Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski se bosta po navedbah virov britanskega časnika The Telegraph srečala na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer naj bi formalizirala obsežen načrt za obnovo Ukrajine. Načrt, poimenovan "načrt blaginje", predvideva mobilizacijo približno 800 milijard ameriških dolarjev v obdobju desetih let, ki bi jih namenili za ponovni zagon gospodarstva in obnovo uničene infrastrukture. Evropski zavezniki so srečanje v Švici predlagali kot ustreznejšo lokacijo v primerjavi z obiskom v Beli hiši, čeprav so nekateri evropski uradniki ukrajinski strani svetovali previdnost pri hitrosti pogajanj z novo ameriško administracijo. Poleg finančnega svežnja za obnovo je predsednik Zelenski potrdil potek pogovorov o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Združenimi državami Amerike in Ukrajino. Po besedah ukrajinskega predsednika bi takšen dokument vključeval odpravo carin na trgovanje z ZDA, kar bi državi prineslo znatne konkurenčne prednosti v primerjavi s sosednjimi državami in v državo privabilo tuje investitorje. Zelenski poudarja, da bi sporazum o prosti trgovini služil kot dodatno jamstvo za gospodarsko varnost države. Napovedana srečanja in pogajanja so del širšega prizadevanja Kijeva za utrditev odnosov s Trumpovo administracijo, kar sledi decembrskim pogovorom med voditeljema v Washingtonu. Poleg gospodarskih vprašanj je na mizi tudi bilateralni dokument o varnostnih jamstvih, ki naj bi bil po navedbah ukrajinske strani že pripravljen na podpis na najvišji ravni. Zelenski pričakuje, da bo osebni dialog s Trumpom v Davosu ključen za dokončno uskladitev podrobnosti teh strateških sporazumov.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik in geopolitičnih napetosti po drzni vojaški operaciji v Caracasu, kjer so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na sojenje v New York. Čeprav je Bela hiša operacijo utemeljila z obtožbami o narkoterorizmu, je Trump kasneje priznal, da je glavni cilj odstranitve Madura pridobitev nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, v kateri je po poročilih umrlo med 40 in 100 civilistov, je sprožila resne pomisleke med nekdanjimi uradniki za nacionalno varnost, ki predsedniku očitajo nepremišljenost in celo kognitivni upad. Medtem ko se manjša naftna podjetja zanimajo za vstop na venezuelski trg, so veliki energetski giganti, kot so Exxon Mobil, Chevron in Shell, do načrtov administracije zadržani. Vodilni predstavniki teh podjetij opozarjajo na visoka tveganja in dvomijo o smiselnosti milijardnih investicij v trenutnih razmerah. Finančni minister Scott Bessent je priznal, da korporativni odbori velikih podjetij trenutno ne kažejo zanimanja za sodelovanje, kar postavlja pod vprašaj Trumpove načrte o hitri obnovi venezuelske naftne industrije pod ameriškim okriljem. Mednarodni odzivi na dogajanje so deljeni. Ruski opozicijski politik Mark Fejgin je operacijo označil za jasen signal Moskvi, da se je strategija Washingtona spremenila in da popuščanja Vladimirju Putinu ne bo več. Kljub temu nekdanji obveščevalci opozarjajo, da bi Trumpove grožnje s podobnimi napadi v Mehiki, Kolumbiji in celo na Grenlandiji lahko povzročile nepopravljivo škodo mednarodnemu ugledu ZDA in stabilnosti v regiji.

Nestrptno pričakovane gospodarske napovedi ameriškega Kongresnega proračunskega urada (CBO) ter analiz investicijskih velikanov Morgan Stanley in Citigroup predvidevajo, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v letu 2026 začela z novim ciklom zniževanja kratkoročnih obrestnih mer. Po ocenah proračunskega urada naj bi se ključna obrestna mera do konca mandata predsednika Donalda Trumpa leta 2028 ustalila pri 3,4 odstotka. Obenem napovedi vključujejo postopno rast donosnosti desetletnih državnih obveznic, medtem ko naj bi stopnja brezposelnosti vrhunec dosegla leta 2026 pri 4,6 odstotka, nato pa se do leta 2028 znižala na 4,4 odstotka. Investicijski banki Morgan Stanley in Citigroup sta v svojih zadnjih poročilih za stranke še dodatno prilagodili pričakovanja glede dinamike denarne politike. Morgan Stanley zdaj predvideva dva reza po 25 bazičnih točk v juniju in septembru 2026, Citigroup pa je svoje napovedi razširil na tri znižanja, kar bi ključno obrestno mero potisnilo pod mejo treh odstotkov. Te prilagoditve odražajo pričakovanja o povečanih pritiskih na centralno banko v času, ko se predsednik Trump pripravlja na imenovanje naslednika Jeroma Powlla na čelu te institucije. Kljub predvidenemu zniževanju obrestnih mer CBO opozarja, da bo inflacija v bližnji prihodnosti verjetno ostala nad ciljno ravnijo dveh odstotkov, ki jo zasleduje Fed. Realna gospodarska rast naj bi se leta 2026 povzpela na 2,2 odstotka, nato pa se v letih 2027 in 2028 upočasnila na povprečno 1,8 odstotka. Finančni trgi te napovedi interpretirajo kot odziv na pričakovane strukturne spremembe v ameriškem gospodarstvu in morebitne politične vplive na vodenje denarne politike v prihodnjem mandatu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sprožil obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je po napadu napovedal, da bodo ZDA prevzele upravljanje države, v Venezuelo pa namerava poslati ameriške naftne družbe. Poteza je utemeljena v okviru nove Strategije za nacionalno varnost, ki poudarja krepitev vpliva na zahodni polobli in preprečevanje delovanja tekmecev v regiji, čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da ameriška javnost Latinske Amerike ne uvršča med svoje prioritete. Hkrati je Bela hiša uradno napovedala izstop ZDA iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je več kot tri desetletja predstavljala temelj mednarodne okoljske diplomacije. Administracija je odločitev utemeljila z oceno, da sodelovanje v več kot 60 mednarodnih organizacijah ni več v interesu države. Gre za drastično stopnjevanje okoljske politike, saj je Trump tokrat posegel v senatno ratificirano pogodbo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, kar presega njegove prejšnje umike iz Pariškega sporazuma. Na mednarodnem prizorišču so Trumpove dejavnosti povzročile hude napetosti, zlasti zaradi ponovnih groženj z vojaškim zavzetjem Grenlandije. Trump je v izjavi za New York Times namignil, da bi se lahko odločal med članstvom v zvezi NATO in priključitvijo tega danskega ozemlja. Medtem ko so evropski zavezniki izrazili nestrinjanje z agresijo v Venezueli in grožnjami proti Grenlandiji, konkretnih diplomatskih ali vojaških protiukrepov za zdaj niso sprejeli, Bela hiša pa vztraja, da se nihče ne bo vojaško zoperstavil ZDA glede vprašanja Arktike.

Pet ameriških zveznih držav je vložilo tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi odločitve o zamrznitvi več kot 10 milijard dolarjev zveznih sredstev, namenjenih pomoči otrokom in družinam. Kalifornija, Kolorado, Illinois, Minnesota in New York so tožbo vložili na zveznem sodišču v Manhattnu, potem ko je zvezna vlada ustavila financiranje ključnih socialnih programov. Po navedbah agencije Reuters gre za sredstva iz zveznih skladov, ki so namenjena zagotavljanju varstva otrok in podpori družinam z nizkimi prihodki. Tožniki trdijo, da je bila zamrznitev sredstev neupravičena in da bo imela hude posledice za socialno varnost najranljivejših skupin prebivalstva. Države v tožbi poudarjajo, da administracija nima pravne podlage za samovoljno zadrževanje denarja, ki je bil že dodeljen v okviru zveznih programov pomoči. Gre za nov pravni spopad med posameznimi zveznimi državami in Belo hišo glede razdelitve proračunskih sredstev in izvajanja socialne politike. Odločitev sodišča bo imela pomemben vpliv na nadaljnje izvajanje programov socialne pomoči po celotnih Združenih državah Amerike. Če bo tožba uspešna, bo administracija prisiljena takoj sprostiti zadržana sredstva, kar bi omogočilo nemoteno delovanje storitev za varstvo otrok, ki so ključne za gospodarsko aktivnost staršev v teh državah. Primer odraža naraščajoče napetosti med demokratsko vodenimi zveznimi državami in republikansko administracijo na zvezni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek, 9. januarja 2026, uradno napovedala odhod iz Centra Johna F. Kennedyja za uprizoritvene umetnosti, ki je bil njen dom več kot pol stoletja. Odločitev za prekinitev sodelovanja je posledica prevzema vodenja centra s strani administracije Donalda Trumpa in njegovega preoblikovanja, kar je po navedbah virov ogrozilo neodvisnost umetniške institucije. Predstavniki opere so poudarili, da je bila odločitev težka, a nujna zaradi finančno zahtevnega odnosa in upada prodaje vstopnic. Prekinitev rezidence 70-letne operne organizacije sledi obdobju nestabilnosti in političnih pritiskov, ki so se stopnjevali po zamenjavi vodstva centra. Vodstvo opere želi s selitvijo na nove lokacije ohraniti svojo avtonomijo in se izogniti neposrednemu vplivu trenutne politične oblasti. Washingtonska nacionalna opera se namerava v prihodnje osredotočiti na nastope v alternativnih prizoriščih, ki bodo omogočila nemoteno umetniško ustvarjanje. Napetosti med institucijo in državno oblastjo so se začele stopnjevati že lansko leto, ko so se pojavili predlogi za preimenovanje delov centra. Selitev velja za eno najpomembnejših sprememb v kulturni krajini ameriške prestolnice, saj Kennedyjev center velja za osrednje nacionalno prizorišče za uprizoritvene umetnosti. Odločitev WNO odraža širši razkol med določenimi kulturnimi institucijami in politiko trenutne ameriške administracije.

Rusija je v četrtek izrazila oster protest zaradi ameriškega zasega naftnega tankerja, kar je povzročilo novo zaostritev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Ruski uradniki opozarjajo, da bi ta dogodek lahko negativno vplival na širše diplomatsko sodelovanje in prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Zaseg plovila, ki pluje pod rusko zastavo, se je zgodil v sredo na območju Severnega morja. Incident predstavlja neposredno grožnjo že tako krhkemu dialogu med svetovnima velesilama. Moskva trdi, da takšne poteze Združenih držav Amerike prinašajo dodatno nestabilnost in stopnjujejo napetosti na ključnih pomorskih poteh. Ruska stran je ob tem opozorila, da bi se posledice tega dejanja lahko razširile na druga področja medsebojnih interesov, kar dodatno zapleta reševanje regionalnih konfliktov. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek otežil morebitna pogajanja glede ukrajinske krize, saj Rusija zaseg interpretira kot provokacijo. Medtem ko Washington zagovarja zakonitost svojih ukrepov, ruska diplomacija vztraja pri kršitvi mednarodnih norm, kar napoveduje obdobje povečane hladnosti v medsebojnih odnosih.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je ameriško tajno službo Secret Service obvestila o sumu, da je nekdanja kongresnica Marjorie Taylor Greene protestnikom izdala lokacijo predsednikovega nenapovedanega obiska restavracije Joe's Seafood v Washingtonu. Dogodek, ki se je zgodil lani jeseni, je po poročanju medijev Trumpa močno vznemiril, saj so ga ob prihodu pričakali protivojni demonstranti. Zaradi incidenta je Bela hiša do preklica odpovedala vse prihodnje nenapovedane obiske javnih mest. Greene je obtožbe v petek ostro zavrnila in jih označila za »grozljivo in nevarno laž«. V odzivu na družbenih omrežjih je poudarila, da sta bila s Trumpom v času incidenta še v dobrih odnosih in da bi ga kot njegova takratna zaveznica nikoli ne izpostavila nevarnosti. Po njenih trditvah gre za maščevanje Bele hiše, ker je vztrajala pri objavi dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar naj bi ujezilo predsednikove sodelavce. Odnosi med nekdanjo tesno zaveznico in predsednikom so se sicer v zadnjem obdobju močno poslabšali. Trump je Greenovo javno označil za izdajalko približno dva meseca po omenjenem dogodku v restavraciji, kar sovpada s širšimi napetostmi znotraj gibanja MAGA. Preiskava o tem, kako so protestniki pridobili natančne podatke o gibanju predsednika, ki niso bili del javnega protokola, se po poročanju portala Axios nadaljuje.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek napovedala prekinitev 55-letnega sodelovanja s Centrom uprizoritvenih umetnosti Johna F. Kennedyja, kar predstavlja najmočnejši kulturni odpor proti upravljanju predsednika Donalda Trumpa. Umetniški svet opere je izglasoval predčasno prekinitev pogodbe in selitev na nove lokacije, potem ko je predsednik Trump institucijo preimenoval po sebi, za izvršnega direktorja pa imenoval političnega operativca Richarda Grenella. Kot ključne razloge za odhod so navedli drastičen upad donacij, odpovedi nastopov umetnikov in nov poslovni model, ki zahteva vnaprejšnje financiranje produkcij. Umetniška vodja Francesca Zambello je izrazila obžalovanje ob odhodu, vendar poudarila, da je zaupanje donatorjev porušeno, prihodki od prodaje vstopnic pa so v zadnjem letu strmoglavili. Odločitev WNO odraža širše napetosti med Trumpovo administracijo in ameriškim kulturnim sektorjem, saj je Grenell uvedel sporne spremembe, vključno z obveznim izvajanjem himne pred vsako predstavo in strožjim nadzorom nad politično tematiko v operah. Institucija bo v prihodnje delovala kot popolnoma neodvisna neprofitna organizacija. Kritiki, med njimi konservativni analitik Bill Kristol, so odhod označili za simbolno izgubo visoke kulture v prestolnici, medtem ko zagovorniki predsednika vztrajajo pri preoblikovanju centra v skladu z novo nacionalno agendo. Selitev opere iz stavbe s 2300 sedeži pomeni konec ere, ki se je začela leta 1971, in odpira vprašanja o prihodnji umetniški vrednosti nacionalnega središča za uprizoritvene umetnosti pod novim vodstvom.

Ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick je v nedavnem intervjuju zatrdil, da je bil trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Indijo lani zaustavljen, ker indijski premier Narendra Modi ni opravil telefonskega klica s predsednikom Donaldom Trumpom za dokončno potrditev dogovora. Po Lutnickovih besedah sta bili državi blizu sporazuma, vendar je pomanjkanje neposredne komunikacije na najvišji ravni povzročilo propad pogajanj. Posledično je Trump avgusta lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov, kar predstavlja najvišjo stopnjo na svetu, delno tudi kot povračilni ukrep zaradi indijskega nakupa ruske nafte. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je navedbe ameriškega sekretarja odločno zavrnilo kot netočne. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da so se pogajanja odvijala skozi serijo uradnih srečanj, in zavrnil tezo, da bi bila usoda sporazuma odvisna od enega samega telefonskega klica. Indija se trenutno osredotoča na spremljanje novega ameriškega zakona, ki bi lahko omogočil uvedbo do 500-odstotnih carin na indijske izdelke, kar predstavlja precejšnjo grožnjo indijskemu gospodarstvu. Napetosti med državama so povzročile padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven, hkrati pa so prestrašile vlagatelje, ki so pričakovali napredek v trgovinskih odnosih. Medtem ko so ZDA že podpisale podobne sporazume z drugimi državami, kot sta Velika Britanija in Vietnam, indijska stran trdi, da ostaja zavezana iskanju pravične rešitve, čeprav so prejšnje ponudbe Washingtona že potekle. Analitiki ocenjujejo, da se New Delhi še vedno privaja na nepredvidljiv slog vodenja pogajanj, ki ga uporablja Donald Trump.

V predstavniškem domu ameriškega kongresa je dvostrankarska koalicija v sredo izglasovala oživitev subvencij za zdravstveno zavarovanje, ki so se iztekle prejšnji mesec. Ukrep, ki neposredno vpliva na znižanje stroškov zavarovanja za približno 22 milijonov ljudi, je podprlo tudi več republikanskih poslancev, ki so se s podpisom peticije uprli navodilom vodstva lastne stranke pod vodstvom predsednika doma Mika Johnsona. Republikanski tabor se pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026 očitno spopada z notranjimi pritiski, saj bi neukrepanje ob naraščajočih premijah lahko resno ogrozilo njihov volilni uspeh v ključnih okrajih. Pozornost javnosti je pritegnila tudi republikanska poslanka Lauren Boebert, ki je sprva glasovala za predlog demokratov, a kasneje v uradnem pojasnilu trdila, da je šlo za napako pri oddaji glasu. Kljub njenemu naknadnemu popravku rezultat glasovanja ostaja nespremenjen, kar utrjuje pot za dokončno potrditev zakona. Medtem se republikanci z upanjem obračajo na vrhovno sodišče ZDA glede primera Louisiana proti Callais, od katerega pričakujejo razveljavitev delov zakona o volilni pravici, kar bi jim omogočilo lažje krojenje volilnih okrajev v njihovo korist pred volitvami leta 2026. Na gospodarskem področju je predsednik Donald Trump napovedal prepoved nakupa enodružinskih hiš za velike institucionalne investitorje, kot je družba Blackstone, z namenom znižanja cen nepremičnin. Njegov predlog je naletel na ostre kritike konservativnega uredništva Wall Street Journala, ki ga označuje za nepotrebno vmešavanje v tržne zakonitosti in populistično potezo. Analitiki opozarjajo, da korporacije lastijo manj kot odstotek tovrstnih nepremičnin, zato takšna prepoved ne bi bistveno rešila vprašanja pomanjkanja ponudbe na stanovanjskem trgu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Nacionalni komisiji za prestolnico (NCPC) prvič uradno predstavila načrte za gradnjo luksuzne plesne dvorane v Beli hiši, katere vrednost je ocenjena na 400 milijonov dolarjev. Predstavitev se je odvila več mesecev po tem, ko so že porušili Vzhodno krilo, da bi pripravili teren za novo strukturo. Glavni arhitekt Shalom Baranes je razkril, da bo objekt visok 40 čevljev, kar je enako višini osrednjega dela zgodovinske rezidence, in bo lahko sprejel do 1.000 gostov. Poleg plesne dvorane, ki bo obsegala približno 8.360 kvadratnih metrov v okviru širšega, 22.000 kvadratnih metrov velikega razvojnega projekta, so arhitekti napovedali še morebitno dodatno širitev Zahodnega krila. Načrtovana je gradnja novega nadstropja nad znamenito kolonado, ki povezuje Ovalno pisarno z bivalnim delom stavbe. Arhitekt Baranes je pojasnil, da bi s tem posegom ponovno vzpostavili simetrijo okoli osrednjega paviljona Bele hiše, ki bi bila sicer zaradi obsežne novogradnje na vzhodni strani porušena. Projekt spremljajo številne kritike zaradi izogibanja običajnim postopkom pregleda zveznih projektov in velikih stroškov, ki so se od prvotnih ocen podvojili. Predsednik Trump trdi, da bo celoten projekt financiran z zasebnimi donacijami in naj bi bil dokončan do leta 2029. Zaradi domnevnega obvoza zakonsko predpisanih revizij je Nacionalni sklad za ohranitev zgodovinske dediščine že vložil tožbo, vendar je sodišče gradnjo za zdaj dovolilo, pod pogojem, da administracija predloži načrte pristojnim organom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na torkovem dogodku v Beli hiši pritegnil pozornost medijev z novo modno podrobnostjo, priponko z napisom "Happy Trump" (Veseli Trump), na kateri je upodobljena njegova lastna podoba. Kljub vidnemu razkazovanju novega dodatka je Trump novinarjem vztrajno zatrjeval, da sam nikoli ni zares srečen. Pojasnil je, da je predmet dobil kot darilo, vendar identitete darovalca ni želel razkriti. Nenavaden prizor se je odvil v okviru uradnega nastopa, kjer je predsednik priponko s ponosom pokazal zbranim poročevalcem, a hkrati ohranil svojo značilno resno držo. Ta dogodek se umešča v širši kontekst Trumpovega sloga komuniciranja, kjer pogosto uporablja vizualne elemente in lastno blagovno znamko za utrjevanje podobe v javnosti. Čeprav so mediji priponko opisali kot poskus mehčanja njegove podobe, je predsednik s svojimi izjavami o nezadovoljstvu hitro zavrnil kakršne koli interpretacije o spremembi svojega razpoloženja. Dogodek odraža stalno dinamiko med Trumpovo administracijo in mediji, kjer drobne geste ali osebni predmeti pogosto postanejo predmet širših političnih razprav. V tem primeru gre za nadaljevanje trenda uporabe osebnih atributov za neposredno nagovarjanje podpornikov, hkrati pa predsednik s svojimi kontradiktornimi izjavami o sreči ohranja nadzor nad javno naracijo o svoji osebnosti.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek uradno napovedala prekinitev večletnega partnerstva s Kennedyjevim centrom v Washingtonu. Odločitev o predčasni in sporazumni prekinitvi pogodbe o pridružitvi prihaja po obdobju dolgotrajnih finančnih težav, ki so po navedbah vpletenih organizacij oteževale skupno delovanje. Predstavniki Kennedyjevega centra so potrdili, da je bila ločitev nujna zaradi vzpostavitve vzdržnejših finančnih pogojev za obe kulturni instituciji. Prekinitev sodelovanja se dogaja v času širših političnih in organizacijskih sprememb v ameriški prestolnici, vključno z novo upravo Kennedyjevega centra. Čeprav so finančni izzivi obstajali že pred zadnjimi vodstvenimi menjavami, so nekateri mediji dogodek interpretirali tudi v luči širšega odpora kulturnega sektorja v Združenih državah Amerike do nove politične realnosti. Obe strani sta izrazili prepričanje, da bo samostojna pot omogočila boljši razvoj operne umetnosti in stabilnejše poslovanje. Washingtonska nacionalna opera bo po odhodu iz središča ponovno vzpostavila neodvisno delovanje, kar vključuje lastno upravljanje financ in produkcijskih virov. Kennedyjev center, ki velja za eno najpomembnejših prizorišč v državi, pa bo moral poiskati nove načine za zapolnitev programske praznine, ki jo pušča odhod nacionalnega opernega ansambla.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je znašel v središču pozornosti po seriji kontroverznih dogodkov in izjav, ki so vključevale srečanje z novinarji časnika New York Times, na katerem je poskušal utemeljiti svoje trditve o nedavnem streljanju agenta službe ICE v Minneapolisu. Trump je v intervjuju dejal, da se je žrtev Renee Nicole Good pred usodnim dogodkom obnašala »grozno« in z vozilom povozila agenta, kar je sprožilo ostre odzive javnosti in medijsko preverjanje dejstev v živo s pomočjo videoposnetkov. Sočasno so se v političnih krogih pojavile napetosti med Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene. Slednja se je burno odzvala na poročila, da naj bi prav ona protestnikom izdala informacije o Trumpovem nenapovedanem obisku restavracije v Washingtonu prejšnje leto, kar je povzročilo varnostno tveganje. Greenova je te navedbe označila za nevarno laž in kot protiukrep obtožila Belo hišo povračilnih ukrepov zaradi njenih prizadevanj za razkritje datotek, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Dogajanje je dodatno zaznamoval Trumpov nastop pred republikanci v Kennedyjevem centru, kjer je neobičajno nagovoril fotografa New York Timesa Douga Millsa. Čeprav je pohvalil Millsov profesionalizem pri fotografiranju poskusa atentata v Pensilvaniji, se je hkrati pritožil nad svojo vizualno podobo na fotografijah in fotografa pozval, naj ga prikaže bolj vitkega. Celoten niz dogodkov odraža stopnjevanje notranjih trenj v republikanski stranki in nenehne spore med Trumpovo administracijo ter mediji.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so v Minneapolisu med operacijo ustrelili in ubili 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je dogodek nemudoma označila za dejanje domačega terorizma, češ da je ženska z vozilom namerno zapeljala v agente. Vendar pa so lokalni uradniki v Minnesoti in video posnetki, ki sta jih analizirala New York Times in Washington Post, te navedbe postavili pod vprašaj, saj kažejo na nepremišljeno ravnanje zveznih agentov. Podpredsednik JD Vance je v četrtek podprl uradno različico dogodkov in žrtev označila za radikalizirano osebo, ki je bila del levičarskih mrež. Vance je napovedal ustanovitev novega oddelka na ministrstvu za pravosodje, ki bo preiskoval morebitno financiranje protestov proti agentom ICE. Medtem so se v Minneapolisu razširili množični protesti, na katerih so opazili visoke uradnike mejne straže, ki so se ob napetostih posmehovali protestnikom, kar kritiki ocenjujejo kot načrtno politično sporočanje Trumpove administracije. Medijski odzivi v Združenih državah Amerike so močno polarizirani. Medtem ko mreža Fox News povzema trditve administracije o napadu z vozilom kot smrtonosnim orožjem, drugi viri opozarjajo na naraščajočo nevarnost oboroženih zveznih milic, ki po mestih delujejo brez ustrezne odgovornosti. FBI in ministrstvo za domovinsko varnost sta sprožila preiskavo, vendar pa nasprotujoči si dokazi in agresivna retorika vrha države stopnjujejo družbene napetosti.

Ameriški senat je v četrtek s tesno večino 52 glasov proti 47 podprl resolucijo o vojnih pooblastilih, ki predsedniku Donaldu Trumpu omejuje uporabo oboroženih sil za sovražnosti proti Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Odločitev sledi Trumpovi napovedi o obsežnem napadu na to latinskoameriško državo, med katerim so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo zaradi obtožb o narkoterorizmu. Pri glasovanju se je vsem demokratom pridružilo pet republikanskih senatorjev, kar je omogočilo preboj zakonodajne pobude, ki jo je močno zagovarjal senator Tim Kaine. Dogodek je povzročil buren odziv v Beli hiši, saj je Trump po poročanju virov neposredno poklical vplivno republikansko senatorko Susan Collins in nanjo vpil z uporabo psovk. Predsednik naj bi v telefonskem pogovoru trdil, da takšne odločitve spodkopavajo njegovo avtoriteto vrhovnega poveljnika in ogrožajo nacionalno varnost. Poleg Collinsove so proti strankarski liniji glasovali še senatorji Rand Paul, Lisa Murkowski, Todd Young in Josh Hawley, kar kaže na poglobitev razkola znotraj Republikanske stranke glede zunanjepolitičnih vprašanj. Dodatno politično napetost v Washingtonu stopnjujejo napovedi o morebitni ustavni obtožbi (impeachmentu). Nekdanji podpredsednik Mike Pence je v javnem nastopu ocenil, da so napovedi o ponovnem postopku proti Trumpu realne, če bodo demokrati na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026 ponovno osvojili večino v predstavniškem domu. Pence, ki se je od Trumpa distanciral po dogodkih 6. januarja 2021, opozarja na vse večje odmikanje predsednika od tradicionalnih konservativnih vrednot in ustavnih načel.

V Minneapolisu so se razširili nasilni protesti in javno ogorčenje po sredini smrti 37-letne Renee Good, ki jo je med izvajanjem imigracijske racije ustrelil agent Zvezne agencije za carine in priseljevanje (ICE) Jonathan Ross. Incident, ki se je zgodil v avtomobilu žrtve, ko je ta poskušala zapustiti prizorišče, je sprožil ostre odzive lokalnih oblasti. Župan Minneapolisa je ob ogledu videoposnetka dogodka obsodil dejanje agentov, medtem ko so protestniki v znak protesta zasedli mestne ulice in se spopadli s policijo pred zveznim poslopjem Bishop Henry Whipple. Politične napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah podpredsednika ZDA JD Vancea, ki je med novinarsko konferenco v Beli hiši zagovarjal ravnanje zveznih agentov. Vance je izrazil stališče, da agenti ICE uživajo popolno imuniteto, in dogodek označil za tragedijo, ki si jo je žrtev povzročila sama, kar je izzvalo buren odziv naprednega dela javnosti in analitikov. Na terenu so zvezne sile za obvladovanje množic uporabile šok bombe in solzivec, medtem ko so protestniki agente označevali za morilce in fašiste. Dogodek je postal osrednja točka razprav o širši politiki priseljevanja administracije Donalda Trumpa in vprašanju odgovornosti zveznih uslužbencev. Medtem ko uradni viri poudarjajo varnostne protokole pri izvajanju racij, pričevanja in novi videoposnetki krepijo očitke o nesorazmerni uporabi sile proti neoboroženim državljanom. Protesti so se iz Minneapolisa že začeli širiti v druga ameriška mesta, kar nakazuje na potencialno dolgotrajno obdobje državljanske nepokorščine.

Pet ameriških zveznih držav – Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York – je vložilo tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi zamrznitve sredstev za socialno varnost, kar označujejo za kršitev ustave. Pravni spor se je razplamtel po uveljavitvi novega zveznega zakona, ki na zvezne države prenaša več milijard dolarjev stroškov za programe pomoči v hrani (SNAP) in zdravstveno varstvo (Medicaid). Generalni tožilci vpletenih držav od sodišča zahtevajo takojšnjo odpravo zamrznitve sredstev, saj naj bi ukrep ogrozil stabilnost socialne mreže. Novi zvezni zakon, ki ga je Trump podpisal lani, sili zvezne države v sprejemanje težkih finančnih odločitev glede davkov in socialnih transferjev v letu 2026. Ker se odgovornost za financiranje ključnih programov seli z zvezne na lokalno raven, se države spopadajo z ogromnimi proračunskimi vrzelmi. Analitiki opozarjajo, da bodo morale države ali znatno povišati lokalne davke ali pa drastično omejiti dostop do zdravstvenih in prehranskih storitev za najranljivejše prebivalce. Tožba je le zadnja v nizu pravnih bitk med demokratskimi guvernerji in Belo hišo. Kritiki administraciji očitajo, da so ukrepi politično motivirani in uperjeni proti državam, ki niso podprle predsednikove politike. Zaradi nove zakonodaje se pričakuje, da bodo vprašanja socialne varnosti in zveznega financiranja postala osrednja tema prihajajočih volilnih ciklov na ravni posameznih držav.

Združene države Amerike in Venezuela so v petek začele uradne pogovore o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji v Caracasu zajele in odstavile predsednika Nicolása Madura. Do diplomatskega premika prihaja v času, ko se v New Yorku začenja sodni proces proti Maduru zaradi obtožb narkoterorizma, medtem ko začasna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napad označuje za nelegitimen, a se hkrati zavzema za diplomatsko rešitev. Ameriški diplomati so že prispeli v Caracas, da bi ocenili možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva. Predsednik Donald Trump je ob vojaškem posegu odkrito priznal, da je eden glavnih ciljev odstranitve Madura pridobitev nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. V Washingtonu so se že začeli sestanki s predstavniki naftnih družb o upravljanju s temi viri. Medtem ko administracija praznuje uspešno operacijo brez lastnih žrtev, poročila iz Caracasa navajajo, da je bilo v raciji ubitih med 40 in 100 civilistov, kar sproža hude kritike mednarodne skupnosti. Nekdanji visoki uradniki ameriške nacionalne varnosti in obveščevalne agencije CIA so v poročilu za HuffPost izrazili resne pomisleke glede Trumpovega vodenja države. Operacijo so označili za nesposobno in nepremišljeno, pri čemer so nekateri celo namignili na upadanje predsednikovih kognitivnih sposobnosti. Kljub kritikam in grožnjam z novimi operacijami v državah, kot so Mehika, Kuba in Kolumbija, se Trumpova administracija osredotoča na konsolidacijo vpliva v Južni Ameriki.

V več mestih po Združenih državah Amerike so se razširili množični protesti po incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za carine in priseljevanje (ICE) ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Trditve administracije predsednika Donalda Trumpa, da je agent deloval v samoobrambi, so sprožile ostre odzive lokalnih oblasti in očividcev, ki uradno različico dogodkov zavračajo kot dezinformacijo. Napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota so se dodatno zaostrile, ko je Washington blokiral državno preiskavo dogodka. Podpredsednik JD Vance in drugi visoki predstavniki administracije so javno stopili v bran zvezni agenciji, medtem ko so nekateri uradniki celo napadli ugled pokojne ženske. V Minneapolisu in drugih krajih, vključno z mestom Asheville, se je na ulicah zbralo več sto ljudi, ki zahtevajo odgovornost in transparentnost pri preiskavi. Zvezna svetovalka Pam Bondi je protestnike opozorila, naj se ne približujejo zveznim agentom, kar je še dodatno podžgalo nezadovoljstvo civilne družbe. Dogodek predstavlja nov vrhunec v spopadanju med Trumpovo administracijo in zveznimi državami glede pooblastil zveznih organov. Lokalni voditelji poudarjajo, da gre za nesprejemljivo vmešavanje v suverenost države pri vodenju kazenskih postopkov. Medtem ko administracija vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in pomanjkanje nadzora nad delovanjem zveznih agencij na terenu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v četrtek izvedla dva strateška premika na področju tehnologije in naravnih virov. V Beli hiši se je predsednik sestal z izvršnim direktorjem podjetja Intel Lip-Bujem Tanom, medtem ko je ameriška vlada povečala svoj lastniški delež v tem tehnološkem velikanu na predvidenih 10 odstotkov. Srečanje je bilo osredotočeno na napredek pri proizvodnji zmogljivejših računalniških čipov na ameriških tleh, kar je ključni del strategije za vrnitev napredne proizvodnje polprevodnikov v Združene države Amerike. Hkrati je ukrajinska vladna komisija konzorciju vlagateljev, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, podelila pravice za izkopavanje litija na polju Dobra, ki velja za eno največjih nahajališč te surovine v državi. Med glavnimi vlagatelji je Ronald S. Lauder, dolgoletni Trumpov prijatelj in milijarder. Posel, ki presega minimalni razpisni prag 179 milijonov dolarjev, nakazuje na premik v odnosih med Kijevom in Washingtonom, kjer tradicionalno vojaško pomoč vse bolj nadomeščajo transakcijski poslovni dogovori. V dogovor je vključeno tudi podjetje TechMet, v katerem ima delež ameriška državna agencija U.S. International Development Finance Corporation. Čeprav bo do dejanskega rudarjenja in dobičkov preteklo več let, saj so potrebne še geološke raziskave, odločitev potrjuje prizadevanja Ukrajine, da se strateško poveže z vplivnimi poslovnimi krogi okoli trenutne ameriške oblasti. Kritiki sicer opozarjajo na morebitna navzkrižja interesov, saj so vpletene osebe neposredno povezane z vrhom ameriške politike.

Christopher Raia, dolgoletni veteran Zveznega preiskovalnega urada (FBI), je prevzel dolžnosti namestnika direktorja agencije, potem ko se je s tega položaja po manj kot letu dni poslovil Dan Bongino. Bongino je v nedeljo uradno zaključil svoje delo in se vrnil v zasebno življenje, svojo odločitev pa je predhodno napovedal že sredi decembra. Ob odhodu se je javno zahvalil predsedniku Donaldu Trumpu za vodstvo ter izrazil čast, da je lahko sodeloval z direktorjem Kashem Patelom. Raia na nov položaj prihaja z mesta vodje terenske pisarne FBI v New Yorku. Njegovo imenovanje, ki ga je potrdil direktor Patel, po mnenju poznavalcev pomeni vrnitev k tradiciji, kjer operativno vodenje agencije prevzema karierni agent z bogatimi izkušnjami. Raia je v svoji karieri, ki traja že 22 let, med drugim vodil odziv na lanski teroristični napad s tovornjakom v New Orleansu, kar je utrdilo njegov ugled znotraj obveščevalne skupnosti. Zamenjava na vrhu FBI prihaja v času notranjih napetosti, saj naj bi se Bongino med svojim kratkim mandatom spopadal s številnimi težavami pri vodenju in koordinaciji znotraj biroja. Z imenovanjem Raie naj bi vodstvo poskušalo stabilizirati dnevne operacije agencije in pomiriti odnose znotraj vrst zaposlenih, medtem ko agencija ostaja pod tesnim nadzorom političnega vrha v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val geopolitičnih napetosti z izjavami, da Danska nima zgodovinske ali moralne avtoritete nad Grenlandijo. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija otok z ogromnim strateškim pomenom in rudnim bogastvom obravnava kot slabo upravljano in nezaščiteno ozemlje, kjer se krepita ruski in kitajski vpliv. Bela hiša naj bi celo preučevala možnost denarnih spodbud za prebivalce Grenlandije v višini do 100.000 dolarjev, če bi podprli odcepitev od Danske, kar je povzročilo rekorden porast spletnih iskanj o selitvi na ta arktični otok. Danska vlada v Kopenhagnu in avtonomne oblasti v Nuuku so ostre navedbe o morebitni priključitvi ali nakupu odločno zavrnile ter poudarile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu Trump vztraja pri novi doktrini, ki poudarja pomen Arktike za ameriško nacionalno varnost, zlasti v luči podnebnih sprememb. Taljenje ledu namreč odpira nove, krajše trgovinske poti med Azijo in Severno Ameriko ter omogoča lažji dostop do naravnih virov, kar po mnenju Washingtona zahteva neposreden ameriški nadzor nad tem območjem. Strateški premiki na Arktiki niso le gospodarske narave, temveč prinašajo tudi varnostna tveganja. Kritiki opozarjajo, da Trumpovo spodkopavanje danskega suverenosti krši mednarodno pravo in ogroža stabilnost v regiji, ki je bila doslej znana po mirnem sodelovanju. Medtem ko se zaveznice v okviru Nata spopadajo z nepričakovanimi diplomatskimi pritiski iz Washingtona, se vprašanje prihodnosti Grenlandije spreminja v eno ključnih točk globalne zunanje politike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v drugem tednu januarja 2026 sprožil obsežno vojaško in politično ofenzivo v Latinski Ameriki, ki se je začela z zajetjem venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Po njunem prevozu v ZDA, kjer ju bremenijo narkoterorizma, je Trumpova administracija prevzela popoln nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Ameriški uradniki so napovedali, da bodo nad naftnimi viri te ustanovne članice OPEC bdeli za nedoločen čas, medtem ko energetska podjetja, kot sta Chevron in ConocoPhillips, kljub pritiskom Bele hiše ostajajo previdna pri vlaganju v tamkajšnjo infrastrukturo zaradi nepredvidljivosti ameriške zunanje politike. Hkrati je predsednik Trump napovedal začetek kopenskih napadov na narkokartele v Mehiki, pri čemer je kot razlog navedel domnevno odgovornost kriminalnih združb za smrt do 300.000 Američanov letno. Mehiki in njeni predsednici Claudii Sheinbaum je postavil ultimat za odločnejše ukrepanje, hkrati pa je nakazal, da so njegove lastne moralne norme edina omejitev njegove moči. Te poteze so v mednarodnih političnih krogih sprožile val kritik, analitiki pa administracijo vse pogosteje označujejo za »odmetniško državo« (rogue state), ki namesto mednarodnega sodelovanja zahteva brezpogojno pokornost zaveznic in tekmic. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do Evrope in zveze NATO, saj je Trump ponovno obudil ambicije po priključitvi Grenlandije in nakazal, da bi se ameriški interesi lahko razširili tudi na evropska ozemlja. Znotraj ZDA so se razvile polemike o t. i. »neorojalizmu«, kjer zasebni interesi posameznikov prevladujejo nad državnimi. Medtem je v kongresu že prišlo do zakonodajnih odzivov; demokrat Ritchie Torres je predlagal prepoved stav na politične dogodke, potem ko so uporabniki platform za napovedovanje, kot je Polymarket, zaslužili visoke zneske z uspešnimi stavami na Madurov padec.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times opozoril na možnost novih vojaških napadov v Nigeriji, če se bodo poboji krščanskih skupnosti v tej afriški državi nadaljevali. Izjava sledi nedavnemu ameriškemu napadu na božični dan, Trump pa je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v primeru nadaljnjega nasilja nad krščansko manjšino. Nigerijske oblasti so se na grožnje odzvale z zanikanjem sistemskega preganjanja kristjanov v državi. Napetosti med Washingtonom in Abujo so se stopnjevale po tem, ko je ameriška vojska izvedla letalsko operacijo, ki jo Trump utemeljuje kot zaščito verskih svoboda in varnosti. Nigerijska vlada vztraja, da v državi ne prihaja do načrtnega zatiranja vernikov, kljub poročilom o številnih napadih na vasi in cerkve. Trumpovo stališče nakazuje na bolj agresivno zunanjo politiko ZDA v regiji, kjer so v preteklosti delovale predvsem proti ekstremističnim skupinam. Analitiki ocenjujejo, da bi dodatno ameriško vojaško vpletanje lahko zapletlo diplomatske odnose med državama in vplivalo na stabilnost v Zahodni Afriki. Trumpove izjave so v Nigeriji sprožile mešane odzive, pri čemer del javnosti podpira zaščito manjšin, medtem ko vlada to vidi kot poseg v suverenost države. Združene države Amerike sicer že dlje časa spremljajo dejavnosti skupin, kot sta Boko Haram in ISWAP, ki delujejo na tem območju.

Zvezni sodnik v New Yorku je v petek začasno preprečil administraciji predsednika Donalda Trumpa izvedbo ukrepa o zamrznitvi več kot 10 milijard dolarjev zveznih sredstev za varstvo otrok in pomoč družinam v petih zveznih državah pod vodstvom demokratov. Sodnik Arun Subramanian je odredbo izdal manj kot 24 ur po tem, ko so New York, Kalifornija, Illinois, Minnesota in Kolorado vložili tožbo, v kateri so trdili, da je ukrep neustaven in samovoljen. Sporna sredstva vključujejo denar iz programov za začasno pomoč revnim družinam (TANF) in sklada za razvoj varstva otrok, ki so ključna za preživetje več sto tisoč socialno ogroženih državljanov. Trumpova administracija je zamrznitev sredstev utemeljila s skrbmi zaradi razširjenih prevar in zlorab davkoplačevalskega denarja, pri čemer se je sklicevala predvsem na domnevne nepravilnosti v Minnesoti, kjer naj bi bilo med pandemijo izgubljenih več kot milijardo dolarjev. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je od držav zahtevalo obsežno dokumentacijo za dokazovanje pravilnosti porabe sredstev, preden bi jim ponovno omogočilo dostop do denarja. Tožniki so na sodišču uspešno uveljavljali argument, da zvezna vlada ni predložila nobenih dokazov o prevarah v preostalih štirih državah ter da je s svojo odločitvijo presegla pooblastila, ki jih je podelil kongres. Odločitev sodišča pomeni pomemben začasen poraz za Belo hišo, ki se hkrati spopada z dodatnimi pravnimi izzivi, vključno s tožbo newyorške generalne tožilke Letitie James zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju. Kritiki poudarjajo, da so ukrepi administracije politično motivirani, saj so usmerjeni izključno proti tako imenovanim modrim državam. Če bi zamrznitev ostala v veljavi, bi po opozorilih strokovnjakov prišlo do takojšnjega kolapsa sistema varstva otrok, starši pa bi zaradi nezmožnosti varstva izgubili zaposlitve, kar bi povzročilo verižno reakcijo revščine v nekaterih največjih ameriških gospodarstvih.

V Minneapolisu so se razplamteli množični protesti in nemiri po tragičnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med racijo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Po pričevanjih očividcev in videoposnetkih, ki so preplavili družbena omrežja, je uradnik na žensko streljal od blizu sredi belega dne. Dogodek se je zgodil le nekaj metrov od mesta, kjer je leta 2020 pod rokami policije umrl George Floyd, kar je še dodatno podžgalo ogorčenje javnosti in poglobilo družbeni razkol glede policijskega nasilja in migracijske politike. Analitiki in opazovalci, med njimi novinar Alan Friedman, opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo delovanja agencije ICE pod administracijo Donalda Trumpa. Friedman trdi, da predsednik spodbuja nasilje in uporablja ICE kot paramilitarno skupino za ustrahovanje prebivalstva, zlasti v mestih z demokratskimi župani. Poročila navajajo primere samovoljnih aretacij, vključno z dijaki in lokalnimi politiki, kar v državi ustvarja ozračje strahu in napetosti, ki bi po nekaterih ocenah lahko vodilo celo v državljanske spopade. Agencija ICE, ki je bila ustanovljena po terorističnih napadih 11. septembra 2001 za zagotavljanje nacionalne varnosti, je pod trenutno vlado znatno razširila svoj proračun in pooblastila. Medtem ko oblasti dogodek v Minneapolisu označujejo za tragičen incident in branijo ravnanje agenta, se v javnosti krepijo očitki o brutalnosti in nekaznovanosti varnostnih sil. Protesti v Minesoti so se že sprevrgli v prve spopade med demonstranti in policijo, kar kaže na kritično stopnjo polarizacije ameriške družbe.

Konservativni možganski trust Heritage Foundation, ki je tesno povezan s projektom Project 2025, je v novem poročilu z naslovom »Saving America by Saving the Family« predstavil obsežen načrt za preoblikovanje ameriške družinske politike. Dokument poziva k prednostnemu obravnavanju zakonske zveze in spodbujanju rodnosti, pri čemer predlaga uvedbo denarnih nagrad za pare, ki ostanejo poročeni, ter vzpostavitev posebnih izobraževalnih tečajev oziroma »taborov« za pripravo na zakon. Načrt vključuje tudi drastično znižanje preživnin ter uvedbo strožjih delovnih pogojev za prejemanje socialnih ugodnosti. Avtorji poročila od prihodnje administracije pod vodstvom Donalda Trumpa in zakonodajalcev zahtevajo sistemsko zaščito življenja od spočetja dalje, kar vključuje kritiko tehnologij zunajtelesne oploditve (IVF), in omejevanje dostopa do pornografije. Med vidnejšimi predlogi so še prepoved uporabe družbenih omrežij in klepetalnih robotov z umetno inteligenco za mlajše od 16 let ter uvedba enotnega dneva počitka na lokalni ravni, ki bi omejil komercialne dejavnosti in spodbudil versko udejstvovanje ter družinsko druženje. Strategija se spopada tudi z vprašanjem spletnih zmenkov, ki jih odsvetuje zaradi raziskav o nižji stopnji porok med takšnimi pari, ter zavrača »podnebni alarmizem«, ki naj bi mlade odvračal od starševstva. Roger Severino, podpredsednik sklada, je poudaril, da so pri pripravi dokumenta preučili prakse v več industrializiranih državah, da bi ugotovili vzroke za demografski upad in oslabitev tradicionalnih družinskih struktur v razvitem svetu.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so v ameriški zvezni državi Minnesota med izvajanjem operacije ustrelili 37-letno žensko, ki je poškodbam podlegla. Incident se je zgodil le nekaj ulic stran od kraja, kjer je bil leta 2020 ubit George Floyd, kar v lokalni skupnosti sproža nove konflikte in spomine na pretekle nemire. Trumpova administracija je dogodek izkoristila za napoved začetka največje operacije pregona nezakonitih priseljencev v tej zvezni državi doslej. Ameriški predsednik Donald Trump Minnesoto v svojem drugem mandatu pogosto izpostavlja kot tarčo političnih in varnostnih ukrepov, pri čemer se sklicuje na nujnost uporabe sile pri zatiranju protestov. Kritiki opozarjajo, da tovrstni incidenti le še poglabljajo razkol v državi, ki jo že leta pretresajo spopadi med zveznimi organi in lokalnim prebivalstvom. Minnesota tako ostaja v središču predsednikove kampanje za uveljavljanje strožje priseljenske politike. Dogodek odraža širšo strategijo Trumpove administracije, ki se osredotoča na zvezne države pod nadzorom demokratov. Z napovedano operacijo ICE se pričakuje povečanje števila aretacij in deportacij, kar vpliva na varnostno situacijo in družbeno kohezijo v regiji. Minnesota, ki je bila prizorišče velikih državljanskih nemirov v Trumpovem prvem mandatu, znova postaja osrednja točka političnih trenj glede pooblastil zveznih agentov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil predstavnike 17 vodilnih naftnih podjetij, med katerimi sta bila tudi giganta Exxon in Shell, ter jih pozval k ponovnemu vstopu na venezuelski trg. Trump je zatrdil, da so investicije v državi zdaj popolnoma varne, in napovedal možnost naložb v višini vsaj 100 milijard dolarjev. Ob tem je poudaril, da se bodo podjetja o poslih pogajala neposredno z Washingtonom in ne z oblastmi v Caracasu, s čimer je utrdil ameriški nadzor nad državo po nedavnih vojaških dogodkih. Kljub predsednikovim zagotovilom so predstavniki naftne industrije izrazili precejšen dvom glede uresničljivosti teh načrtov. Predstavniki družb Exxon in Shell so opozorili, da brez zagotovitve fizične varnosti, jasnih pravnih jamstev in konkurenčnega fiskalnega okvira ne nameravajo vlagati milijardnih zneskov. Naftni sektor tako ostaja previden, saj Trumpov cilj o hitri obnovi venezuelske naftne infrastrukture ocenjujejo kot trenutno neinvesticijskega. Srečanje je potekalo le teden dni po ameriškem vojaškem posegu v Venezueli, ki je korenito spremenil politično in gospodarsko podobo države. Medtem ko Trumpova administracija pritiska na korporacije za hiter gospodarski preobrat, industrija zahteva stabilizacijo razmer na terenu, preden se zaveže k dolgoročnim projektom črpanja nafte.

V Portlandu v Oregonu sta bila dan po smrtni streljanju agenta ICE v Minneapolisu ustreljena dva človeka s strani agentov carinske in mejne patrulje ZDA. Osebi sta bili ranjeni in prepeljani v bolnišnico. Smrt Renee Good je sprožila nacionalni odziv.

V Minneapolisu so se razplamteli protesti in ostri politični spori po incidentu, v katerem je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil aktivistko Renee Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, je dejanje agenta branila in aktivistko označila za radikalno levičarko, medtem ko so opozicijski demokrati in kritiki takšne trditve označili za neutemeljene. Video posnetki, ki so se pojavili v javnosti, so po mnenju nekaterih analiz pokazali, da je bilo streljanje neupravičeno, kar je sprožilo nove pozive k omejitvi pooblastil zveznih agentov. Demokratska poslanca Eric Swalwell in Dan Goldman sta napovedala zakonodajne ukrepe za strožji nadzor nad delovanjem agencije ICE, medtem ko so lokalne oblasti v mestih, kot sta New York in Philadelphia, napovedale, da ne bodo sodelovale pri zveznih deportacijah. Tožilec iz Philadelphie Larry Krasner je celo zagrozil z aretacijami zveznih agentov, če bodo ti v njegovem mestu kršili zakonodajo, s čimer se napetost med zvezno in lokalno oblastjo stopnjuje. Konservativni mediji in zagovorniki vlade so medtem kritizirali poročanje osrednjih medijskih hiš, češ da te prikrivajo dejstva o dogodku, vključno z informacijami, da naj bi aktivistka z vozilom ovirala agente. Poleg tega so se pojavili očitki o usklajenem delovanju komikov in medijskih osebnosti, ki naj bi z omenjanjem afere Epstein poskušali odvrniti pozornost od uspehov Trumpove administracije, kot je bil nedavni zajetni poseg proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Predsednik venezuelske narodne skupščine Jorge Rodríguez je napovedal izpustitev večjega števila zaprtih državljanov in tujcev, kar je označil za dejanje v smeri sprave in iskanja miru. Do napovedi prihaja le teden dni po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se sooča z obtožbami o trgovini z mamili in terorizmu. Čeprav so venezuelske oblasti po spornih volitvah leta 2024 izvedle številne aretacije, vztrajno zanikajo obstoj političnih zapornikov, medtem ko ZDA in opozicija zahtevajo prostost za kritike režima. Zajetje Madura je sprožilo pretrese na finančnih trgih in povzročilo strmo rast vrednosti venezuelskih delnic, saj vlagatelji pričakujejo stabilizacijo razmer pod novim vodstvom. V New Yorku se je medtem razvnel spor glede Madurove pravne obrambe, saj si več odvetnikov prizadeva za njegovo zastopanje na sodišču. Maduro se sicer zagovarja s statusom vojnega ujetnika, s čimer želi doseči zaščito po mednarodnem pravu in izpodbijati pristojnost ameriškega pravosodja. Dogajanje v Venezueli ima širše geopolitične posledice, saj analitiki ocenjujejo, da padec Madurovega režima predstavlja resno opozorilo zaveznikom v Iranu in Libanonu. Medtem ko del venezuelske diaspore v ZDA slavi konec Madurove vladavine, se med migranti pojavlja strah pred destabilizacijo, ki bi lahko sprožila nove valove bega iz države. Hkrati se v javnosti pojavljajo kritike o domnevni ameriški propagandni kampanji, uperjeni proti novi predsednici Delcy Rodríguez.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežno preiskavo in omejitev denarnih nakazil v tujino za posameznike, ki izkoriščajo sistem javne pomoči. Odločitev sledi razkritju obsežne goljufije v Minnesoti, kjer so posamezniki prek neprofitne organizacije Feeding Our Future odtujili približno 250 milijonov dolarjev proračunskih sredstev, namenjenih prehrani otrok. Preiskovalci so ugotovili, da je bilo v shemo vpletenih 78 oseb, med katerimi so številni pripadniki somalijske diaspore, ki so sredstva pridobili z zaračunavanjem obrokov, ki niso bili nikoli razdeljeni. Finančno ministrstvo bo prek urada FinCEN pod drobnogled vzelo podjetja za plačilni promet, ki naj bi omogočala prenos nezakonito pridobljenega denarja v Somalijo. Po podatkih ministrstva so člani somalijske diaspore samo v letu 2024 v domovino poslali za 2,12 milijarde dolarjev nakazil, kar predstavlja pomemben delež bruto domačega proizvoda te države. Bessent je poudaril, da bo vlada sledila sledem denarja na podoben način, kot se loteva mafijskih združb in mamilarskih kartelov. Zvezno tožilstvo v Minnesoti je v povezavi s škandalom že doseglo 57 obsodb, preiskava pa se širi tudi na področje otroškega varstva, kjer naj bi lastniki centrov prejemali nezakonite provizije. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa s temi ukrepi sporoča, da ne bo več dopuščala izkoriščanja proračunske radodarnosti za financiranje dejavnosti v tujini ali osebno bogatenje prek lažnih neprofitnih dejavnosti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežno preiskavo domnevnih finančnih prevar v zvezni državi Minnesota, kjer naj bi bilo zlorabljenih za približno devet milijard dolarjev zveznih sredstev. V okviru novih ukrepov je Bessent odredil ustanovitev posebne projektne skupine pri davčni upravi (IRS), ki bo zadolžena za pregon odgovornih. Minister je poudaril, da bo ministrstvo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva za razjasnitev okoliščin in zaščito davkoplačevalskega denarja. Novi ukrepi so del širše strategije administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se osredotoča na strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in preprečevanje zlorab v javnih sistemih. Napovedana preiskava sovpada z okrepljenimi prizadevanji zveznih oblasti na področju nadzora priseljevanja in notranje varnosti v omenjeni zvezni državi. Po mnenju poznavalcev gre za enega največjih načrtovanih posegov v nadzor nad porabo zveznih sredstev na lokalni ravni v zadnjem obdobju. Bessentova napoved odraža odločnost nove vlade pri izpolnjevanju predvolilnih obljub o večji transparentnosti in učinkovitosti zvezne uprave. Čeprav so podrobnosti o specifičnih primerih zlorab še v fazi preiskave, ministrstvo ocenjuje, da so razsežnosti prevar v Minnesoti sistemske narave. Pričakuje se, da bodo rezultati preiskave vplivali tudi na prihodnje razprave o dodeljevanju zveznih sredstev posameznim državam.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je v četrtek napovedal vzpostavitev novega položaja pridruženega generalnega državnega tožilca in ustanovitev posebne zvezne delovne skupine, ki bo delovala v več zveznih državah. Nova funkcija v okviru ministrstva za pravosodje bo imela široka pooblastila za preiskovanje in pregon domnevnih goljufij na nacionalni ravni, kar predstavlja eno od prednostnih nalog nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Napoved prihaja po odmevnem škandalu v zvezni državi Minnesota, ki ga je administracija izpostavila kot povod za okrepitev nadzora. Po besedah podpredsednika Vancea bo delovna skupina namenjena izkoreninjenju nepravilnosti, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova administracija tovrstne preiskave uporabila kot podlago za omejevanje določenih pravic ali spodkopavanje obstoječih sistemov pod krinko boja proti korupciji. Nova struktura znotraj ministrstva za pravosodje bo po navedbah uradnih virov osredotočena izključno na odkrivanje finančnih in drugih oblik sistemskih goljufij. Pobuda odraža širšo strategijo Bele hiše, ki želi s centralizacijo preiskovalnih organov povečati učinkovitost pregona, hkrati pa vzpostaviti strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in izvajanjem zveznih programov.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje proračuna za obrambo Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev do prihodnjega leta. Ta predlog, ki ga nekateri analitiki imenujejo "Greenland New Deal", bi pomenil 50-odstotno povečanje sredstev z namenom izgradnje t. i. sanjske vojske. Strokovnjaki iz banke Rabobank opozarjajo, da bi takšna poraba lahko povzročila finančno breme v višini približno 100.000 dolarjev na prebivalca. Hkrati so se v ameriškem kongresu pojavili sumi o neprimernem trgovanju z notranjimi informacijami. Republikanski poslanec Byron Donalds s Floride je lobiral pri davčni upravi (IRS) za ugodnejšo obravnavo kriptovalut ravno na dan, ko je njegova soproga kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina. Donalds je s skupino zakonodajalcev pozival k ukinitvi obdavčitve nagrad za zavarovanje kriptovalut na blokovni verigi (staking), kar so utemeljili s tezo, da gre za novo lastnino, ki ne bi smela biti obdavčena ob nastanku. Čeprav v pisarni kongresnika trdijo, da pismo ni vplivalo na ceno bitcoina in da je šlo za osebno naložbo njegove soproge, so kritiki in nekdanji kolegi v kongresu poudarili, da je časovni okvir dogodkov izjemno sporen. Primer osvetljuje širše vprašanje etike in regulacije finančnih naložb ameriških politikov, medtem ko se administracija premika proti deregulaciji kripto industrije in povečevanju vojaških izdatkov, kar dopolnjuje prejšnje odločitve o zmanjševanju sredstev za energetske projekte in osredotočanju na azijske investicije.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval k izvedbi hitre in neodvisne preiskave smrti, ki so se v zadnjih trinajstih dneh zgodile med protivladnimi protesti v Iranu. Po podatkih ZN je bilo v državi od začetka nemirov ubitih najmanj 51 protestnikov, med njimi devet otrok, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Türk je izrazil globoko zaskrbljenost nad informacijami o nasilju, ki ga nad civilisti izvajajo državne varnostne sile. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški politik Friedrich Meretz so v skupni izjavi ostro obsodili uboje protestnikov in nasilje iranskih varnostnih organov. Evropski voditelji so Teheran pozvali k takojšnji zadržanosti in spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Njihov odziv prihaja po stopnjevanju represije, ko so oblasti za razbijanje shodov uporabile tudi solzivec in fizično silo. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti, ki so se v Iranu stopnjevale že v začetku januarja, ko so varnostne sile nasilno posredovale na osrednjem bazarju v Teheranu. Medtem ko mednarodna skupnost zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, iranske oblasti vztrajajo pri uporabi sile za zatrtje nemirov, kar vodi v vse večjo politično izolacijo režima na svetovnem odru.

Po streljanju v Minneapolisu, v katerem je bil udeležen agent ICE in je umrla 37-letna ženska, so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil pomisleke glede upravičenosti uporabe smrtonosne sile. CNN je gostil burno izmenjavo mnenj s predstavnikom Trumpove administracije, medtem ko so na Morning Joe obtožili Trumpa in JD Vancea o prehitrem sklepanju. Znotraj Bele hiše naj bi se pojavili tihi pomisleki glede odziva na incident.