dopolnjuje nedavne poteze Trumpove administracije, ki so bile usmerjene v pomiritev Pekinga, vključno z omejevanjem gibanja tajvanskih uradnikov na ameriških tleh. Analitiki te izjave interpretirajo kot del širše strategije neposrednih pogajanj med Washingtonom in Pekingom, kjer se Trump izogiba neposredni konfrontaciji v prid osebnemu diplomacijskemu pristopu s predsednikom Xijem.

Ameriški senat je v četrtek z 52 glasovi proti 47 potrdil resolucijo o vojnih pooblastilih, ki predsedniku Donaldu Trumpu omejuje uporabo oboroženih sil za sovražna dejanja proti Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Do glasovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške sile v obsežnem napadu v Venezueli zajele diktatorja Nicolasa Madura in njegovo soprogo, ki se soočata z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina. Pobudo za resolucijo je podal demokratski senator Tim Kaine, podprlo pa jo je tudi pet republikanskih senatorjev, kar je omogočilo tesno zmago zagovornikov omejitve predsedniške moči. Sprejetje resolucije je sprožilo buren odziv v Beli hiši. Predsednik Trump je v telefonskem pogovoru ostro napadel republikansko senatorko Susan Collins, ki je bila ena od petih prestopnikov iz vrst republikancev. Po poročanju virov je Trump v pogovoru uporabil številne kletvice in senatorki očital, da s svojo odločitvijo spodkopava njegovo avtoriteto vrhovnega poveljnika vojske ter ogroža nacionalno varnost države. Poleg Collinsove so proti predsednikovi liniji glasovali še republikanci Rand Paul, Lisa Murkowski, Todd Young in Josh Hawley. Politične napetosti v Washingtonu stopnjujejo tudi napovedi o morebitni ustavni obtožbi. Nekdanji podpredsednik Mike Pence je opozoril, da je Trumpova usoda po vmesnih volitvah leta 2026 negotova, saj pričakuje, da bodo demokrati ob ponovnem prevzemu večine v predstavniškem domu verjetno sprožili postopek odstavljanja. Pence, ki je postal glasen kritik Trumpovega odmika od ustavnih načel, je poudaril, da bo opozicija skoraj zagotovo našla pravno podlago za takšen ukrep, kar še dodatno zaostruje notranjepolitično krizo v Združenih državah Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times napovedal, da bodo ZDA ohranile nadzor nad Venezuelo bistveno dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Trump je v ovalni pisarni pojasnil, da ameriška prisotnost v državi ne bo trajala le nekaj mesecev, temveč verjetno več let. Po njegovih besedah namerava administracija v tem obdobju v celoti sanirati državo in vzpostaviti nadzor nad tamkajšnjo naftno industrijo. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo ZDA aktivno prodajale venezuelsko nafto, kar naj bi pripomoglo k znižanju svetovnih cen energentov. Del sredstev od prodaje naj bi bil sicer namenjen Venezueli, vendar pod strogim ameriškim nadzorom. Trump je dejal, da se je prejšnja oblast v državi predala in da je zdaj napočil čas za obnovo države na način, ki bo po njegovem mnenju gospodarsko koristen za vse vpletene strani, predvsem pa za interese ZDA. Ta poteza predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike Trumpove administracije, ki se vse bolj osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri v strateško pomembnih regijah. Medtem ko Washington trdi, da gre za stabilizacijo države, kritiki opozarjajo na kršenje suverenosti in morebitno dolgotrajno destabilizacijo Latinske Amerike. Napovedi o večletnem nadzoru nakazujejo, da ZDA v Venezueli ne načrtujejo le kratkoročne humanitarne ali politične intervencije, temveč dolgoročno gospodarsko in vojaško upravljanje.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa si intenzivno prizadeva prepričati največja domača naftna podjetja za obsežne naložbe v venezuelščino energetsko infrastrukturo, vendar vodilni predstavniki industrije ostajajo previdni. Potem ko so ameriške sile v odmevni operaciji aretirale venezuelanskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, Trumpova administracija napoveduje nedoločen nadzor nad tamkajšnjimi naftnimi viri. Kljub obljubam o omilitvi sankcij in odpiranju trga, energetski velikani, kot so Chevron, Exxon Mobil in ConocoPhillips, zahtevajo trdna pravna jamstva, saj se bojijo nepredvidljivih sprememb zunanje politike preko socialnih omrežij. Medtem ko so neodvisni naftarji in manjša podjetja izkazali zanimanje za hitro vrnitev v Venezuelo, finančni minister Scott Bessent priznava, da velika korporativna vodstva ostajajo skeptična. V ozadju dogajanja se krepijo politične napetosti tudi znotraj ZDA, kjer demokratski kandidat George Conway poziva k preiskavam in ustavni obtožbi Trumpovega kabineta zaradi domnevno neustavnih ravnanj. Hkrati so se pojavili spori na platformi Polymarket, ki zavrača izplačilo stav na ameriško »invazijo« v Venezuelo, češ da aretacija Madura ne ustreza tehnični definiciji vdora. Geopolitični analitiki, med njimi ruski opozicijski politik Mark Fejgin, ocenjujejo, da Washington s temi potezami, ki vključujejo tudi zaseg ruske cisterne v Atlantiku, pošilja jasen signal Moskvi. Strategija Združenih držav Amerike se je očitno premaknila k neposrednemu uveljavljanju interesov, kar bi lahko trajno spremenilo odnose z Rusijo in vplivalo na globalne energetske trge. Operacija predstavlja neposreden izziv ruskemu vplivu v regiji, saj je Moskva v preteklosti močno podpirala Madurov režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da je privolil v varnostna jamstva za Ukrajino predvsem zaradi prepričanja, da Rusija po morebitnem mirovnem dogovoru ne bo ponovno izvedla invazije na svojo sosedo. V intervjuju za New York Times je Trump poudaril, da so obljube o odvračanju prihodnje agresije in obrambi države neposredno povezane z njegovo oceno o ruskih namerah, s čimer je nekoliko omilil pričakovanja evropskih zaveznikov. Slednji so si več mesecev prizadevali za trdno ameriško podporo, britanski premier Keir Starmer pa je pred tem opozoril, da bi bil vsak mirovni sporazum brez zavez ZDA vnaprej obsojen na neuspeh. Kljub Trumpovim pomislekom so se ZDA s tem prvič uradno zavezale k podpori Kijevu v okviru prihodnjega miru. Hkrati so se v javnosti pojavile nove podrobnosti o Trumpovem vztrajnem zanimanju za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Po navedbah Susan B. Glasser, avtorice knjige o Trumpovem predsedovanju, naj bi bila motivacija za nakup danskega avtonomnega ozemlja presenetljivo preprosta in povezana z vizualno podobo otoka na svetovnih zemljevidih, kjer Grenlandija deluje nesorazmerno velika. Čeprav so kritiki tovrstne težnje sprva označili za muho, je vprašanje sprožilo resne notranje študije v Beli hiši in ostaja ena od bolj nenavadnih zunanjepolitičnih pobud njegove administracije. Ob robu diplomatskih in strateških razprav je predsednik pozornost medijev pritegnil tudi z novo modno podrobnostjo. Na reverju suknjiča je poleg tradicionalne ameriške zastave začel nositi značko z nasmejano karikaturo samega sebe, ki jo je poimenoval "Veseli Trump". Kljub simboliki značke pa je predsednik v svojem značilnem slogu vztrajal pri trditvi, da sam osebno ni nikoli zares srečen, kar vnaša nenavaden kontrast v njegovo javno podobo v obdobju ključnih mednarodnih pogajanj.

Češka republika in Ukrajina sta na petkovem srečanju v Pragi dosegli dogovor o podaljšanju češke pobude za dobavo artilerijskega streliva, ki ostaja ključna za ukrajinsko obrambo. Češki zunanji minister Petr Macinka je potrdil, da je nova vlada po analizi programa dosegla konsenz za njegovo nadaljevanje, kar je ukrajinski kolega Andrij Sibiha pozdravil kot bistveno za varnost celotne Evrope. Sodelovanje bo vključevalo tudi neposredne dobave vojaške opreme in vključevanje čeških podjetij v oskrbovalne verige. Na diplomatski ravni pa se je srečanje t. i. koalicije voljnih v Parizu končalo brez konkretnih varnostnih jamstev ali napovedi o namestitvi mirovnih sil, kar je močno odstopalo od visokih pričakovanj ukrajinske strani. Kljub optimizmu nekaterih krogov, da bi srečanje lahko prineslo uporabo ameriških raket tomahawk ali celo napotitev enot ZDA, se je dogodek zaključil le z nezavezujočo deklaracijo. Ta rezultat kaže na omejen doseg moči Evropske unije in zaveznic pri oblikovanju dokončnega mirovnega okvira brez polne podpore nove ameriške administracije. Na bojiščih so vojaški analitiki opazili tehnološki prenos, saj so se v Siriji pojavili tanki nove vlade, opremljeni z zaščitnimi strukturami proti dronom, ki so praktično identične ukrajinskim rešitvam. Strokovnjaki ocenjujejo, da so sirski inženirji ukrajinsko zasnovo, ki velja za izjemno učinkovito pri zaščiti ranljivih delov oklepnih vozil brez omejevanja bojne moči, skopirali s pomočjo javno dostopnih materialov na spletu. To potrjuje globalni vpliv ukrajinskih inovacij na področju sodobnega vojskovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s ponovnim izražanjem namere za priključitev Grenlandije sprožil obsežen geopolitični spor z Dansko in Evropsko unijo. Trump trdi, da Danska nima moralne ali politične avtoritete nad tem strateškim arktičnim otokom, ki ga opisuje kot slabo upravljano ozemlje z izjemnim rudnim bogastvom. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriški uradniki celo razmišljali o denarnih spodbudah v višini do 100.000 dolarjev za prebivalce Grenlandije, ki bi podprli odcepitev od Danske, kar je povzročilo rekorden porast spletnih iskanj za selitev na otok. Strokovnjaki opozarjajo, da so Trumpove ambicije tesno povezane s podnebnimi spremembami, ki talijo arktični led in odpirajo nove plovne poti ter dostop do naravnih virov. Grenlandija postaja ključna točka v t. i. podnebnih vojnah, saj bi nadzor nad otokom Združenim državam Amerike omogočil prevlado nad strateškimi potmi med Azijo in Severno Ameriko, hkrati pa bi omejil vpliv Rusije in Kitajske v regiji. Bela hiša je nakup otoka že opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, kar stopnjuje napetosti z zaveznicami v Natu. Oblast v Københavnu in lokalna vlada v Nuuku sta Trumpove predloge kategorično zavrnili in poudarili, da Grenlandija ni naprodaj. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da morajo vsi pogovori potekati v skladu z mednarodnim pravom in ob polnem spoštovanju suverenosti. Kljub ostrim kritikam evropskih voditeljev Trumpova administracija vztraja pri svoji doktrini, ki vključuje tudi neizključevanje uporabe vojaške sile, kar postavlja nove izzive za transatlantsko sodelovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za časnik The New York Times jasno zavrnil možnost predsedniške pomilostitve za Sama Bankman-Frieda, nekdanjega izvršnega direktorja propadle kriptoborze FTX. Bankman-Fried trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi goljufij in zarote, povezanih z izginotjem več kot 8 milijard dolarjev sredstev strank. Trumpova odločitev prihaja kljub njegovi siceršnji naklonjenosti sektorju digitalnih sredstev in preteklim pomilostitvam drugih pomembnih osebnosti iz sveta kriptovalut. Trump je Bankman-Frieda uvrstil na seznam oseb, ki jim ne namerava podeliti milosti, ob bok glasbeniku Seanu "Diddyju" Combsu, odstavljenemu venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in nekdanjemu senatorju Robertu Menendezu. S tem je predsednik potegnil jasno ločnico med svojo politiko podpore kriptoindustriji in ničelno toleranco do obsežnih finančnih goljufij, ki so zamajale zaupanje v trg digitalnih sredstev. Bankman-Fried, ki je bil v preteklosti velik donator demokratskih kampanj, se trenutno sicer še vedno trudi s pritožbenim postopkom. Odločitev je v javnosti odjeknila predvsem zaradi kontrasta s Trumpovimi preteklimi dejanji, ko je pomilostil osebnosti, kot sta nekdanji direktor Binance Changpeng Zhao in ustanovitelj tržnice Silk Road Ross Ulbricht. S tem ko je Bankman-Frieda pustil v zaporu, Trump utrjuje podobo voditelja, ki nagrajuje lojalnost industriji, a strogo kaznuje zlorabo zaupanja vlagateljev. Bankman-Fried ostaja za zapahi od avgusta 2023, ko mu je bila zaradi poskusa vplivanja na priče odvzeta varščina še pred začetkom sojenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časopis New York Times potrdil, da je prejel pisno prošnjo za pomilostitev s strani Seana Combsa, znanega pod umetniškim imenom Diddy. Glasbenik, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, je skušal s pismom doseči revizijo svoje obsodbe. Trump je v pogovoru jasno poudaril, da o ugoditvi tej prošnji ni niti razmišljal in da pomilostitve ne namerava podeliti. Combs je bil oktobra lani spoznan za krivega v dveh točkah obtožnice, ki sta se nanašali na transport oseb z namenom prostitucije, za kar mu je bila izrečena zaporna kazen. Čeprav so se v preteklosti v javnosti pojavljala ugibanja o morebitni naklonjenosti predsednika do obsojenega raperja, so zadnje izjave iz Bele hiše te govorice dokončno ovrgle. Trump je dejal, da je ekipa glasbenika stopila v stik z njim, vendar zadeva zanj ni predmet obravnave. Ta odločitev prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča s pritiski glede različnih pravnih vprašanj in vprašanj državljanstva. Zavrnitev pomilostitve za tako odmevno osebnost iz sveta zabavne industrije kaže na predsednikovo namero, da se distancira od kontroverznih osebnosti, ki so bile pravnomočno obsojene za zunajzakonska in moralna kazniva dejanja, kljub prejšnjim poročanjem o njegovem morebitnem razmišljanju v nasprotni smeri.

Neodvisni preiskovalci so v zvezni državi Minnesota razkrili obsežen škandal, povezan z večmilijardnimi goljufijami z javnimi sredstvi. Z uporabo javno dostopnih posnetkov so dokazali, da so številna somalijska podjetja prejemala davkoplačevalski denar za dejavnosti, ki v resnici niso obstajale. Razkritja so povzročila buren politični odziv in prisilila guvernerja Tima Walza k uvedbi strogih nadzornih ukrepov, medtem ko so zvezne oblasti v državo napotile dodatne preiskovalne vire. Istočasno se administracija novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa spopada z ostrimi obtožbami o razširjanju neresnic glede smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu. Uradniki so žrtev brez dokazov označili za domačo teroristko, kar je v neposrednem nasprotju z razpoložljivimi video posnetki incidenta. Kritiki poudarjajo, da gre za načrtno strategijo izmišljanja groženj, ki cilja na določene družbene skupine, vključno s pripadniki skupnosti LGBTQ+. Dogajanje v Minnesoti kaže na vse večjo vlogo neodvisnih preiskovalcev pri nadzoru državnih institucij, ki so v preteklosti spregledale opozorila o korupciji. Ti dogodki so dodatno zaostrili že tako napete odnose med aktualno politično oblastjo, mediji in neodvisnimi ustvarjalci vsebin, ki s svojimi objavami na družbenih omrežjih dosegajo milijonsko občinstvo in neposredno vplivajo na zvezno politiko.

V ameriški javnosti se krepijo razprave o primernosti predsednika Donalda Trumpa za opravljanje funkcije, pri čemer kritiki opozarjajo na njegove domnevno nesmiselne in absurdne komunikacijske strategije. Zadnji v nizu dogodkov, ki je sprožil polemike, vključuje objavo videoposnetka z vojaško tematiko na omrežju Truth Social, ki ga spremlja pesem skupine Creedence Clearwater Revival 'Fortunate Son'. Izbira te protivojne skladbe, ki kritizira privilegirane posameznike, ki so se izognili vojaški obveznosti, je v javnosti sprožila val začudenja in ugibanj o namernosti takšnih provokacij. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija načrtno uporablja estetiko protislovja in nesmiselnosti, da bi šokirala in sčasoma otopela javnost. Primerjave z zgodovinskimi osebnostmi, kot je bil bavarski kralj Ludvik II., nakazujejo na zaskrbljenost zaradi Trumpovega odmika od realnosti in vladanja s pomočjo spektakla namesto premišljene politike. Medtem ko mediji vedno pogosteje izpostavljajo vprašanje njegovega duševnega zdravja, republikanska stranka ostaja tarča kritik zaradi domnevnega ignoriranja teh opozorilnih znakov. Dogajanje v Mar-a-Lagu, kjer je Trump namesto uradnega nagovora novinarjem o vojaški operaciji v Venezueli raje objavljal na družbenih omrežjih, dodatno potrjuje tezo o njegovem prednostnem usmerjanju v neposredno in pogosto kaotično komunikacijo z volivci. Ta pristop po mnenju strokovnjakov služi kot orodje za preusmerjanje pozornosti od ključnih političnih vprašanj k banalnim estetskim razpravam.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je v petek razkril, da so se pogajanja o ključnem trgovinskem sporazumu med Indijo in Združenimi državami Amerike končala brez uspeha, ker indijski premier Narendra Modi ni opravil pričakovanega telefonskega klica predsedniku Donaldu Trumpu za dokončni dogovor. Po navedbah ameriške strani je ta komunikacijski zastoj povzročil prekinitev lanskih pogovorov, kar je kasneje vodilo do Trumpove odločitve o podvojitvi carin na indijsko blago. Dogajanje razkriva ostre diplomatske pritiske in nasprotujoče si trditve obeh strani. Medtem ko ameriški uradniki poudarjajo osebno diplomacijo kot ključni faktor, opozicijska stranka Indijski nacionalni kongres situacijo izkorišča za kritiko Modijeve zunanje politike. Indija se ob tem sooča z grožnjami o uvedbi 500-odstotnih carin v okviru novega ameriškega zakona o sankcioniranju Rusije za leto 2025, kar še dodatno zaostruje gospodarske odnose med državama. Analitiki opozarjajo, da gre za specifično taktiko ameriške administracije, ki z osebnimi pritiski in javnimi razkritji poskuša izsiliti trgovinske koncesije. V luči nedavnih sporazumov, ki so jih ZDA sklenile z drugimi azijskimi partnericami, kot sta Japonska in Indonezija, neuspeh z Indijo predstavlja pomemben odmik od siceršnjih prizadevanj za stabilizacijo trgovine v indopacifiški regiji.

Združene države Amerike so v sodelovanju z začasnimi oblastmi v Venezueli v mednarodnih vodah Karibskega morja zasegle tanker Olina, ki je iz države izplul brez njihovega dovoljenja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za že peto tovrstno plovilo, ki so ga ameriške sile ustavile v zadnjih tednih, s čimer Washington stopnjuje nadzor nad izvozom nafte. Nafta z zaseženega tankerja, ki je plul pod zastavo Vzhodnega Timorja, bo prodana v okviru novega energetskega sporazuma, ladja pa se po navedbah ameriških uradnikov vrača v Venezuelo. Vzporedno z vojaškimi in pomorskimi operacijami se krepijo prizadevanja za obnovo diplomatskih vezi, saj so ameriški diplomati 9. januarja 2026 prispeli v Caracas. Namen obiska je preučiti možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva ZDA, ki je bilo zaprto od leta 2019. Začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez je potrdila začetek pripravljalnih diplomatskih procesov, ki bi po letih napetosti in sankcij lahko vodili do normalizacije odnosov med državama. Na gospodarskem področju je Trump napovedal ambiciozen načrt, po katerem naj bi ameriške naftne korporacije v venezuelsko infrastrukturo vložile vsaj 100 milijard dolarjev lastnih sredstev. Načrt predvideva takojšnjo predelavo in prodajo do 50 milijonov sodčkov surove nafte, pri čemer podjetja od ameriške vlade pričakujejo predvsem varnostno zaščito. Odločitev o tem, katera podjetja bodo prva vstopila na venezuelski trg, naj bi bila po Trumpovih besedah sprejeta v najkrajšem možnem času.

Po srečanju republikancev v Kennedyjevem centru v Washingtonu in prvih glasovanjih v novem političnem letu so se pokazale razpoke v enotnosti stranke. Republikanci so v kongresu glasovali proti Trumpu, ker se bojijo njegovega odziva.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v petek, 9. januarja 2026, v svojem letovišču Mar-a-Lago sestal z izvršnimi direktorji podjetij iz naftnega in plinskega sektorja. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju energetske politike in razpravi o prihodnosti ameriške proizvodnje energentov. Trumpova administracija si v okviru svojega gospodarskega programa prizadeva za povečanje domačega črpanja fosilnih goriv in zmanjšanje regulativnih bremen za energetska podjetja. Ob robu srečanja z gospodarstveniki je Bela hiša sporočila, da je predsednik Trump preklical načrtovani drugi val ukrepov oziroma pritiskov na Venezuelo. Odločitev o preklicu je bila sprejeta na podlagi informacij o sodelovanju venezuelske strani z Združenimi državami Amerike. To predstavlja premik v zunanji politiki do Caracasa, saj se je administracija namesto stopnjevanja sovražnosti odločila za pragmatičen pristop, ki temelji na trenutni pripravljenosti Venezuele na kooperacijo. Dogodki potekajo v času, ko Trumpova administracija utrjuje svojo zunanjo in notranjo politiko po prvih mesecih drugega mandata. Medtem ko se predsednik spopada s pravnimi izzivi in preteklimi spori, njegovo delovanje na področju energetike in mednarodnih odnosov kaže na osredotočenost na ekonomske interese ZDA. Srečanje z energetskimi mogotci potrjuje prednostno nalogo zagotavljanja energetske neodvisnosti in stabilnosti trga v novem političnem ciklu.

Ameriška javnost in politični analitiki so izrazili zaskrbljenost zaradi načrtov predsednika Donalda Trumpa o obsežnih gradbenih posegih v Belo hišo. Potem ko je bila porušena vzhodna krila stavbe za izgradnjo nove plesne dvorane, so se pojavile informacije o načrtovani širitvi zahodnega krila, kar kritiki označujejo za sistematično uničevanje zgodovinske arhitekture pod krinko zagotavljanja simetrije. Demokratski strategi opozarjajo, da gre za vnaprej načrtovano strategijo preoblikovanja simbolov ameriške moči v zasebne objekte za razkošne dogodke. Istočasno se stopnjujejo napetosti znotraj Trumpovega ožjega kroga. Tajna služba je bila obveščena o morebitnem varnostnem tveganju, ki naj bi ga povzročila nekdanja kongresnica Marjorie Taylor Greene. Obtožbe namigujejo, da je protestnikom razkrila lokacijo predsednikove večerje v restavraciji v Washingtonu, kar je Greene odločno zanikala in označila za maščevanje Bele hiše zaradi njenih zahtev po objavi dokumentov, povezanih z afero Jeffreyja Epsteina. Dodaten odpor je sprožil poskus preimenovanja Kennedyjevega centra, ene najpomembnejših kulturnih ustanov v Združenih državah Amerike. Člani nacionalnega simfoničnega orkestra, med katerimi so tudi Trumpovi podporniki, so izrazili zgroženost nad potezo, ki jo vidijo kot politizacijo umetnosti. Glasbeniki poročajo o naraščajočem strahu pred izgubo zaposlitve in oteženem delovanju zaradi predsednikovega poseganja v avtonomijo kulturnega središča.

Ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick je v nedavnem intervjuju zatrdil, da je bil trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Indijo preložen, ker indijski premier Narendra Modi ni opravil telefonskega klica s predsednikom Donaldom Trumpom za dokončanje pogajanj. Lutnick je pojasnil, da so bili pogoji sporazuma že pripravljeni, vendar se indijska stran ni odločila za zadnji korak, kar je povzročilo zastoj v pogajanjih, ki so se začela krhati že lansko leto. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je navedbe ameriškega sekretarja odločno zavrnilo kot netočne. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da sta državi izvedli vrsto zahtevnih pogajanj in da interpretacija o enem samem manjkajočem klicu ne odraža dejanske kompleksnosti diplomatskih odnosov. Kljub temu so se napetosti stopnjevale, ko je Trump avgusta lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov, kar je bila deloma tudi povračilna mera za indijske nakupe ruske nafte. Trenutne razmere so povzročile padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven, medtem ko se v New Delhiju pripravljajo na morebitne nove pritiske. Poleg obstoječih carin Indijo skrbi tudi nov ameriški zakonodajni predlog, ki bi lahko omogočil uvedbo do 500-odstotnih carin na določeno blago. Analitiki ocenjujejo, da se indijska diplomacija še vedno prilagaja nepredvidljivemu slogu sklepanja poslov, ki ga zagovarja ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Francoska vlada je uradno prestavila datum letošnjega vrha skupine G7, ki bo potekal v alpskem letovišču Evian-les-Bains, da bi se izognila prekrivanju z načrtovanim borilnim dogodkom v Beli hiši. Vrh, ki bi se moral začeti 14. junija, se bo po novem začel dan pozneje in bo trajal od 15. do 17. junija. Razlog za to nenavadno spremembo mednarodnega urnika je želja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da na svoj 80. rojstni dan v Washingtonu gosti prireditev mešanih borilnih veščin (UFC). Odločitev o prestavitvi so potrdili uradniki, seznanjeni s pripravami na vrh, sprememba pa je že vidna na uradni spletni strani skupine G7. Donald Trump je že lani jeseni napovedal, da namerava svoj visoki jubilej proslaviti z borilnim spektaklom na trati pred Belo hišo. Ker se prvotni termin vrha G7 ni ujemal z njegovimi načrti, je francoska stran kot gostiteljica popustila in srečanje najmočnejših svetovnih gospodarstev zamaknila za en dan. Dogodek v Beli hiši bo sovpadal tudi z ameriškim dnevom zastave, kar dodatno poudarja simbolni pomen praznovanja za ameriškega predsednika. Kljub temu da gre za diplomatsko nenavadno potezo, ko se urnik svetovnih voditeljev prilagaja športnemu dogodku zasebne narave, so francoski organizatorji prilagoditev izvedli, da bi zagotovili polno udeležbo vseh vabljenih držav, vključno z Združenimi državami Amerike.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je decembra ustvarilo 50.000 novih delovnih mest, kar po podatkih ministrstva za delo predstavlja stabilizacijo trga, a hkrati potrjuje trend upočasnjevanja zaposlovanja. Stopnja brezposelnosti se je spustila na 4,4 odstotka, čeprav je končni rezultat rasti števila delovnih mest zaostal za pričakovanji finančnih analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali 73.000 novih položajev. Strokovnjaki poudarjajo, da je bilo leto 2025 eno najšibkejših obdobij za rast zaposlovanja v zadnjih desetletjih, pri čemer je zasebni sektor skoraj v celoti slonel na zdravstvenem varstvu in socialni pomoči. Analitiki opozarjajo na fenomen t.i. dvojnega udarca za ameriška gospodinjstva. Medtem ko so nova delovna mesta v drugih sektorjih redka, močna rast v zdravstvu nakazuje na naraščajoče stroške zdravstvenih storitev, ki dodatno obremenjujejo proračune prebivalcev. Brez prispevka zdravstvenega sektorja bi ZDA v letu 2025 verjetno zabeležile neto izgubo delovnih mest, kar kaže na precejšnjo ranljivost celotnega gospodarskega sistema in njegovo strukturno neuravnoteženost. Število novih vlog za nadomestilo za brezposelnost se je prejšnji teden zmerno povečalo, vendar število odpuščanj ostaja na relativno nizki ravni. Kljub temu podjetja kažejo manjše zanimanje za novo zaposlovanje, kar povzroča stagnacijo na trgu dela. Ta razvoj dogodkov sovpada z negotovostjo glede prihodnje trgovinske politike in carin, ki so jih napovedale oblasti, kar dodatno vpliva na previdnost delodajalcev pri dolgoročnem načrtovanju kadrovskih potreb.

Trener nemškega prvoligaša Bayerja iz Leverkusna Kasper Hjulmand je v javnosti pojasnil svoje nedavne izjave o Grenlandiji, ki so v medijih sprožile ugibanja o morebitni kritiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Danski strokovnjak je poudaril, da njegovi zapisi na družbenih omrežjih nimajo nobene povezave s politiko ali imperializmom, temveč so bili osebne narave, saj od tam prihaja njegova življenjska sopotnica. Hjulmand je s tem želel končati razprave, ki so njegove besede interpretirale kot odziv na Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Kljub temu da so nekateri mediji njegove objave povezovali z odzivom na ameriško zunanjo politiko, je trener vztrajal, da je šlo zgolj za izraz navezanosti na domovino njegove partnerke. V nogometnem svetu, kjer so politična stališča pogosto pod drobnogledom, je Hjulmand izpostavil, da se spopada z napačnimi interpretacijami svojih besed. Njegov cilj je bil izključno promocija naravnih lepot in kulture otoka, ne pa podajanje političnih sodb ali kritik svetovnih voditeljev. Klub Bayer Leverkusen primera uradno ni komentiral, saj gre za zasebna stališča zaposlenega. Hjulmand se namerava v prihodnje osredotočiti predvsem na vodenje moštva v nemški Bundesligi, medtem ko grenlandsko vprašanje zanj ostaja izključno zasebna tema. Razprava je sicer ponovno obudila spomin na diplomatska trenja med Združenimi državami Amerike in Dansko, vendar brez neposredne vpletenosti športnih akterjev v uradno politiko.

Vrednost ameriškega dolarja je v petek, 9. januarja 2026, ostala stabilna oziroma se je v nekaterih latinskoameriških državah, vključno z Argentino, Perujem in Venezuelo, rahlo povečala. V Argentini so finančni trgi pozorno spremljali različne tipe menjalnih tečajev, vključno z uradnim in t.i. »blue dolarjem«, medtem ko je v Peruju centralna banka (BCRP) določila tečaj pri 3,36 solesa za dolar. Stabilnost oziroma nihanje valut je tesno povezano s širšimi geopolitičnimi pritiski in napovedmi iz Združenih držav Amerike. Mehiški peso se je spopadal s pritiski in se gibal okoli vrednosti 17,97 pesa za dolar. Negotovost na mehiškem trgu je bila v veliki meri posledica nedavnih groženj Donalda Trumpa glede vojaškega ukrepanja proti mamilarskim kartelom, kar vnaša dodatno tveganje v regionalno gospodarstvo. Kljub manjšemu, 0,07-odstotnemu popravku vrednosti navzgor, mehiška valuta ostaja ranljiva na retoriko prihajajoče ali aktualne ameriške administracije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje trenda rasti dolarja v regiji, ki se je stopnjeval že v preteklem letu. V Venezueli centralna banka še naprej prilagaja uradni tečaj glede na razmere na menjalnem trgu, kjer inflacijski pritiski in povpraševanje po tuji valuti ne popuščajo. Regionalni trgi tako ostajajo v stanju visoke pripravljenosti na morebitne nove ekonomske ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko dodatno destabilizirali lokalne valute.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so potekali protesti tudi v Clark Parku v Detroitu. Podpredsednik JD Vance je kritiziral medije in jim očital pristranskost, pri čemer se je skliceval na videoposnetek, ki naj bi prikazoval dogodek z vidika agenta ICE. Katie Miller, žena Trumpovega svetovalca Stephena Millerja, pa je izrazila nezadovoljstvo, ker ji ChatGPT ni odgovoril na vprašanje o streljanju v Minneapolisu v skladu z njenimi pričakovanji.

V okviru načrtovane širitve Bele hiše so bili javnosti razkriti podrobnejši arhitekturni načrti, ki predvidevajo gradnjo reprezentativnega stopnišča ter novih prostorov za logistiko, prehrano in tehnično vzdrževanje. Predlogi, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa v četrtek predstavila pristojni komisiji za nadzor zgradb, vključujejo obsežne posege v vzhodnem krilu predsedniške rezidence, ki bodo posodobili infrastrukturo za zaposlene in obiskovalce. Poleg novosti v vzhodnem delu načrti predvidevajo tudi spremembe na kolonadi zahodnega krila in v prostorih, ki so bili poimenovani zgornje zahodno krilo. Gre za prvo javno razgrnitev tako podrobnih načrtov za dodatke k zgodovinskemu objektu, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje funkcionalnosti dostavnih poti in servisnih dejavnosti znotraj kompleksa. Arhitekturni posegi so zasnovani tako, da bi omogočili nemoteno delovanje Bele hiše kot sodobnega upravnega središča. Projekt poudarja potrebo po dodatnih prostorih za komunalne storitve in logistično podporo, kar odraža naraščajoče potrebe sodobne predsedniške administracije. Komisija, ki bdi nad načrti, bo v prihodnje ocenila vpliv teh posegov na zgodovinsko integriteto zgradbe. Dokumentacija razkriva, da bi nova infrastruktura bistveno olajšala vsakodnevne operacije, hkrati pa s stopniščem dodala estetski poudarek vzhodnemu delu kompleksa.

Ameriški uradniki so po poročanju tiskovne agencije Reuters razpravljali o možnosti pavšalnih denarnih izplačil prebivalcem Grenlandije, s katerimi bi jih poskušali prepričati v odcepitev od Danske in morebitno priključitev k Združenim državam Amerike. Štiri neimenovani viri, ki so blizu tej tematiki, so potrdili, da so bili ti finančni spodbudniki del širšega načrta administracije novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa za povečanje ameriškega vpliva na Arktiki. Kljub ponujenim finančnim iniciativam javnomnenjske raziskave med prebivalci Grenlandije kažejo na zapleteno situacijo. Čeprav si večina prebivalcev otoka želi neodvisnosti od Danske, hkrati izražajo močno nasprotovanje priključitvi k Združenim državam Amerike. Grenlandija trenutno uživa status samoupravnega ozemlja v okviru danskega kraljestva, ki v veliki meri določa njeno zunanjo in obrambno politiko. Načrti za morebiten odkup ali priključitev otoka so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja med Washingtonom in Kopenhagnom. Danska vlada je večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, vendar se zdi, da Trumpova ekipa v svojem prizadevanju za strateško prednost pred Rusijo in Kitajsko v tej regiji še naprej preučuje alternativne načine za dosego svojega cilja, vključno z neposrednimi finančnimi ponudbami prebivalstvu.

Južno poveljstvo ameriške vojske je objavilo posnetek zasega naftnega tankerja Olina v Karibskem morju, blizu Trinidada in Tobaga. Zaseg je bil izveden v sklopu prizadevanj za nadzor nad venezuelskimi naftnimi produkti in preprečevanje kršitev sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Rusija je potrdila, da je v obsežnem raketnem in napadu z brezpilotnimi letali na Ukrajino uporabila raketo Orešnik, pri čemer je bil Kijev močno prizadet, z najmanj štirimi smrtnimi žrtvami in 19 ranjenimi. Cilj napada je bila ključna ukrajinska infrastruktura. Ukrajinski piloti so poročali o neučinkovitosti Natovih taktik proti ruskim lovcem zaradi goste mreže ruske protizračne obrambe. Združeno kraljestvo in Ukrajina sta podpisali sporazum o obrambnih projektih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Predsednik Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je ukinil sodelovanje in financiranje teh institucij, vključno s 31 agencijami, ki delujejo v okviru sistema Združenih narodov. Med vidnejšimi organizacijami, ki jih ukrep zajema, sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ZDA pa so napovedale tudi odstop od Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Washington je odločitev utemeljil s trditvijo, da so omenjene institucije sovražne do ameriških interesov in da služijo zgolj uresničevanju t.i. globalistične agende. Bela hiša načrtuje, da bo milijarde dolarjev, ki so bili prej namenjeni za delovanje teh organizacij, preusmerila v krepitev varnosti na ameriških mejah in izboljšanje vojaške pripravljenosti države. Ukrep predstavlja enega najobsežnejših odmikov od multilateralnega sodelovanja v sodobni zgodovini ZDA. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava mednarodni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko podporniki administracije potezo pozdravljajo kot zmago za nacionalno suverenost. Dogodek sledi vrsti zaostrenih zunanjepolitičnih stališč, ki jih je Trumpova administracija zavzela v zadnjih mesecih, vključno z napetostmi glede trgovinskih tarif in strateških vprašanj v Evropi, kar kaže na sistematično uresničevanje politike "Amerika na prvem mestu" (America First).

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo pozval k novemu srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, saj se pogajalske skupine obeh držav ponovno ukvarjajo z najtežjimi vprašanji v mirovnih procesih, vključno z ozemeljsko celovitostjo in prihodnjo varnostjo Ukrajine. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina že izpolnila vse svoje obveznosti v pogajanjih, zato zavrača nove zahteve, ki bi bile lahko postavljene v okviru iskanja rešitve za končanje vojne. Poudaril je, da morajo pogajanja odražati pravičen mir, ki ne bi dodatno obremenil ukrajinske strani. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil prepričanje, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi skleniti mirovni sporazum. Trump je nakazal, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati pri zagotavljanju prihodnje obrambe Ukrajine, s čimer bi preprečili morebitne nove ruske vdore. Po Trumpovih besedah naj bi bila ruska stran po večkratnih neuspešnih poskusih zdaj pripravljena na dogovor, čeprav so se razmere na bojišču po zadnjih obsežnih ruskih napadih močno zaostrile. Dogajanje se odvija v luči stopnjevanja pritiska s strani Bele hiše, ki si prizadeva za hitro končanje konflikta. Medtem ko Washington poudarja potrebo po kompromisu, Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti in neposrednem dialogu na najvišji ravni. Zelenski od Trumpa pričakuje odločno ukrepanje, zlasti po nedavnih ruskih zračnih napadih, ki so dodatno ogrozili civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo v državi. Ta diplomatska prizadevanja so neposredno povezana s prejšnjimi Trumpovimi ultimati Rusiji za čimprejšnjo ustavitev sovražnosti.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Francoska vlada je uradno sporočila, da junijski vrh skupine G7 v letovišču Évian ne bo potekal v prvotno predvidenem terminu. Do preložitve dogodka, na katerem se bodo sestali voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, prihaja zaradi usklajevanja urnikov vpletenih strani. Sprememba termina je v nekaterih medijih sprožila ugibanja o morebitni povezavi z interesi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede njegovega zanimanja za borilne veščine, vendar uradni viri teh namigovanj niso potrdili. Glavni poudarek srečanja ostaja na vprašanjih globalne diplomacije in mednarodne stabilnosti. Organizatorji so poudarili, da bodo novi datumi znani v kratkem, pri čemer lokacija v prestižnem zdraviliškem kraju ob Ženevskem jezeru ostaja nespremenjena. Diplomatska prizadevanja so trenutno usmerjena v zagotavljanje polne udeležbe vseh povabljenih državnih voditeljev.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Vrednosti svetovnih delnic so se v četrtek večinoma znižale, prav tako so padle terminske pogodbe v Združenih državah Amerike, s čimer se je končalo obdobje rasti ob začetku novega leta. V Evropi sta britanski indeks FTSE 100 in pariški CAC 40 zabeležila rahle padce, nemški DAX pa se je znižal za 0,1 odstotka. Azijski trgi so prav tako beležili izgube, pri čemer je tokijski Nikkei 225 padel za 1,6 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 1,2 odstotka, kljub uspešnemu debiju podjetja Zhipu, kitajskega tekmeca OpenAI. Na ameriškem trgu so v sredo delnice gradbenih podjetij utrpele padce zaradi izjav predsednika Donalda Trumpa glede morebitne prepovedi nakupov enostanovanjskih hiš za velike investitorje. Ta napoved je vnesla negotovost v nepremičninski sektor in vplivala na splošno razpoloženje vlagateljev na Wall Streetu, ki je v preteklih dneh sicer beležil rekordne vrednosti. Cene nafte so se po obdobju volatilnosti zvišale, kar je posledica ameriškega zajetja venezuelskega predsednika. Geopolitična napetost v Latinski Ameriki neposredno vpliva na energetske trge, saj vlagatelji ocenjujejo tveganja glede oskrbe z nafto. Kljub splošnemu pesimizmu na trgih so nekatere tehnološke delnice na Kitajskem ohranile zanimanje vlagateljev, vendar to ni zadoščalo za preobrat negativnega trenda na vodilnih svetovnih borzah.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Minister za zdravje Robert F. Kennedy ml. je predstavil prenovljene ameriške prehranske smernice in novo prehransko piramido, ki daje prednost beljakovinam, mlečnim izdelkom ter zelenjavi in sadju pred predelano hrano in dodanimi sladkorji. Prehranska piramida je obrnena, kar poudarja pomen mesa in mlečnih izdelkov v prehrani, medtem ko so žitarice postavljene na dno. Nova priporočila so bila objavljena s strani Trumpove administracije.

V New Yorku so se odvili množični protesti po usodnem streljanju v Minneapolisu, kjer je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Nicole Good. Incident, ki je trenutno še v fazi preiskave, je sprožil val ogorčenja med aktivisti in organizacijami za pravice priseljencev. Medtem ko zvezne oblasti trdijo, da je Goodova z vozilom zapeljala proti agentom, so se v spodnjem Manhattnu zbrali protestniki, ki so pod vodstvom skupin, kot je Hands Off NYC, obsodili delovanje agencije ICE. Dogajanje na trgu Foley Square je hitro preraslo v napeto vzdušje z radikalno retoriko. Po poročilih so nekateri udeleženci vzklikali nasilna gesla, uperjena proti organom pregona in javnim uslužbencem. Posnetki z dogodka razkrivajo, da je del množice vzklikal grožnje s smrtjo guvernerki Kristi Noem, ki je bila omenjena v kontekstu prihodnjega vodenja ministrstva za domovinsko varnost. Poleg tega so se pojavili pozivi k ubojem agentov službe ICE, kar je v ameriški javnosti sprožilo razprave o mejah svobode govora in varnosti uradnih oseb. Murad Awawdeh, direktor Newyorške koalicije za priseljence, je agencijo ICE označil za odpadniško in nezakonito organizacijo, ki širi paniko in strah. Aktivisti zahtevajo popolno odpravo te agencije, saj po njihovem mnenju vsako izvajanje priseljenske zakonodaje pomeni neupravičen poseg v človekove pravice. Kritiki protestov pa opozarjajo, da tovrstni dogodki in grožnje z obešanjem politikov dodatno polarizirajo družbo in ogrožajo ustavni red.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih. Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev čuti zavezanega izključno svoji vesti. Po njegovih besedah v mednarodnem pravu ne vidi avtoritete, ki bi morala usmerjati njegovo delovanje, temveč se zanaša na lastna moralna načela. Trump je poudaril, da je njegova moč v vlogi vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil omejena zgolj z njegovo osebno etiko in ne z mednarodnimi pravnimi akti. Izjave predsednika Združenih držav Amerike nakazujejo na premik k izrazitemu unilateralizmu, kjer se osebna presoja voditelja postavlja nad uveljavljene globalne norme. Takšen pristop bi lahko pomenil odmik od tradicionalnih zavezništev in multilateralnih sporazumov, ki so desetletja predstavljali temelje mednarodnega reda. Njegova interpretacija pristojnosti vrhovnega poveljnika nakazuje na široko polje delovanja pri uporabi vojaške sile brez zunanjih pravnih omejitev. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšno zanemarjanje mednarodnega prava povzročilo nestabilnost v globalnih odnosih. Trumpovo vztrajanje pri avtonomnem odločanju na podlagi lastne morale odpira vprašanja o prihodnji vlogi ZDA v mednarodnih organizacijah in spoštovanju konvencij, ki so bile ustanovljene prav z namenom preprečevanja samovoljnega delovanja velesil.

Na platformi Polymarket je verjetnost, da bo Donald Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo, dosegla rekordno raven. Senat ZDA je v glasovanju o vojni v Venezueli izrazil redek grajo Trumpovi administraciji, čeprav je ukrep, ki zahteva odobritev kongresa za prihodnje vojaške operacije, pretežno simboličen. Poleg tega je Trumpova administracija sprožila obsežne spremembe znotraj zvezne vlade in se sooča z nerešenimi primeri. Po napovedi obrambnega proračuna v višini 1,5 bilijona dolarjev so delnice ameriških obrambnih podjetij na Wall Streetu poskočile.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

V izraelskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, med njimi otroci. Skupno število žrtev izraelskega genocida v Gazi je naraslo na 71.409. Papež Leon XIV. je poudaril, da imajo Palestinci pravico do življenja v miru na svoji zemlji.