Zdravniki v Združenih državah Amerike so izrazili močno zaskrbljenost zaradi nedavnih in nepredvidenih sprememb zveznih navodil o cepljenju otrok, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrozile zdravje najmlajših. Trumpova administracija je namreč ukinila splošna priporočila za zaščito proti šestim boleznim, ki so zdaj priporočljiva le še za ogrožene otroke ali na podlagi individualne presoje zdravnika. Več kot 200 organizacij je javno podvomilo v znanstveno utemeljenost teh odločitev, ki so bile sprejete brez predhodne javne razprave. Pediatrinja Molly O'Shea iz Michigana je izpostavila, da takšne zmedene spremembe zveznih smernic le še krepijo skepticizem staršev do cepljenja. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bodo te spremembe povzročile dodatne izzive za starše in pediatre, kar bi v končni fazi lahko privedlo do večjega števila obolelih in celo smrtnih žrtev med otroki. Opaziti je mogoče, da se starši vse pogosteje odločajo za alternativne urnike cepljenja, kar dodatno spodkopava kolektivno imunost. Spremembe so neposredna posledica širše politike zmanjševanja obsega univerzalnega cepljenja, ki se je začela v začetku leta 2026. Stroka poudarja, da pomanjkanje preglednosti pri sprejemanju teh odločitev krha zaupanje javnosti v institucije za javno zdravje. Medtem ko so bila nekatera cepiva prej del standardnega koledarja, so zdaj postala predmet pogajanj in subjektivnih odločitev, kar povečuje neenakost pri dostopu do preventivne zdravstvene oskrbe.

Umor 37-letne Renee Nicole Macklin Good, ki jo je v sredo v Minneapolisu med poskusom odhoda s prizorišča racije ustreliil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), je v Združenih državah Amerike sprožil val ogorčenja in množične proteste. Po navedbah prič in videoposnetkov je bila žrtev neoborožena mati, ki je pred dogodkom odložila otroka v šoli, medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je agent Jonathon Ross ravnal v samoobrambi. Podpredsednik JD Vance je v uradni izjavi dejal, da so agenti deležni popolne imunitete, odgovornost za dogodek pa je pripisal žrtvi, kar je v javnosti in med demokratskimi politiki sprožilo buren odziv. Dogodek je postal osrednja točka političnih razprav v kongresu, kjer demokrati pod vodstvom Hakeema Jeffriesa zahtevajo celovito preiskavo, spremembe politike izvajanja racij in celo ustavno obtožbo sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Kritike so se razširile tudi na tehnološko podjetje Apple, od katerega aktivisti zahtevajo ponovno vzpostavitev aplikacij za sledenje dejavnostim ICE, ki so bile predhodno odstranjene pod pritiskom vlade. Smrt Renee Good, ki je bila ameriška državljanka, je dodatno zaostrila razpravo o agresivnih metodah deportacijske politike sedanje administracije. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi poročil o drugih incidentih, vključno s streljanjem agentov obmejne patrulje v Portlandu. Analitiki opozarjajo, da gre za deveto streljanje s strani agentov ICE od septembra lani, kar povečuje pritisk na zakonodajalce za omejitev sredstev tej agenciji. Medtem ko Hillary Clinton in drugi opozicijski voditelji dogodek označujejo za nezakonito nasilje in krutost, Trumpova administracija vztraja pri svoji različici dogodkov, kar poglablja razkol v ameriški družbi.

V Minneapolisu so ameriške oblasti med nočnimi protesti pridržale 29 oseb, ki so se spopadale s policijo zaradi delovanja zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Župan Minneapolisa Jacob Frey je na tiskovni konferenci pojasnil, da so se napetosti v mestu stopnjevale po incidentu s streljanjem, v katerega so bili vključeni agenti ICE in se je končal s smrtnim izidom. Frey je pozval k miru in aktiviste opozoril, naj se ne odzivajo na provokacije, ki bi jih lahko izkoristila administracija Donalda Trumpa. Policija je posredovala po tem, ko so protestniki izražali nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih organov, kar je privedlo do večjih motenj javnega reda. Lokalne oblasti so poudarile, da je zagotavljanje varnosti prednostna naloga, hkrati pa so izrazile zaskrbljenost zaradi vpliva zvezne politike na lokalno skupnost. Pridržani se soočajo z obtožbami zaradi kršenja javnega reda in upiranja uradnim osebam. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše nacionalne napetosti glede vprašanj priseljevanja v Združenih državah Amerike. Župan Frey je poudaril, da mesto ne bo dopustilo, da bi tragični dogodki postali politično orodje za stopnjevanje delitev. Poziv k izogibanju nasilju je bil namenjen predvsem preprečevanju nadaljnje eskalacije, ki bi lahko vodila v dolgotrajnejše nemire v regiji.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je ameriško tajno službo (Secret Service) uradno opozorila na sum, da je nekdanja kongresnica Marjorie Taylor Greene lani jeseni protidržavnim protestnikom razkrila lokacijo predsednikovega nenapovedanega obiska v restavraciji Joe's Seafood v Washingtonu. Zaradi incidenta, ki se je zgodil septembra lani, je bil Trump ob soočenju s protestniki vidno pretresen, kar je privedlo do odpovedi vseh nadaljnjih nenapovedanih javnih nastopov. Preiskava morebitne izdaje informacij o gibanju varovane osebe je povzročila oster odziv nekdanje tesne zaveznice. Greene je obtožbe v petek ostro zavrnila in jih označila za nevarno laž, s katero se ji Bela hiša maščuje zaradi njenega vztrajanja pri razkritju dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Poudarila je, da sta bila s Trumpom v času incidenta še v dobrih odnosih, saj jo je predsednik šele dva meseca pozneje javno označil za izdajalko. Po njenih besedah nikoli ne bi storila ničesar, kar bi ogrozilo varnost kogar koli, še posebej pa ne takratnega zaveznika. Notranji spori znotraj gibanja MAGA so se po poročanju medijev močno zaostrili, kar kaže na globok razkol med nekdanjimi ključnimi figurami Trumpove administracije. Bela hiša vztraja pri svojem sumu, saj naj bi bili protestniki o prihodu predsednika obveščeni vnaprej, dostop do teh informacij pa je imel le ozek krog ljudi, med katerimi je bila tudi Greene. Dogodek dodatno hromi notranjo kohezijo republikanskih struj v času zaostrenih zunanjepolitičnih razmer.

V več ameriških mestih so konec tedna potekali obsežni protesti in zborovanja, ki jih je sprožila smrt 37-letne Renee Nicole Good. Žensko je med izvajanjem zveznega nadzora v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Incident se je zgodil manj kot miljo od trga Georgea Floyda, kar je v mestu obudilo spomine na nemire iz leta 2020. Medtem ko aktivisti in očividci oporekajo uradni različici dogodka in zahtevajo odgovornost zveznih organov, nekateri poročevalci opozarjajo na organizirano naravo protestov in morebitno politizacijo dogodka. Lokalno prebivalstvo v Minneapolisu se je na incident odzvalo z aktivacijo civilnih mrež, ki so se izoblikovale v zadnjih letih za zaščito priseljencev. Te vključujejo sosedske skupine za obveščanje in usposabljanja za pravne opazovalce. Na drugi strani so se pojavili posnetki, ki naj bi kazali na soočenje pred samim streljanjem, kar dodatno razplamteva razpravo o upravičenosti uporabe sile. Organizacije, kot je Public Citizen, so pomagale koordinirati demonstracije po vsej državi, kar kaže na visoko stopnjo mobilizacije civilne družbe. Dogajanje odražajo globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih agentov. Kritiki trdijo, da gre za poskus ustvarjanja umetnih kriznih razmer, medtem ko podporniki protestov poudarjajo nujnost nadzora nad ravnanjem policijskih in zveznih sil. Napetosti ostajajo visoke, saj se protesti nadaljujejo v času zaostrene retorike glede migracijske politike pod novo administracijo.

V ameriškem mestu Minneapolis so se začele demonstracije in žalovanja po usodnem streljanju uslužbenca ameriškega urada za priseljevanje in carine (ICE). Žrtev incidenta je 37-letna mati treh otrok Renee Good, ki je bila v sredo ustreljena v glavo. Tragični dogodek se je zgodil drugi dan poostrenega izvajanja migracijske politike pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Lokalna skupnost se spopada s posledicami nasilnega dogodka, ki je močno pretresel prebivalce Minnesote. Organizatorji pričakujejo, da se bodo protesti in javna zbiranja nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, saj se v javnosti stopnjujejo vprašanja o upravičenosti uporabe sile v okviru novih ukrepov za nadzor meja. Odziv javnosti odraža globoko nezadovoljstvo z načinom izvajanja deportacij in pridržanj, ki jih izvaja zvezna agencija. Dogodek predstavlja eno izmed najbolj odmevnih zaostritev v okviru novega vala migracijskih racij v Združenih državah Amerike. Medtem ko oblasti branijo ukrepe kot nujne za zagotavljanje nacionalne varnosti, zagovorniki človekovih pravic opozarjajo na nesorazmerno uporabo nasilja in humanitarne posledice, ki jih trpijo družine vpletenih.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je nepričakovano prekinila obsežno priseljensko operacijo v Louisiani, znano pod imenom Catahoula Crunch, in več kot 200 zveznih agentov premestila v Minneapolis v zvezni državi Minnesota. Premestitev je del največje operacije pregona priseljencev v zgodovini Združenih držav Amerike, v kateri sodeluje več kot 2.000 pripadnikov Ministrstva za domovinsko varnost. Operacija v Minnesoti je usmerjena predvsem proti somalijski skupnosti zaradi domnevnih goljufij, vendar je naletela na oster odpor javnosti. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po sredinem incidentu, v katerem je agent agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement) od blizu ustrelil in ubil 37-letno mater Renee Good. Dogodek je sprožil množične demonstracije in pravni spor glede pristojnosti nad preiskavo. Medtem ko je FBI pod vodstvom Kasha Patela prevzel nadzor nad primerom in dokazi, je okrožna tožilka okrožja Hennepin Mary Moriarty javno poudarila, da ima njena pisarna polno jurisdikcijo za preiskavo smrti, ki se je zgodila na njenem območju, ne glede na vpletenost zveznega uslužbenca. V širšem političnem smislu razmere v glavnem mestu Washington, DC, sprožajo razprave o ustavnopravnem statusu zveznega okrožja. Pojavljajo se predlogi o popolni federalizaciji in prevzemu lokalnih entiteti pod neposredno zvezno upravo, da bi se izognili vplivom posameznih interesnih skupin in zagotovili služenje celotni državi. Kritiki ob tem opozarjajo na vse večjo odtujenost prestolnice od preostalega dela države, kar vodi v politično nestabilnost in pravne konflikte med lokalnimi in zveznimi oblastmi.

Ameriški zvezni agenti za carine in varovanje meja so v Portlandu v zvezni državi Oregon med ciljno ustavljanjem vozila ustrelili in ranili moškega in žensko. Incident se je zgodil le dan po tem, ko je uslužbenec imigracijske službe (ICE) v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Good, mater treh otrok. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost naj bi voznik v Portlandu, domnevni član venezuelske tolpe, poskušal z vozilom povozi agente, kar je sprožilo streljanje. Župan Portlanda Keith Wilson je dogodek označil za globoko zaskrbljujoč in pozval k takojšnji prekinitvi vseh operacij ICE v mestu. Zaradi zaporednih streljanj so po celotnih Združenih državah Amerike izbruhnili množični protesti, ki so jih organizirale skupine za državljanske svoboščine in pravice migrantov. V Minneapolisu se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, ki so vzklikali gesla proti prisilnemu izgonu in zahtevali umik zveznih agentov z ulic. Protesti so se razširili tudi v Los Angeles in druga mesta, pri čemer je bilo v Minneapolisu v spopadih s policijo aretiranih najmanj 29 oseb. Lokalni demokratski politiki so ostro kritizirali administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi, kot so dejali, militariziranega pristopa k uveljavljanju imigracijske zakonodaje. Napetosti med zvezno vlado in mesti, ki jih vodijo demokrati, so dosegle vrhunec, saj so lokalni uradniki operacije DHS označili za nepremišljene in nevarne. Medtem ko administracija trdi, da gre za nujne ukrepe proti kriminalu in nezakonitim migracijam, aktivisti opozarjajo na porast nasilja zveznih organov. FBI in ministrstvo za pravosodje v Oregonu sta že sprožila preiskavo streljanja v Portlandu, medtem ko napovedani novi protesti po državi kažejo na stopnjevanje civilnih nemirov zaradi vprašanja priseljevanja.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je v zvezni državi Minnesota sprožilo do zdaj največjo operacijo pregona priseljencev, v kateri sodeluje približno 2.000 zveznih agentov in policistov. Operacija, ki se osredotoča predvsem na območje mest Minneapolis in St. Paul, je po navedbah uradnih virov deloma povezana z domnevnimi goljufijami med pripadniki somalske skupnosti. Zaradi potreb v Minnesoti so oblasti začele umikati agente celo iz tekočih operacij v Louisiani, kar kaže na prednostno naravo trenutnega posredovanja pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Napetosti v Minneapolisu so se močno zaostrile po sredinem dogodku, ko je agent Službe za priseljevanje in carine (ICE) usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Incident je sprožil množične proteste, med katerimi so se nekateri sprevrgli v nerede; policija je samo v zadnjih dneh pridržala najmanj 30 ljudi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je protestnike pozval k miru in jih opozoril, naj se ne odzivajo na provokacije oziroma na kaos, ki ga po njegovih besedah spodbuja predsednik Trump. Politični odzivi na streljanje so močno razdeljeni. Medtem ko sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem in podpredsednik JD Vance branita ravnanje agenta in žrtev označujeta za »domačo teroristko«, se kritike vrstijo celo znotraj republikanske stranke. Nekateri zakonodajalci in pravni strokovnjaki izražajo skepticizem nad uradno različico dogodkov in prehitrimi zaključki ministrstva, medtem ko priče na terenu oporekajo trditvam, da je šlo za samoobrambo.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je potrdil, da bi lahko Washington ohranil nadzor nad Caracasom in venezuelskimi naftnimi viri več let. Izjava sledi obsežni operaciji ameriških posebnih enot, v kateri je bil ugrabljen venezuelski predsednik Nicolas Maduro, v spopadih pa je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 100 ljudi. Medtem ko ameriška administracija dejanje opravičuje kot nujno, so tradicionalni zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko, Rusijo in Iranom, dogajanje obsodili kot nezakonito vrnitev v kolonialno dobo. Vance se je v javnem nastopu dotaknil tudi notranjepolitičnih napetosti v ZDA, kjer je zagovarjal dejanje agenta službe za priseljevanje (ICE), ki je v Minneapolisu ustrelil voznico. Podpredsednik je trdil, da je šlo za samoobrambo pred širšo levičarsko mrežo, ki načrtuje napade na uradnike, čeprav za svoje navedbe ni predložil dokazov. Dogodek v Minneapolisu je dodatno zaostril že tako polarizirano družbeno ozračje v državi. Na diplomatskem prizorišču v Severni Afriki je Alžirija, sicer tesna zaveznica Madura, zavzela previdno in tiho držo, kar analitiki pripisujejo strahu pred gospodarskimi posledicami in upadom naftnih prihodkov. Po drugi strani so v sosednjem Maroku dogajanje izkoristili za kritiko alžirske diplomatske šibkosti. Kljub agresivni retoriki Washingtona pa venezuelsko državno podjetje PDVSA že potrjuje pogovore z ameriškimi naftnimi družbami o nadaljnji prodaji energentov, kar nakazuje na kompleksne gospodarske interese v ozadju vojaškega posredovanja.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je preklical drugi val letalskih napadov na Venezuelo, potem ko je nova vlada Delcy Rodriguez začela izpuščati politične zapornike kot znak dobre volje do Združenih držav Amerike. Do spremembe v vojaški strategiji prihaja le nekaj dni po ameriški operaciji, v kateri so specialne enote zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v intervjuju za New York Times poudaril, da so njegovi cilji usmerjeni v stabilizacijo regije, hkrati pa je izrazil zanimanje za prihodnost Tajvana in ponovil svoje namere glede Grenlandije. Ujeti Nicolás Maduro se je medtem prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer je izjavil, da se ne priznava za obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Maduro je ostro zavrnil vse obtožbe in poudaril, da je bil nezakonito ugrabljen na venezuelskem ozemlju s strani ameriške vojske. Kljub njegovi retoriki se nova oblast v Caracasu pod vodstvom Rodriguezove trudi vzpostaviti diplomatske stike s Trumpovo administracijo, čeprav uradno še vedno obsoja način Madurove odstranitve. Razmere v Venezueli ostajajo napete, vendar premik k diplomaciji nakazuje na morebitno končanje neposrednih vojaških spopadov. Trumpova odločitev o preklicu napadov temelji na oceni, da je nova vlada pripravljena na sodelovanje, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo uresničevanje gospodarskih interesov brez nadaljnje eskalacije nasilja. Mednarodna javnost pozorno spremlja usodo političnih zapornikov in pravni postopek proti Maduru, ki bi lahko trajal več mesecev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times sprožil diplomatski preplah z izjavo, da bi se Združene države Amerike lahko znašle pred izbiro med strateškim nadzorom nad Grenlandijo in nadaljnjim članstvom v zvezi Nato. Trumpove besede nakazujejo, da bi Washington pod določenimi pogoji prednost podelil pridobitvi arktičnega otoka pred ohranitvijo transatlantnega zavezništva, kar je v Evropi povzročilo precejšnjo stopnjo živčnosti glede prihodnosti skupne obrambe. Kljub zaostrovanju retorike iz Bele hiše je vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich, poskušal umiriti razmere. Grynkewich je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo kljub predsednikovim grožnjam "daleč od krize" in da operativno sodelovanje ostaja trdno. Po njegovih navedbah vojaška struktura zavezništva ostaja stabilna, ne glede na politične napetosti med administracijo in evropskimi partnericami. Napetosti glede Grenlandije niso osamljen primer Trumpovega pritiska na mednarodne institucije in zaveznice, temveč del širšega vzorca njegove zunanje politike, ki temelji na transakcijskem pristopu. Čeprav so Trumpovi načrti o prevzemu nadzora nad otokom naleteli na odpor, pa vztrajanje pri tej temi vnaša negotovost v globalno varnostno arhitekturo, zlasti v času, ko se odnosi z drugimi svetovnimi silami že tako zaostrujejo zaradi trgovinskih in carinskih sporov.

V javnosti so se pojavili novi videoposnetki s mobilnega telefona zveznega agenta službe ICE Jonathana Rossa, ki je v Minneapolisu smrtno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Posnetki, ki so jih najprej objavili pri konzervativnem mediju Alpha News, prikazujejo dogajanje iz perspektive agenta, ko je ta hodil okoli vozila žrtve in beležil registrsko tablico. Medtem ko administracija pod vodstvom Donalda Trumpa in podpredsednik JD Vance trdita, da posnetek dokazuje samoobrambo agenta pred poskusom naleta z vozilom, kritiki in analitiki opozarjajo, da video prikazuje miren pogovor tik pred streljanjem in dejstvo, da je žrtev kolesa zasukala stran od agenta. Dogodek je sprožil buren politični odziv in proteste po celotnih Združenih državah Amerike. Podpredsednik JD Vance je medije obtožil laganja in poudaril, da je bil agentov življenjski prostor ogrožen, medtem ko nasprotna stran poudarja, da je bila Goodova neoborožena mati treh otrok, ki v trenutku streljanja ni kazala znakov agresije. Analize posnetka kažejo, da je agent Ross neprekinjeno snemal s telefonom, tudi ko je uporabil strelno orožje, kar po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov izpodbija trditev o neposredni smrtni nevarnosti. Incident dodatno zaostruje napetosti glede pooblastil zveznih agencij in njihove uporabe sile. V razpravo se je vključila tudi Katie Miller, soproga Trumpovega svetovalca Stephena Millerja, ki je napadla orodja umetne inteligence zaradi njihovih povzetkov dogodka, ki so odgovornost pripisali agentu. Lokalno tožilstvo v Minnesoti je medtem pozvalo javnost k predložitvi vseh dodatnih dokazov, medtem ko se v državi vrstijo pozivi k večji odgovornosti zveznih uslužbencev.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je v Atlantskem oceanu začela zasledovati skupino tankerjev, ki so v začetku tedna izpluli iz venezuelskih voda in domnevno kršijo ameriško pomorsko blokado. Po poročanju časnika The New York Times se je vsaj 16 plovil t. i. flote v senci, ki so večinoma naložena z nafto, podalo na odprto morje in plujejo proti vzhodu, v smeri Afrike in Evrope. Ameriške sile so od sredine decembra, ko je predsednik Donald Trump razglasil popolno blokado sankcioniranih plovil, prestregle že štiri ladje. Operacija zasledovanja se odvija več sto milj od obale, kjer ameriška vojaška plovila poskušajo preprečiti dostavo energentov na mednarodne trge. Satelitski posnetki in navedbe ameriških uradnikov potrjujejo, da gre za usklajen poskus preboja blokade, ki jo Washington izvaja za stopnjevanje gospodarskega pritiska na venezuelsko vlado. Trenutno ameriška mornarica aktivno spremlja gibanje plovil, da bi preprečila njihovo končno destinacijo. Dogajanje v Atlantiku predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom na odprtem morju. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za omejitev virov prihodkov venezuelskega režima, takšni manevri povečujejo tveganje za morebitne pomorske incidente mednarodnih razsežnosti. Izid tega zasledovanja bo ključno vplival na nadaljnjo učinkovitost ameriške politike sankcij v regiji.

Venezuelske oblasti so pod vodstvom nove voditeljice Delcy Rodriguez začele izpuščati večje število političnih zapornikov, vključno s tujimi državljani, kar velja za prvo pomembno popustitev po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro. Med izpuščenimi sta italijanski novinar in politik Biagio Pilieri ter podjetnik Luigi Gasperin, medtem ko si mednarodna skupnost prizadeva za izpustitev preostalih tujcev, zaprtih v zaporu El Helicoide. Do izpustitev prihaja po dogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je Rodriguezovi izrazil podporo pri vodenju države v zameno za zagotovljen dostop do venezuelskih naftnih zalog. Nova venezuelska voditeljica, ki je sicer znana po svoji socialistični retoriki, je poudarila, da država ostaja suverena in ni podrejena tujim silam, kljub tesnemu sodelovanju z Washingtonom. Njen brat in predsednik parlamenta Jorge Rodriguez je dejal, da so izpustitve namenjene zagotavljanju mirnega sožitja v državi. Bela hiša si je medtem že pripisala zasluge za izpustitev zapornikov, ki jih je označila za ključno zmago Trumpove zunanje politike po vojaškem posegu v Caracasu. V ameriškem kongresu pa so republikanci kljub uspehu operacije sprožili pobudo za omejitev predsednikovih pooblastil, saj želijo preprečiti morebitne samovoljne vojaške posege v prihodnosti. Razlog za to so razkritja o povezavah med ameriškimi načrti v Venezueli in interesi velikih naftnih podjetij, kar je v ameriški javnosti sprožilo nemalo kritik. Politična situacija v Venezueli tako ostaja napeta, saj je Rodriguezova prevzela oblast v času, ko je država pod dejanskim vplivom Washingtona.

Najnovejše analize glasovanj v ameriškem kongresu in javnomnenjske raziskave kažejo na globoko politično polarizacijo ter usihanju podpore predsedniku Donaldu Trumpu med ključnimi volilnimi skupinami. Študija več kot 600 glasovanj v predstavniškem domu potrjuje, da so zakonodajni procesi v letu 2025 potekali skoraj izključno po strankarskih linijah, pri čemer je imel ključno vlogo pri usmerjanju politike prav Trump. Kljub temu se predsednik zdaj spopada z resnimi opozorili, saj njegove obljube o razcvetu delovnih mest v industrijskem sektorju niso obrodile sadov. Ekonomski podatki razkrivajo, da so Trumpove carine in trgovinski pretresi povzročili upad števila delovnih mest v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kar je prvi takšen trend po začetku pandemije in veliki recesiji. Ekonomisti opozarjajo, da so njegove politike neposredno odgovorne za izgubo približno 65.000 industrijskih delovnih mest. Ta gospodarski neuspeh je neposredno vplival na razpoloženje volivcev, zlasti delavskega razreda, ki je v preteklosti predstavljal jedro njegove baze. Posebej izrazit je padec priljubljenosti med mladimi moškimi, kjer se je podpora s 56 odstotkov v lanskem pomladi znižala na trenutnih 46 odstotkov. Glavni razlogi za nezaupanje so neizpolnjene gospodarske obljube, naraščajoči življenjski stroški in negativni učinki trgovinskih vojn. Raziskava med več kot 4.000 mladimi kaže, da se generacija, ki je leta 2024 pomagala Trumpu do zmage, zdaj oddaljuje zaradi finančnih pritiskov, ki jih trenutna administracija ni uspela ublažiti.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val zračnih napadov na Venezuelo, potem ko je režim v Caracasu izpustil večje število političnih zapornikov. Med izpuščenimi je tudi nekdanji predsedniški kandidat Enrique Márquez, kar je opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka María Corina Machado označila za dokaz, da krivičnost ne traja večno. Trump je kot razlog za ustavitev sovražnosti navedel uspešno sodelovanje pri obnovi naftne in plinske infrastrukture, vendar je poudaril, da ameriška mornarica ostaja v regiji zaradi varnostnih razlogov. Napetosti so se nekoliko umirile po tistem, ko je prehodna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napovedala pripravljenost na obnovitev diplomatskih vezi z Washingtonom. Ameriška delegacija, sestavljena iz diplomatov in varnostnih strokovnjakov, je že obiskala Caracas, da bi ocenila možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva ZDA, ki je zaprto od leta 2019. Kljub temu Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v drugih državah, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti, zlasti po nedavnih povračilnih zračnih napadih na položaje Islamske države v Siriji. Operacija v Venezueli, v kateri so ameriške posebne enote zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo, je po navedbah upokojenega častnika enote Navy SEAL zahtevala do 150 žrtev med venezuelskimi milicami. Medtem ko nekateri ameriški politiki operacijo označujejo za največji zaseg mamil v zgodovini, kritiki in sindikalna združenja opozarjajo na imperialistično agresijo in čezmerno obremenitev ameriške vojske, ki ob operacijah v Latinski Ameriki ohranja močno prisotnost tudi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežen načrt za preoblikovanje nepremičninskega trga, ki vključuje usmeritev zvezne vlade v nakup hipotekarnih obveznic v vrednosti 200 milijard dolarjev prek agencij Fannie Mae in Freddie Mac. Ukrep je namenjen povečanju likvidnosti trga in znižanju obrestnih mer za 30-letna hipotekarna posojila, kar je takoj povzročilo strmo rast delnic gradbenih podjetij in hipotekarnih posrednikov, kot so Lennar, LoanDepot in Rocket Cos. Finančni trgi so na napovedi odreagirali previdno, saj vlagatelji hkrati pričakujejo poročilo o decembrski zaposlenosti in odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti Trumpovih carin. Poleg finančnih spodbud je Trump napovedal tudi prepoved nakupa enodružinskih hiš za velike institucionalne vlagatelje, kot je družba Blackstone. Namen tega koraka je preprečiti, da bi velike korporacije izrivale srednji razred s trga nepremičnin, kar je sicer ideja, ki jo tradicionalno zagovarja ameriška politična levica. Vendar pa so se na napoved kritično odzvali pri uredništvu časnika Wall Street Journal, kjer trdijo, da gre za nepotrebno vmešavanje v tržne zakonitosti. Po njihovih navedbah največja podjetja obvladujejo manj kot odstotek celotnega fonda enodružinskih hiš, zato takšen ukrep ne bo bistveno vplival na znižanje cen. Napovedi so vnesle nemir tudi na valutne trge, kjer je ameriški dolar dosegel najboljši teden po novembru, medtem ko so se donosi na desetletne državne obveznice povzpeli na 4,18 odstotka. Gospodarski analitiki opozarjajo, da bi lahko ti agresivni fiskalni in regulativni posegi močno spremenili dinamiko ameriškega gospodarstva, kar bo imelo širše posledice za globalno finančno stabilnost in prihodnjo potrestno politiko ameriške centralne banke Fed.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek uradno napovedala odhod iz Centra za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja, kjer je gostovala od leta 1971. Odločitev o prekinitvi sodelovanja po 55 letih je posledica drastičnih sprememb v vodenju in delovanju centra, ki so sledile odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prevzame nadzor nad to prestižno kulturno ustanovo. Opera bo po zgodnji prekinitvi pogodbe delovala kot popolnoma neodvisna neprofitna organizacija in svoje predstave preselila na nove lokacije. Uprava opere je kot glavne razloge za umik navedla finančno nevzdržnost novega poslovnega modela centra, ki zahteva vnaprejšnje financiranje vseh produkcij, ter strmoglaven padec prihodkov od prodaje vstopnic in donacij. Umetniška direktorica Francesca Zambello je že pred meseci opozarjala na težave, ki jih prinaša neposredno politično vmešavanje v delovanje institucije. Pod novim vodstvom pod taktirko Richarda Grenella so bile namreč uvedene obvezne izvedbe nacionalne himne pred koncerti in strožji nadzor nad politično tematiko opernih del, kar je povzročilo revolt med donatorji in odpovedi številnih umetnikov. Odhod nacionalne opere velja za doslej najmočnejši kulturni upor proti prizadevanjem predsednika Trumpa, da bi Center Kennedy preoblikoval po svoji podobi. Dogajanje se je stopnjevalo vse od preimenovanja ustanove po predsedniku, kar je v ameriški javnosti sprožilo val kritik in obtožb o cenzuri. WNO namerava v prihodnje zmanjšati obseg spomladanske sezone, da bi zagotovila proračunsko stabilnost, medtem ko kritiki opozarjajo na dolgoročno škodo, ki jo politizacija kulture prinaša ameriški prestolnici.

V Minneapolisu so se razširili množični protesti po tem, ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross v sredo ustrelil in ubil 37-letno mater treh otrok Renee Nicole Good. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja, kjer je bil leta 2020 ubit George Floyd, kar je dodatno razvnelo čustva javnosti. Lokalni organi pregona in neodvisni opazovalci so na podlagi videoposnetkov izpodbijali navedbe administracije Donalda Trumpa, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom. Po poročilih prič so agenti žrtvi dajali nasprotujoča si navodila, nakar je agent Ross streljal nanjo od blizu, ko je skušala zapustiti prizorišče. Napetosti so se v četrtek še stopnjevale, ko so zvezni agenti v Portlandu v zvezni državi Oregon med prometno ustavljanjem ustrelili še dve osebi. Župana obeh mest, Jacob Frey in Keith Wilson, sta ostro obsodila ravnanje zveznih sil in zahtevala umik agentov ICE iz svojih mest. Poleg tega so se pojavila resna trenja med lokalnimi in zveznimi organi, saj je FBI prevzel preiskavo v Minneapolisu in lokalni policiji onemogočil dostop do dokaznega gradiva. Podpredsednik JD Vance in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem sta dejanje agentov branila in žrtev označila za domačo teroristko, kar je sprožilo ostre odzive demokratskih politikov. Demokratska poslanca Eric Swalwell in Dan Goldman sta napovedala pripravo zakonodaje, ki bi agentom ICE odvzela imuniteto in omogočila lažji pregon v primerih prekoračitve pooblastil. Medtem ko administracija vztraja pri stopnjevanju operacij v okviru kampanje deportacij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskega dela in erozijo zaupanja med državljani ter organi pregona. Incidenti so sprožili proteste po celotni državi, od Filadelfije do Detroita, kjer lokalni uradniki grozijo z aretacijami zveznih agentov, če bodo ti kršili zakone na njihovem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega glavnega arhitekta Shaloma Baranesa razkril načrte za dodatno širitev Bele hiše, ki po novem vključujejo enonadstropni prizidek nad zahodno kolonado. Načrtovana nadgradnja hodnika, ki povezuje Ovalno pisarno z bivalnim delom rezidence, naj bi po besedah arhitekta povrnila simetrijo osrednjemu delu poslopja, potem ko so bila v vzhodnem krilu že izvedena obsežna rušilna dela. Projekt se predstavlja Nacionalni komisiji za načrtovanje prestolnice, ki jo sestavljajo številni predsednikovi zavezniki. Poleg posegov v zahodno krilo načrti predvidevajo izgradnjo prestižne plesne dvorane s stropi, visokimi dobrih 12 metrov, kar bi po višini izenačilo prizidek z glavno zgodovinsko stavbo Bele hiše. Nova dvorana, ki bo del 8.300 kvadratnih metrov velikega kompleksa, bo lahko sprejela do 1.000 gostov. Celotna vrednost projekta se je z začetnih 200 milijonov dolarjev podvojila na ocenjenih 400 milijonov dolarjev, gradnjo pa naj bi financirali iz zasebnih sredstev. Kritiki opozarjajo, da bi takšni posegi lahko trajno iznakazili arhitekturno dediščino in porušili tradicijo, po kateri prizidki ne smejo prevladati nad osrednjim objektom izvršne oblasti. Predsednik Trump je medtem svojo pozornost gradnji namenil celo med uradnimi srečanji z vodilnimi predstavniki naftne industrije, ko je začasno prekinil pogovore, da bi preveril napredek pri delih.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je javno pozval ekipo ameriškega nogometa New York Giants, naj za svojega novega glavnega trenerja brez oklevanja imenujejo Johna Harbaugha. Trump je prek družbenih omrežij poudaril, da bi 63-letni Harbaugh, ki je bil nedavno odpuščen iz moštva Baltimore Ravens, moral sprejeti to vlogo, klub pa bi moral ukrepati hitro. Njegova izjava je vnesla dodatno dinamiko v iskanje novega vodstva newyorške franšize, ki se po neuspešni sezoni trudi stabilizirati svojo strokovno ekipo. Trump je že pred dnevi svetoval vsem ekipam lige NFL, naj čim prej razmislijo o zaposlitvi izkušenega trenerja, v soboto pa je specifično izpostavil Giants kot najprimernejšo destinacijo zanj. Kljub predsednikovi podpori strokovnjaki opozarjajo na previdnost, saj proces izbire glavnega trenerja v ligi NFL vključuje številne interne protokole in analize. Čeprav Harbaugh velja za enega najbolj uglednih strokovnjakov na trgu, Trumpovo vmešavanje v športno kadrovanje velja za nenavadno potezo, ki bi lahko vplivala na javno podobo kluba.

Venezuelske oblasti so v četrtek iz zaporov začele izpuščati skupino domačih in tujih državljanov. Delcy Rodríguez, ki trenutno vodi državo kot vršilka dolžnosti predsednice, je odločitev označila za »gesto iskanja miru«. Do te poteze prihaja manj kot teden dni po dramatični vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamili in narkoterorizmu. Med izpuščenimi je tudi pet španskih državljanov, kar je že potrdila vlada v Madridu. Jorge Rodríguez, predsednik narodne skupščine in brat vršilke dolžnosti predsednice, števila izpuščenih oseb ni natančno opredelil, je pa poudaril, da postopek osvoboditve že poteka. Po podatkih nevladne organizacije Penal Forum je bilo v državi konec decembra 2025 iz političnih razlogov zaprtih 863 ljudi, današnji ukrep pa velja za poskus stabilizacije razmer po ameriškem vojaškem posegu, ki je po uradnih podatkih zahteval vsaj 100 smrtnih žrtev. Rodríguezova je ob tem poudarila, da se venezuelska vlada ni podredila tujim pritiskom, ampak da so se njihove sile med operacijo 3. januarja aktivno spopadale z napadalci. Razkrila je tudi ključno vlogo Katarja, ki je deloval kot posrednik med Caracasom in Washingtonom. S pomočjo emirata so venezuelske oblasti pridobile »dokaz o življenju« za Madura in njegovo soprogo. Kljub aretaciji vrha države vojaško vodstvo Venezuele ostaja zvesto čavizmu in priznava avtoriteto Delcy Rodríguez.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik The New York Times izključil možnost pomilostitve Sama Bankman-Frieda, nekdanjega izvršnega direktorja propadle kriptomenjalnice FTX. Trump je poudaril, da nima namena posredovati v primeru Bankman-Frieda, ki trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi ene največjih finančnih goljufij v zgodovini Združenih držav Amerike. Bankman-Fried je bil obsojen zaradi neupravičene porabe več kot osmih milijard dolarjev sredstev strank za osebne stroške in tvegane naložbe. Trump je Bankman-Frieda uvrstil na seznam osebnosti, ki jim ne namerava podeliti predsedniškega odpustka, med katerimi so se znašli tudi glasbenik Sean Combs, odstavljeni venezuelski voditelj Nicolás Maduro in nekdanji senator Robert Menendez. Kljub Trumpovi siceršnji naklonjenosti sektorju kriptovalut, ki mu je po njegovih besedah prinesla precejšnjo podporo volivcev, predsednik s to potezo jasno razmejuje med podporo industriji in ničelno toleranco do obsežnih goljufij znotraj tega področja. Sam Bankman-Fried se je na svojo obsodbo že pritožil, sodni postopek na pritožbenem sodišču drugega okrožja pa se je začel novembra 2025. Njegovi zagovorniki so upali na morebitno politično posredovanje, zlasti zaradi dejstva, da je Trump v preteklosti že pomilostil nekatere posameznike iz sveta digitalnih sredstev. Vendar pa najnovejše izjave iz Bele hiše potrjujejo, da bo pravnomočna kazen za ustanovitelja FTX ostala v veljavi brez predsedniškega vmešavanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times napovedal, da bodo Združene države Amerike v Venezueli ostale prisotne bistveno dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Na vprašanje o časovnem okviru ameriškega nadzora je Trump pojasnil, da bo to obdobje trajalo "veliko dlje" od nekaj mesecev ali leta, pri čemer je izrecno poudaril, da se pri svojih odločitvah ne namerava ozirati na določila mednarodnega prava. Njegove izjave so v mednarodni javnosti sprožile val kritik, saj neposredno izzivajo suverenost države in uveljavljene diplomatske norme. Napovedi o dolgoročni prisotnosti so tesno povezane z gospodarskimi interesi v energetskem sektorju, saj je Trump v Beli hiši gostil vodilne predstavnike največjih svetovnih naftnih družb. Namen srečanja je bila razprava o prihodnosti venezuelskih naftnih zalog, ki veljajo za največje na svetu, in o vlogi ameriške industrije pri njihovem upravljanju. Kritiki predsedniku očitajo, da zunanjo politiko podreja interesom kapitala in da izkorišča politično nestabilnost v regiji za zagotovitev energetske prevlade ZDA. Dogajanje v Venezueli ostaja v središču pozornosti zaradi humanitarnih in varnostnih vprašanj, vendar Trumpova administracija poudarja predvsem pomen "varnosti in ljudi" v kontekstu dolgoročnih odnosov z državo. Kljub rastočim dvomom o dejanski velikosti naftnih rezerv in pravni podlagi za vojaško ter politično posredovanje, Trump vztraja pri svoji viziji, ki temelji na moči in neposrednem nadzoru nad strateškimi viri, kar bi lahko dolgoročno destabiliziralo celotno latinskoameriško regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni odlok, s katerim so venezuelska sredstva, vključno s prihodki od nafte pod ameriško jurisdikcijo, zaščitena pred morebitnimi sodnimi odločbami ali zahtevki upnikov. Namen tega ukrepa je po navedbah Bele hiše spodbujanje zunanjepolitičnih ciljev Združenih držav Amerike, hkrati pa predvideva ustanovitev depozitnega sklada, ki bo sicer v lasti venezuelske države, a pod popolnim nadzorom ameriške vlade. Trump se je v okviru te strategije v Beli hiši sestal z vodilnimi predstavniki velikih naftnih podjetij in jih spodbudil k vlaganju v venezuelsko naftno industrijo. Ob tem je investitorjem zagotovil popolno varnost delovanja, vendar ni podrobneje pojasnil oblike teh jamstev. Poudaril je, da bo celoten proces potekal pod okriljem Združenih držav Amerike, ki bodo samostojno odločale o tem, katera podjetja bodo lahko izkoriščala naravne vire te južnoameriške države. Ameriški predsednik je obenem izključil možnost ameriške vojaške prisotnosti v Venezueli za zaščito naftnega sektorja. Načrt predvideva, da oblasti v Caracasu ne bodo imele vpliva na odločitve o eksploataciji virov, saj Washington prevzema vodilno vlogo pri upravljanju s ključnimi gospodarskimi viri Venezuele na tujih tleh. S tem se dodatno zaostruje gospodarski pritisk na režim v Venezueli ob hkratnem poskusu stabilizacije naftnega trga.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatičnem zajetju Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnjih letih de facto upravljale z venezuelsko naftno industrijo. Na petkovem srečanju z vodilnimi predstavniki naftnih velikanov, kot so ExxonMobil, Chevron in Shell, je Trump pozval k investicijam v višini 100 milijard dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale prihodke od prodaje nafte, s čimer naj bi zagotovili stabilnost in nižje cene energentov na svetovnih trgih, hkrati pa je podpisal izvršni ukaz za zaščito teh sredstev pred tujimi sodnimi postopki. Kljub temu da je Trump preklical načrtovan drugi val vojaških napadov, saj so nove prehodne oblasti pod vodstvom Delcy Rodríguez začele izpuščati politične zapore, ostaja ameriška mornarica v regiji. Bela hiša je jasno sporočila, da bodo odločitve nove venezuelske vlade narekovale ZDA, kar je sprožilo ostre odzive v Caracasu, kjer Rodríguezova trdi, da v državi ne vlada noben tuji agent. Kritike prihajajo tudi iz vrst domačih ameriških proizvajalcev nafte iz skrilavca, ki se bojijo, da bo preplavitev trga s cenejšo venezuelsko nafto uničila njihovo poslovanje. Trump je v odmevnem intervjuju za New York Times izjavil, da je njegova lastna morala edina omejitev pri uporabi vojaške sile po svetu. Ob tem je potrdil, da se bo prihodnji teden srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado, ki naj bi mu ponudila svojo Nobelovo nagrado za mir. V ozadju teh dogodkov ameriški kongres že razpravlja o resoluciji o vojnih pooblastilih, s katero želijo nekateri senatorji omejiti Trumpovo enostransko vojaško delovanje v Latinski Ameriki.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, prevzela popoln nadzor nad prodajo venezuelske nafte. Trump je napovedal obnovo naftne infrastrukture pod ameriškim vodstvom in se že sestal z vodilnimi predstavniki ameriških naftnih podjetij, od katerih pričakuje investicije v višini 100 milijard dolarjev. Po navedbah Bele hiše bodo ZDA upravljale s prihodki od prodaje nafte, da bi preprečile njihovo uporabo v sodnih postopkih in zagotovile stabilnost regije. Predsednik Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo, saj trenutna začasna vlada v Caracasu, sestavljena iz nekdanjih Madurovih privržencev, v celoti sodeluje z Washingtonom. Poleg gospodarskega prevzema Venezuele je Trumpova administracija ponovno izpostavila zanimanje za nakup Grenlandije, kar utemeljujejo s strateškimi interesi nacionalne varnosti. Republikanski senator Rick Scott je ob tem dodal, da so ukrepi v Venezueli le del širšega načrta za preoblikovanje Latinske Amerike, ki vključuje tudi pritiske na Kubo in Nikaragvo. Diplomatske dejavnosti se medtem nadaljujejo, saj so ameriški diplomati prispeli v Caracas na pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva. Trump je poudaril, da novih volitev v Venezueli ne bo podprl, dokler ZDA ne bodo v celoti obnovile naftne industrije. Hkrati je Bela hiša izrazila pripravljenost za prodajo venezuelske nafte Indiji pod novim ameriškim nadzornim okvirom, s čimer želi Washington utrditi svoj vpliv na svetovnem energetskem trgu.

Nekdanji uradnik FBI Dan Bongino je po odhodu iz administracije Donalda Trumpa naletel na oster odziv svojih podpornikov in konzervativnih krogov. Bongino, ki je v preteklosti širil teorije zarote o Jeffreyju Epsteinu, je bil tarča kritik zaradi domnevnega spreminjanja stališč in napadov na kritike administracije, kar je v javnosti sprožilo obtožbe o dvoličnosti. Spor se je dodatno zaostril na družbenih omrežjih, kjer so mu podporniki očitali odtujenost od skrbi navadnih državljanov in neprimerno komunikacijo. Hkrati je v ospredje stopil voditelj oddaje Jeopardy! Ken Jennings, ki je na platformi Bluesky ostro kritiziral delovanje Trumpove administracije. Jennings je trenutno oblast označil za "režim" in podprl radikalne predloge, kot je ukinitev Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Njegovi zapisi so vključevali tudi osebne opazke na račun družine Trump, kar je v ameriški medijski krajini povzročilo val ogorčenja med republikanci in dodatno polariziralo javno mnenje. Dogajanje odraža širše napetosti znotraj Združenih držav Amerike glede preiskave primera Epstein in vloge javnih osebnosti pri oblikovanju političnega diskurza. Medtem ko se administracija poskuša distancirati od preteklih škandalov, kritiki iz obeh polov opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti in domnevno zlorabo moči, kar neposredno vpliva na zaupanje v državne institucije in organe pregona.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bo v torek, 13. januarja, obiskal Detroit, kar predstavlja njegov prvi obisk v zvezni državi Michigan po aprilu 2025. Trump bo nastopil kot osrednji govorec na dogodku gospodarskega kluba Detroit Economic Club, ki bo potekal le nekaj dni pred uradnim odprtjem mednarodnega avtomobilskega sejma v Detroitu. Dogodek je zaprtega tipa in namenjen izključno članom kluba. Njegov obisk v središču ameriške avtomobilske industrije prihaja v času, ko se pričakujejo pomembne razprave o prihodnosti gospodarske politike in trgovinskih odnosov. Predsednikov govor je načrtovan za 14. uro po lokalnem času, pri čemer analitiki pričakujejo, da bo Trump izpostavil dosežke svoje administracije na področju industrije in orisal smernice za leto 2026. Obisk Michigana, ki velja za ključno politično bojišče, utrjuje njegovo prisotnost v regijah z močnim industrijskim zaledjem. Načrtovani dogodek sledi obdobju intenzivne mednarodne aktivnosti in domačih političnih odločitev, ki so zaznamovale Trumpov mandat v letu 2025. Detroit, ki se pripravlja na enega največjih avtomobilskih dogodkov leta, bo tako služil kot kulisa za predsednikovo nagovarjanje vplivnih predstavnikov gospodarstva, kar odražajo tudi napovedi o poudarku na ameriški proizvodnji in zaščiti domačih delovnih mest.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je uvedel izredne ukrepe za zaščito venezuelskih naftnih prihodkov, ki se nahajajo na računih v Združenih državah Amerike. S to potezo je Bela hiša onemogočila sodiščem in upnikom, da bi zasegli sredstva, pridobljena s prodajo nafte, kar je utemeljila z varovanjem nacionalne varnosti in zunanjepolitičnih ciljev države. Ukrep sledi prizadevanjem ameriške administracije za politično stabilizacijo Venezuele po odstavitvi Nicolasa Madura. Bela hiša je v spremnem poročilu pojasnila, da bi morebitni zasegi sredstev pomenili resno grožnjo ameriški zunanji politiki. Predsednik Trump je poudaril, da je zaščita teh sredstev ključnega pomena za uresničevanje interesov ZDA v regiji, kjer so naftne rezerve Venezuele osrednjega pomena. Odločitev je bila sprejeta po petkovem srečanju v Washingtonu, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih glede venezuelske krize. Ta poteza predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja pritiska na prejšnji režim, hkrati pa zagotavlja, da premoženje ostane pod nadzorom, ki ustreza ameriškim strateškim načrtom. Ukrep je neposredno povezan s preteklimi odločitvami glede delovanja ameriških energetskih podjetij v Venezueli, s čimer želi Washington ohraniti vpliv nad energetskimi viri v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je blokiral možnost, da bi ameriška sodišča ali upniki zasegli prihodke od prodaje venezuelske nafte, ki se nahajajo na računih v Združenih državah Amerike. Ukrep določa, da se ti prihodki obravnavajo kot suvereno premoženje Venezuele, vsakršno razpolaganje z njimi pa zahteva izrecno pooblastilo ameriške vlade. Bela hiša je v izjavi za javnost poudarila, da bi morebitni zasegi sredstev spodkopali zunanjepolitične cilje države ter ogrozili regionalno stabilnost. Administracija je ukrep utemeljila kot del širše strategije za boj proti trgovini z drogami, zmanjševanje nezakonitih migracij in omejevanje vpliva sovražnih tujih akterjev v regiji. Hkrati s temi prizadevanji se je Trump v West Palm Beachu sestal z vodilnimi predstavniki naftne industrije, vključno z glavnim izvršnim direktorjem družbe ExxonMobil, ki je Venezuelo zaradi preteklih tveganj označil za neprimerno za investicije. Trump naj bi kljub temu pritiskal na ameriška naftna podjetja, naj v obnovo venezuelskega energetskega sektorja vložijo vsaj 100 milijard dolarjev. Dogajanje sledi nedavnim političnim spremembam v Venezueli, kjer so tuje sile zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Oblasti v Caracasu so potrdile, da so že začele pogovore s Trumpovo administracijo o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Novi ukrepi glede naftnih prihodkov so tako ključni za stabilizacijo razmer in zagotavljanje nadzora nad finančnimi tokovi v času tranzicije oblasti.

Moški iz zvezne države Virginija se je v petek na sodišču izrekel za nedolžnega v povezavi z obtožbami o podtikanju dveh cevnih bomb pred sedeža Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu. Dogodek se je zgodil 5. januarja 2021, le dan pred nasilnim vdorom podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v ameriški Kapitol. Brian J. Cole Jr. se sooča z dvema točkama obtožnice, ki mu očrtata prevoz in poskus uporabe eksplozivnih sredstev. Tožilci ministrstva za pravosodje so navedli, da je Cole pred tem priznal postavitev eksplozivnih teles pred urada obeh glavnih političnih strank. Kljub domnevnemu priznanju je obtoženi na kratkem zaslišanju uradno zavrnil krivdo. Preiskava incidenta je bila ena izmed ključnih prednostnih nalog zveznih organov pregona, saj sta bili bombi podtaknjeni v času izjemno visoke politične napetosti v državi. Čeprav cevni bombi nista eksplodirali, je njuna prisotnost povzročila preusmeritev policijskih sil le nekaj ur pred glavno vstajo 6. januarja. Obramba in tožilstvo bosta postopek nadaljevala s pripravami na sojenje, kjer bodo preučili dokaze o premikanju obtoženca in njegove predhodne izjave preiskovalcem. Primer ostaja eden od najbolj izpostavljenih sodnih postopkov, povezanih z dogodki okoli zadnje predsedniške tranzicije v Združenih državah Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o razglasitvi izrednih razmer v državi, s katerim je zaščitil prihodke od prodaje venezuelske nafte, ki so shranjeni na računih ameriškega finančnega ministrstva. Ukrep je bil sprejet z namenom, da bi preprečili zaseg teh sredstev s strani tujih upnikov in sodišč, ki terjajo poplačilo dolgov od Venezuele. Bela hiša je v izjavi poudarila, da je ta poteza ključna za zagotavljanje varnosti sredstev v času politične tranzicije, ki sledi odstavitvi Nicolása Madura, ter za spodbujanje zunanjepolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji. Pred razglasitvijo ukrepa se je predsednik Trump sestal z vodilnimi predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij, vključno z direktorjem ExxonMobila Darrenom Woodsom, ki ga je poskušal prepričati v ponovne investicije v Venezuelo. Kljub predsednikovim zagotovilom o popolni varnosti so bili naftni mogotci do predlogov zadržani. Kot glavni razlog za skepso so navedli regulativno negotovost in zgodovino razlastitev pod prejšnjim režimom, zaradi česar trenutne razmere ocenjujejo kot neprimerne za večja tveganja zasebnega kapitala. Ta finančni ščit predstavlja del širše ameriške strategije za gospodarsko stabilizacijo Venezuele pod novim vodstvom. Trump je poudaril svojo zavezo, da bo Venezuelo ponovno naredil "bogato in varno", pri čemer nadzor nad naftnimi viri ostaja osrednjega pomena za ohranitev vpliva v državi. ZDA s tem ukrepom dejansko zamrzujejo sredstva, ki bi jih upniki sicer lahko iztožili na ameriških tleh, s čimer ohranjajo kapital za prihodnjo rekonstrukcijo države pod okriljem Washingtona.

Skupina približno 75 demokratskih članov ameriškega kongresa je poslala uradno pismo državnemu sekretarju Marcu Rubiu, v katerem opozarjajo na katastrofalne posledice morebitne ameriške vojaške operacije ali bombardiranja sosednje Mehike. Poziv so objavili po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal možnost izvajanja kopenskih operacij proti mehiškim mamilarskim kartelom, kar je sprožilo močne odzive v ameriški in mednarodni politiki. Zakonodajalci so v dopisu izpostavili, da bi takšni enostranski vojaški ukrepi povzročili daljnosežno škodo ameriškemu gospodarstvu in podjetjem, ki so tesno povezana z mehiškim trgom. Po njihovem mnenju bi bombardiranje ali vstop ameriških sil na mehiško ozemlje brez privolitve tamkajšnjih oblasti pomenil diplomatsko in varnostno katastrofo, ki bi destabilizirala celotno regijo ter resno ogrozila odnose med strateškima partnericama. Demokrati so v pismu poudarili, da bi morala biti prednostna naloga administracije krepiti sodelovanje z Mehiko na področju varnosti in obveščevalnih dejavnosti, namesto uporabe sile. Opozarjajo, da bi vojaško posredovanje spodkopalo desetletja trajajoča prizadevanja za skupno upravljanje meje in boja proti kriminalu, hkrati pa bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečalo migracijski pritisk na južni meji Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal nujni odlok, s katerim je pod posebno zaščito postavil venezuelsko premoženje in naftne prihodke na ozemlju Združenih držav Amerike. Glavni namen tega ukrepa je preprečiti, da bi upniki ali sodišča zasegli ta sredstva za poplačilo dolgov venezuelske države. Bela hiša je ob podpisu dokumenta poudarila, da gre za korak, ki spodbuja zunanjepolitične cilje ZDA in zagotavlja nadzor nad strateškimi finančnimi viri Caracasa. Na podlagi novega odloka bo ustanovljen poseben depozitni sklad v lasti venezuelske države, ki pa bo lociran v ZDA in pod strogim nadzorom ameriške vlade. V ta sklad bodo stekla vsa sredstva z obstoječih računov venezuelskih javnih subjektov v ZDA ter vsi prihodki od prodaje venezuelske nafte. Ministrstvo za finance bo moralo sklad označiti kot suvereno lastnino venezuelske vlade pod ameriškim upravljanjem, s čimer se pravno loči od premoženja Združenih držav. Ukrep neposredno vpliva na interese velikih naftnih podjetij, s katerimi se je Trump sestal ob podpisu odloka. Čeprav ZDA uradno ne postanejo lastnice teh sredstev, z vzpostavitvijo sklada pridobijo močan vzvod pri upravljanju finančnih tokov, ki so ključni za stabilnost režima v Venezueli. Odlok izrecno prepoveduje kakršen koli zaseg premoženja znotraj sklada v primeru tožb proti venezuelski državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrt za enoletno omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah pri desetih odstotkih. Ukrep, ki bi po predvidevanjih začel veljati 20. januarja ob obletnici njegove vrnitve na položaj, predstavlja obuditev njegove predvolilne obljube. Po ocenah predlagateljev bi ta poteza ameriškim potrošnikom prihranila več deset milijard dolarjev, vendar je takoj naletela na oster odpor bančnega sektorja. Predstavniki bančne industrije, ki so sicer v preteklosti podpirali nekatere vidike Trumpove politike, so do predloga kritični in opozarjajo na morebitne negativne posledice za stabilnost finančnega trga. Kljub temu Trump vztraja, da je ukrep nujen za zaščito državljanov pred visokimi stroški zadolževanja in ravnanjem podjetij, ki jih je označil za pohlepna. Podrobnosti o tem, kako bo omejitev tehnično izvedena in kakšen bo njen vpliv na dostopnost kreditov, za zdaj ostajajo nejasne. Ta poteza je le zadnja v nizu Trumpovih agresivnih posegov v gospodarsko sfero, ki pogosto sprožajo pravne in politične polemike. Podobno kot pri prejšnjih prizadevanjih za spremembo ustavnih praks ali neposrednih pritiskih na finančne institucije, se tudi tokrat pričakujejo dolgotrajni spori med Belo hišo in finančnim sektorjem, ki bi lahko končali pred sodiščem. Predlog prihaja v času povečanih napetosti glede vodenja monetarne in fiskalne politike v Združenih državah Amerike.

Kanadska vlada in javnost sta izrazili globoko zaskrbljenost, da bi lahko država postala naslednja tarča ekspanzionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Strahovi so se okrepili po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli in ponovnih grožnjah glede aneksije Grenlandije. Kanadske oblasti, ki so sprva verjele, da se bo Washington osredotočal predvsem na notranjo in trgovinsko politiko, zdaj resneje ocenjujejo tveganja za svojo suverenost. Ottawa opozarja na podobnosti med Kanado in Grenlandijo, predvsem v smislu strateškega položaja in članstva v zvezi NATO. Trumpova retorika, ki je vključevala predloge, da bi Kanada postala 51. zvezna država ZDA, ter njegovo naslavljanje nekdanjega premierja Justina Trudeauja kot "guvernerja", je v Kanadi povzročila preplah. Čeprav so kanadske oblasti takšne zamisli večkrat zavrnile, zadnje poteze Washingtona v regiji kažejo na nepredvidljivost ameriške zunanje politike. Napetosti stopnjujejo tudi uradne izjave iz Bele hiše, kjer nekateri svetovalci javno zagovarjajo širitev ameriškega ozemlja. Medtem ko Danska odločno zavrača kakršno koli prodajo ali aneksijo Grenlandije, se Kanada spopada z vprašanjem, kako zaščititi svojo integriteto pred morebitnimi pritiski v obliki trgovinskih carin ali diplomatskih groženj s strani južne sosede. Situacija predstavlja velik izziv za stabilnost severnoameriških odnosov.

Predsednik odbora ruske državne dume za mednarodne zadeve Aleksej Čepa je podal oceno nedavnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil razočaranje nad ravnanjem ruskega voditelja Vladimirja Putina. Po mnenju Čepe so Trumpovi očitki neposredna posledica dejstva, da se Putin ne podreja ameriškim zahtevam, temveč dosledno zagovarja nacionalne interese Rusije. Ruska stran poudarja, da bi bil ameriški predsednik zadovoljen le v primeru, če bi se Moskva uklonila njegovim političnim usmeritvam. Napetosti med voditeljema so se stopnjevale zaradi ruskega vztrajanja pri svojih vojaških in strateških ciljih, kar ne sovpada s Trumpovo vizijo mednarodnih odnosov. Ruska politika poudarja suverenost in zavrača prilagajanje zunanjim pritiskom, kar po besedah poslancev dume vodi v diplomatsko trenje. To razočaranje na strani Washingtona je po navedbah Moskve pričakovan odziv na nepopustljivo držo Kremlja. Dogajanje odraža širši trend zaostrovanja odnosov med državama, kjer so osebne diplomatske pričakovanja trčila ob nezdružljive geopolitične interese. Medtem ko Washington poskuša uveljaviti svojo voljo preko groženj in ultimatov, Moskva odgovarja z retoriko o samostojnem odločanju, kar onemogoča hitro izboljšanje bilateralnih vezi.

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izjavil, da so Združene države Amerike izstopile iz 66 mednarodnih organizacij zaradi njihove "neučinkovitosti, potratnosti in škodljivosti". Izpostavil je, da so te organizacije postale nepotrebne in da je bil izstop nujen korak za zaščito nacionalnih interesov.

V več ameriških mestih so v zadnjih dneh poročali o novih primerih nasilja s strelnim orožjem, ki so terjali smrtne žrtve in povzročili več poškodb. V New Yorku je policija na Manhattnu usodno ustrelila voznika po prometni nesreči, ki je sprožila spor, kar predstavlja že drugo streljanje s strani policistov v razmiku petih ur. V Memphisu pa je prodajalec v trgovini na poskus oboroženega ropa odgovoril s streli in napadalca ranil, preden je ta pobegnil s prizorišča. V Baton Rougeu so policisti obravnavali dva ločena smrtonosna incidenta, ki sta bila povezana z nasiljem v družini oziroma med nekdanjimi partnerji. V prvem primeru je bila v sporu z nekdanjim dekletom ubita 18-letnica, v drugem pa je bil po prepiru usodno ustreljen 27-letnik. Zagovorniki žrtev nasilja v družini ob teh dogodkih opozarjajo na nevarnosti stopnjevanja sporov med osebami, ki se poznajo. Ti dogodki ponovno odpirajo vprašanja o vsebnosti orožja v civilni družbi in uporabi smrtonosne sile s strani policije. Medtem ko oblasti v nekaterih primerih poudarjajo pravico do samoobrambe, humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost sistemskih rešitev za zmanjšanje nasilja v lokalnih skupnostih, kjer so spori med znanci vse pogostejši vzrok za tragedije.

Strokovnjaki s področja fitnesa in dobrega počutja so v luči novega leta poudarili, da ključ do uspeha pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub ne leži v ekstremnih spremembah, temveč v preoblikovanju razmišljanja in postavljanju dosegljivih ciljev. Shantell Butler, trenerka fitnesa, je izpostavila, da namesto nerealnih načrtov, kot je obisk telovadnice sedemkrat tedensko, ljudje raje izberejo trajnostne navade, ki gradijo samozavest skozi majhne zmage. Takšen pristop preprečuje izgorelost, ki se pri mnogih pojavi že pred koncem februarja. Poleg telesne vadbe strokovnjaki svetujejo tudi poudarek na kakovostnem počitku in regeneraciji, zlasti v zimskem času. Koncept januarske "hibernacije" z namenom vključuje rituale, ki krepijo živčni sistem, kot sta uporaba obteženih odej in skrb za kakovosten spanec. Namesto hitrega vstopa v intenzivne vadbene programe se priporoča počasnejši tempo, ki telesu omogoča okrevanje po napornem preteklem letu in pripravlja posameznika na izzive v prihodnjih mesecih. Jasper Rook Williams, lastnik podjetja JRW Fitness, je opozoril, da so neuspešne zaobljube pogosto posledica nerealnih metod, kot je zgolj uživanje solat brez širšega razumevanja življenjskega sloga. Po njegovih besedah je nujno prednost dati vzdržnim rutinami in holističnemu pristopu k prehrani ter vadbi. Raziskave potrjujejo, da visoke ambicije brez premišljenega načrta redko vodijo do trajnih rezultatov, zato je ključna postopna kalibracija življenjskega sloga.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social izrazil močno podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomoč pri doseganju njihove svobode. Trump je v svojih objavah delil sporočilo senatorja Lindseyja Grahama, ki je pohvalil zunanjega ministra Marca Rubia zaradi uradne izjave o podpori ameriške administracije pogumnim državljanom Irana, ki se spopadajo z represijo režima. Najnovejše izjave so sprožile številna ugibanja o morebitnem neposrednem ameriškem posredovanju v Iranu, saj je predsednik uporabil oster ton glede prihodnosti tamkajšnje ureditve. Trumpove besede, da se Iran veseli svobode "bolj kot kdajkoli prej", nakazujejo na stopnjevanje pritiska na Teheran, kar je v skladu z njegovo dolgotrajno politiko nasprotovanja trenutnemu iranskemu vodstvu. Diplomatski premiki in retorika ameriške administracije sledijo zaostrenim razmeram v regiji, kjer Washington vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic in vojaške ambicije Irana. Ta poteza utrjuje zunanjo politiko ZDA, ki temelji na podpori notranjim opozicijskim gibanjem in izolaciji iranskih oblasti na mednarodnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je 9. januarja napovedal pobudo za enoletno omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah pri desetih odstotkih. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati že konec tega meseca, je namenjen zmanjšanju finančnih obremenitev državljanov, ki se trenutno soočajo z obrestnimi merami med 20 in 30 odstotki. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da podjetja, ki izdajajo kreditne kartice, izkoriščajo Američane, in obljubil, da bo njegova administracija temu naredila konec. Izvedba napovedanega ukrepa, ki naj bi stopil v veljavo 20. januarja 2026, bo po vsej verjetnosti zahtevala potrditev v ameriškem kongresu. Predlog predstavlja izpolnitev Trumpove predvolilne obljube iz leta 2024, s katero je nagovarjal volivce v času visoke inflacije in naraščajočih dolgov gospodinjstev. Kritiki in finančni analitiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko močno posegla v prihodke bančnega sektorja, ki je v zadnjih letih beležil visoke donose prav iz naslova kartičnih posojil. Podatki finančnih institucij, kot je JPMorgan, kažejo, da so bili donosi iz kartičnih storitev ključni za njihovo poslovanje v letu 2024. Omejitev obresti na deset odstotkov bi pomenila drastično zmanjšanje neto donosov, ki so v nekaterih primerih presegali devet odstotkov celotnega portfelja posojil. Odločitev predsednika Trumpa tako napoveduje zaostritev odnosov med Belo hišo in finančnim centrom Wall Street v prihodnjem letu.

V zadnjem obdobju so se v javnosti pojavili različni prispevki, ki obravnavajo sodobne pristope k starševstvu, vpliv umetne inteligence na duševno zdravje in družbeno dojemanje določenih poklicev v partnerskih zvezah. Ena izmed odmevnejših zgodb vključuje avtorico Lauro Jane Williams, ki je delila neobičajno metodo za spodbujanje otroka k šoli, pri čemer je uporabila humor in glasbo s tematiko izločanja, kar izpostavlja kreativne, čeprav nenavadne rešitve pri vzgoji osnovnošolcev. Na področju duševnega zdravja se v Novi Zelandiji vse pogosteje razpravlja o uporabi klepetalnika ChatGPT kot dostopnejšega nadomestka za drago tradicionalno terapijo. Kljub temu da tehnologija ponuja hitre nasvete, strokovnjaki opozarjajo na omejitve umetne inteligence pri obravnavi eksistencialnih kriz in globokih čustvenih stisk, zlasti pri starejših generacijah, ki se spopadajo z osamljenostjo in občutkom nepomembnosti. Analiza medosebnih odnosov pa razkriva, da poklicna pot posameznika še vedno močno vpliva na romantično privlačnost. Razprave na družbenih omrežjih so izpostavile določene poklice, kot so zaposleni v igralnicah ali psihiatri, ki zaradi visokega stresa, specifičnega delovnega časa ali nagnjenosti k analiziranju partnerja veljajo za manj zaželene. Te zgodbe skupaj tvorijo mozaik sodobnega življenja, kjer se tradicija srečuje s tehnološkim napredkom in novimi družbenimi normami.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je prek urada za strateški kapital (OSC) objavilo pobudo 'DIVE', s katero želi premostiti vrzel med Wall Streetom in obrambno industrijo. Namen projekta je pridobiti globlji vpogled v zasebne investicijske tokove, ki oblikujejo prihodnost obrambne tehnologije, ter spodbuditi komercialne rešitve za nacionalno varnost. Obrambno ministrstvo s tem odgovarja na potrebo po hitrejšem prilagajanju tržnim dinamikam tveganega kapitala in zasebnega kreditiranja. Istočasno so netradicionalna obrambna podjetja, kot je Anduril Technologies, pozdravila nov izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa, ki cilja na neučinkovitost velikih uveljavljenih pogodbenikov. Trumpova administracija pritiska na celoten ekosistem, naj poveča proizvodne zmogljivosti in hitreje uvaja inovacije na področju obrambnih sistemov. Podjetniki poudarjajo, da bodo nagrajena tista podjetja, ki bodo sposobna zanesljivo in hitro povečati obseg proizvodnje v skladu z državnimi prioritetami. Na finančnih trgih sta digitalni valuti eter in XRP beležili povečan pritisk kupcev, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zvišanje cen. Kljub prisotnosti določenih odpornih ravni na trgu, tehnične analize kažejo na kopičenje zagona, ki bi lahko vodil do preboja. Analitiki poudarjajo pomen tehnoloških rešitev in algoritmov pri optimizaciji strategij trgovanja v trenutno nestanovitnih razmerah na kripto trgu.

Konservativna organizacija Heritage Foundation, ki je tesno povezana z načrtom Project 2025, je v novem poročilu z naslovom "Reševanje Amerike z reševanjem družine" pozvala k drastičnim spremembam ameriške socialne in družinske zakonodaje. Osrednji predlogi vključujejo uvedbo t. i. tečajev za zakon (marriage bootcamps), zmanjšanje preživnin za nekdanje zakonce ter finančne nagrade za pare, ki ostanejo poročeni. Poročilo, ki ga je pridobil časnik The Washington Post, od bodočih odločevalcev zahteva, da prioritizirajo tradicionalno družino in spodbujajo rodnost preko obsežnih davčnih olajšav za velike družine. Načrt vključuje tudi kontroverzne omejitve na področju digitalne tehnologije in vsakdanjega življenja, kot so prepoved socialnih omrežij za mlajše od 16 let, omejevanje pornografije in uvedbo enotnega dneva počitka za verske obrede in družinsko druženje. Avtorji poročila obenem kritizirajo "podnebni alarmizem", ki naj bi mlade odvračal od starševstva, ter zahtevajo popolno zaščito življenja od oploditve dalje, kar neposredno nasprotuje nekaterim praksam zunajmaternične oploditve (IVF). Čeprav se je Donald Trump v kampanji predstavljal kot zagovornik dostopnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, poročilo nakazuje na močan pritisk desnega pola na njegovo prihodnjo administracijo. Roger Severino, podpredsednik fundacije, je poudaril, da so predlogi plod analize strokovnjakov in mednarodnih praks, ki naj bi naslovile krizo rodnosti v industrializiranem svetu. Dokument predstavlja pomemben politični smerokaz za prihajajoče vmesne volitve in morebitno Trumpovo predsedovanje, saj postavlja družinska vprašanja v središče konservativne agende. Predlogi so že sprožili burne odzive zaradi poseganja v zasebno življenje državljanov in morebitnih ekonomskih posledic za razvezane starše.

Iranska vojska je v uradni izjavi napovedala zaščito strateške infrastrukture, nacionalnih interesov in javnega premoženja, medtem ko se država spopada z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih dveh letih. Nemiri, ki trajajo že skoraj štirinajst dni, so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 65 smrtnih žrtev, oblasti pa so zaradi poskusa zajezitve organizacije demonstracij prekinile spletne in telefonske povezave. Kljub represivnim ukrepom in tisočem aretiranih protestnikov se napetosti v državi ne umirjajo, k nadaljevanju upora pa pozivajo tudi opozicijski voditelji v izgnanstvu. Nekdanji iranski prestolonaslednik Rezá Pahlaví je državljane iz tujine pozval, naj zavzamejo ulice v večjih mestih in prevzamejo oblast, kar še dodatno zaostruje razmere med teokratskim režimom in protestniki. Razmere pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj so se na dogajanje odzvale številne svetovne sile. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je poslal ostro sporočilo iranskemu vodstvu, s čimer se diplomatski pritisk na Teheran povečuje. Vojaško posredovanje in napovedi o zaščiti režima nakazujejo na možnost nadaljnje eskalacije nasilja. Protesti so se razširili po celotni državi, število aretiranih pa strmo narašča. Medtem ko vojska trdi, da brani državno lastnino, borci za človekove pravice opozarjajo na brutalno zatiranje civilistov in informacijsko blokado, ki otežuje poročanje o dejanskem stanju na terenu.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili novo kazensko preiskavo proti državni tožilki New Yorka Letitii James, ki se osredotoča na sumljive finančne transakcije med njo in njeno frizerko. Po navedbah neimenovanih virov so preiskovalci pod drobnogled vzeli prenose sredstev, ki bi lahko kazali na nepravilnosti pri upravljanju s financami. Preiskava sledi predhodnim postopkom pred veliko poroto, kar stopnjuje pravni pritisk na eno najvplivnejših pravosodnih osebnosti v zvezni državi New York. Sočasno s sprožitvijo nove preiskave je sodnik izločil zveznega tožilca, ki bi moral nadzorovati postopke povezane z Letitio James. Odločitev o diskvalifikaciji tožilca naj bi zagotovila nepristranskost postopka, saj so se pojavili pomisleki glede morebitnega konflikta interesov. Jamesova, ki je sicer znana po vodenju odmevnih civilnih tožb proti visokim političnim predstavnikom, se zdaj sama spopada s kazenskimi očitki na zvezni ravni. Ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podrobnosti preiskave še ni uradno komentiralo, vendar viri blizu ministrstva potrjujejo, da so preiskovalne dejavnosti že v teku. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi politične teže Letitie James in potencialnih posledic za njeno nadaljnjo kariero, v kolikor bi se očitki o finančnih nepravilnostih izkazali za utemeljene.