Ameriški zdravniki in več kot 200 strokovnih organizacij so izrazili oster protest proti nedavnim spremembam zveznih priporočil za cepljenje otrok, ki jih je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Glavna sprememba vključuje ukinitev splošnih priporočil za zaščito proti šestim nalezljivim boleznim, ki so zdaj po novem predvidena le za otroke z visokim tveganjem ali po individualnem posvetu z zdravnikom. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo nejasna navodila povečala nezaupanje staršev in vodila do večjega števila bolezni ter smrtnih primerov med otroki. Pediatrinja Molly O'Shea iz Michigana je izpostavila, da se v svoji praksi že spopada z naraščajočim skepticizmom glede cepljenja, novi ukrepi pa bodo položaj le še poslabšali. Kritiki odločitvi očitajo pomanjkanje znanstvene utemeljitve in odsotnost javne razprave pred uveljavitvijo sprememb. Odločitev CDC, da določena cepiva ne bodo več del univerzalnega koledarja, predstavlja precedens v ameriškem javnem zdravstvu, ki bi lahko dolgoročno ogrozil kolektivno imuniteto. Spremembe neposredno izhajajo iz odločitve Trumpove administracije z začetka januarja 2026, ko je bilo število univerzalno priporočenih cepiv drastično zmanjšano. Zdravstvena stroka se zdaj boji, da bo takšen pristop povzročil logistični kaos v pediatričnih ambulantah in zmedo pri starših, ki ne bodo več vedeli, katera cepljenja so za njihove otroke nujna. To bi lahko povzročilo ponovni izbruh bolezni, ki so bile v preteklosti z učinkovitim cepljenjem že skoraj izkoreninjene.

Organizacije za zaščito volilnih pravic in posamezni volivci so vložili pravne zahtevke za zaustavitev poskusov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki želi pridobiti dostop do občutljivih osebnih podatkov registriranih volivcev v več zveznih državah in prestolnici Washington, D.C. Ministrstvo za pravosodje ZDA (DOJ) si prizadeva prisiliti volilne komisije k predaji zaupnih informacij, vključno s številkami vozniških dovoljenj in delnimi številkami socialnega zavarovanja. Pravni zastopniki organizacij Common Cause in ACLU trdijo, da gre za nedopusten poseg v zasebnost in poskus oblikovanja nepooblaščene nacionalne baze podatkov, ki bi lahko služila za onemogočanje volilnih upravičencev. Demokratski nacionalni odbor (DNC) je hkrati poslal opozorilna pisma volilnim uradnikom v desetih zveznih državah, vključno z Alabamo, Teksasom in Tennesseejem, v katerih opozarja na morebitne kršitve zvezne zakonodaje. Po mnenju demokratov predlagani sporazumi med državami in ministrstvom za pravosodje o deljenju neobdelanih podatkov kršijo zakon o registraciji volivcev (NVRA). Ministrstvo za pravosodje se na te očitke odziva s trditvijo, da ima zakonsko pooblastilo za varovanje integritete volilnega sistema, in napoveduje nadaljnje tožbe proti državam, ki podatkov ne želijo posredovati. Spor se je dodatno zaostril po tem, ko je administracija vložila tožbe proti Arizoni, Connecticutu in Wisconsinu. Zagovorniki zasebnosti opozarjajo, da bi zbiranje teh podatkov brez jasnih varovalk lahko privedlo do napak pri vzdrževanju volilnih seznamov in neupravičenega brisanja volivcev iz evidenc. Dogajanje predstavlja enega najobsežnejših pravnih spopadov glede volilne administracije v sodobni zgodovini ZDA, kjer se neposredno spopadata zvezna oblast in avtonomija posameznih držav pri upravljanju volitev.

Administracija Donalda Trumpa je Tajno službo ZDA obvestila o sumu, da je nekdanja kongresnica Marjorie Taylor Greene protestnikom izdala informacije o nenapovedani večerji predsednika v restavraciji Joe's Seafood v Washingtonu. Dogodek, ki se je zgodil lani jeseni, je po poročanju medijev povzročil prekinitev Trumpovih nenapovedanih javnih nastopov, saj so ga protestniki pričakali v neposredni bližini, kar je povzročilo varnostno tveganje in nezaupanje v njegovem ožjem krogu. Marjorie Taylor Greene je obtožbe ostro zanikala in jih označila za grozljivo in nevarno laž. Trdi, da v času dogodka ni bila seznanjena s predsednikovim urnikom, ob tem pa je poudarila, da se je incident zgodil mesece pred njenim javnim razhajanjem s Trumpom. Po njenih besedah gre za povračilne ukrepe Bele hiše, ker si je prizadevala za objavo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, hkrati pa je javno vprašala, zakaj Tajna služba ni ustrezno zavarovala lokacije. Dogodek razkriva globoko notranjo razpoko in kaos v ekipi nekdanjega predsednika, kjer se vrstijo medsebojna obtoževanja o izdaji informacij. Incident je po poročanju portala Axios močno pretresel Trumpa, ki se je od takrat izogibal tovrstnim presenečenjem v javnosti. Spor med ekipo in Greenovo se je še dodatno zaostril, kar nakazuje na trajne napetosti znotraj gibanja MAGA.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil obsežne premike na finančnem trgu z direktivo agencijama Fannie Mae in Freddie Mac za nakup hipotekarnih obveznic v vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen te poteze je neposredno znižanje stroškov zadolževanja za stanovanjske kredite, s čimer Bela hiša prevzema vajeti stanovanjske politike, ki je bila tradicionalno v domeni Federalnih rezerv (Fed). Po ocenah analitikov bi takšen poseg lahko znižal obrestne mere za približno 0,25 odstotne točke, kar je že sprožilo rast delnic podjetij v gradbeni panogi. Istočasno je predsednik Trump napovedal načrt za enoletno omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah na deset odstotkov. Predlog, ki ga je objavil na družbenem omrežju Truth Social, je namenjen povečanju dostopnosti financiranja za gospodinjstva, vendar je takoj naletel na močan odpor bančnega sektorja. Banke opozarjajo, da bi takšna umetna omejitev lahko resno ogrozila dobičkonosnost finančnih institucij in omejila dostop do kreditov za tvegane stranke. Ti ukrepi predstavljajo del širše strategije Trumpove administracije za neposredno poseganje v finančne trge in zmanjšanje vpliva neodvisnih regulatornih organov. Zunajsodni pritiski na obrestno politiko in direktni ukazi državnim agencijam za nakup premoženja kažejo na agresivno uporabo izvršilne oblasti v prizadevanjih za gospodarsko stimulacijo pred iztekom prvega leta mandata. Poteza z obveznicami predstavlja zgodovinski presedan, saj še noben predsednik Združenih držav Amerike ni tako neposredno ukazal tovrstnega nakupa sredstev.

Zvezni priseljenski organi so nepričakovano prekinili operacijo "Catahoula Crunch" v Louisiani in več kot 200 agentov prerazporedili v Minneapolis. Ta premik je del obsežnega zatiranja pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa, ki v Minnesoti izvaja največjo operacijo pregona priseljencev v zgodovini Združenih držav Amerike. Operacija, v kateri sodeluje več kot 2.000 zveznih uslužbencev, se osredotoča na domnevne goljufije med somalijskimi prebivalci, vendar so jo zaznamovali nasilni incidenti in množični protesti. Napetosti v Minneapolisu so stopnjevale po sredinem incidentu, ko je agent službe ICE od blizu ustrelil in ubil 37-letno Renee Good. Lokalno tožilstvo v okrožju Hennepin je ob tem sprožilo spor glede pristojnosti z zveznim preiskovalnim uradom FBI. Okrožna tožilka Mary Moriarty je javno poudarila, da ima njen urad polno jurisdikcijo nad preiskavo smrti, ki se je zgodila na njihovem območju, ne glede na to, da je bil vpleten zvezni uslužbenec. FBI je namreč zasegel dokaze in zavrnil sodelovanje z lokalnimi oblastmi, kar je povzročilo pravni in politični zastoj. Istočasno se v Washingtonu krepijo razprave o statusu zveznega okrožja, ki ga nekateri kritiki označujejo za sovražno mestno državo. Pojavljajo se predlogi za popolno federalizacijo vseh subjektov znotraj okrožja Columbia, da bi povrnili prvotni ustavni namen prestolnice, ki naj bi služila vsem Američanom brez vpliva posameznih interesnih skupin. Dogajanje odraža širšo strategijo Trumpove administracije, ki z agresivnimi zveznimi posegi v lokalna okolja sproža ustavne in socialne spore po celotni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil pripravljenost na zaostritev zunanjepolitične smeri, pri čemer je nakazal, da bi se Združene države Amerike morda morale odločiti med ohranitvijo članstva v zvezi Nato in pridobitvijo nadzora nad Grenlandijo. Po njegovih besedah je lastništvo otoka strateškega pomena za ameriško nacionalno varnost, strokovnjaki pa njegove izjave ocenjujejo kot obliko hibridnega pritiska na evropske zaveznice in preizkušanje meja njihove popustljivosti. Kljub zaostreni retoriki iz Bele hiše je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich, poudaril, da zveza Nato trenutno ni v krizi. General je skušal pomiriti javnost in zaveznike, češ da operativna povezanost znotraj Nata ostaja stabilna, ne glede na predsednikove javne pogojevanje članstva z ozemeljskimi apetiti na Arktiki. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele krepiti že v začetku leta 2026, ko je Trump svojo namero o prevzemu otoka prvič neposredno povezal z grožnjami o uporabi sile oziroma prevzemom »zlepa ali zgrda«. Analitiki opozarjajo, da tovrstno pogojevanje varnostnih jamstev neposredno ogroža kohezijo severnoatlantskega zavezništva v času povečanih globalnih negotovosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrt za uvedbo enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejil na 10 odstotkov. Ukrep, s katerim želi Trump izpolniti svojo predvolilno obljubo in razbremeniti ameriške potrošnike visokih stroškov, je že naletel na oster odpor bančnega sektorja in Wall Streeta. Banke trdijo, da bi takšna omejitev najbolj prizadela najrevnejše prebivalce, saj bi se zaradi zmanjšane dobičkonosnosti močno omejil dostop do posojil, kar bi ljudi potisnilo k tveganim alternativam. Hkrati je v predstavniškem domu kongresa prišlo do redkega političnega razkola, ko je 17 republikanskih poslancev podprlo demokrate pri sprejetju zakonodaje o podaljšanju zdravstvenih subvencij. S tem so neposredno kljubovali predsedniku predstavniškega doma Mikeu Johnsonu in republikanskemu vodstvu. Zakon predvideva podaljšanje davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje, ki so bile uvedene med pandemijo, a so potekle konec lanskega leta, kar je povzročilo dodatne pritiske na proračune gospodinjstev. Na pravnem in etičnem področju se Trumpova administracija spopada z novimi izzivi. Vrhovno sodišče ZDA še ni odločilo o zakonitosti predsednikovih obsežnih carin, ki temeljijo na zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Poleg tega se je pod drobnogledom znašel kongresnik Byron Donalds zaradi suma konflikta interesov, saj je njegova žena kupila bitcoin v vrednosti več kot 50.000 dolarjev prav na dan, ko je poslanec lobiral za ugodnejšo davčno obravnavo kriptovalut.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times dejal, da je odločitev o usodi Tajvana v rokah kitajskega predsednika Xi Jinpinga, vendar je hkrati poudaril, da bi bil "zelo nezadovoljen", če bi Kitajska v času njegovega mandata poskušala spremeniti status quo otoka. Trump je v nahrbtnem pogovoru izpostavil, da ne želi kitajskega prevzema nadzora nad Tajvanom, vendar je vprašanje označil za velik izziv, s katerim se spopadata obe velesili. Njegove besede so v Pekingu nemudoma sprožile oster odziv, saj Kitajska Tajvan obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je na petkovi novinarski konferenci poudarila, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske. Kitajske oblasti so jasno sporočile, da ne bodo dopustile nobenega zunanjega vmešavanja v svoje teritorialne zadeve. Po besedah Mao Ningove je reševanje tega vprašanja v domeni kitajskega ljudstva, s čimer je Peking odgovoril na Trumpove namige o morebitnem ameriškem odzivu na spremembe v regiji. Najnovejša izmenjava stališč prihaja v obdobju, ko so odnosi med Washingtonom in Pekingom že tako obremenjeni s trgovinskimi spori in vprašanji carinskih tarif. Trumpova administracija je v zadnjem času uporabila vprašanje Tajvana tudi kot vzvod v širših pogajanjih, kar potrjujejo nedavne odločitve o omejevanju diplomatskih stikov s tajvanskimi predstavniki, da bi ohranili odprte kanale za pogovore s Pekingom. Situacija ostaja negotova, saj obe strani vztrajata pri svojih neomajnih stališčih glede suverenosti in regionalne stabilnosti.

V ameriški javnosti je zaokrožil nov videoposnetek sredinega incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Posnetek, ki ga je posnel agent sam, razkriva, da je bila komunikacija med njim in voznico pred streljanjem mirna, pri čemer mu je Good dejala, da ni jezena nanj. Ko je voznica počasi zavila z avtomobilom, da bi zapustila prizorišče, je Ross začel kričati in nanjo streljal skozi stransko okno, čeprav njegova neposredna varnost po mnenju analitikov ni bila ogrožena. Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je kljub vizualnim dokazom javno podprl agenta in trdil, da posnetek dokazuje samoobrambo pred domnevnim napadom z vozilom. Vanceove izjave so sprožile val kritik, saj posnetek kaže, da agenta avtomobil ni zadel, prav tako pa Ross po streljanju ni izpustil telefona, s katerim je snemal. Številni opazovalci in pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za poskus dezinformiranja javnosti in širjenja neresničnih trditev o incidentu. Administracija Donalda Trumpa se je na dogodek odzvala z retoriko, ki žrtev opisuje kot domačo teroristko, kar je v nasprotju z razpoložljivimi dokazi. Kritiki opozarjajo, da gre za širšo strategijo izkoriščanja estetike absurda in protislovij, kar naj bi služilo omrtvičenju javnosti ob nasilnih dejanjih državnih organov. Incident še naprej zaostruje politične razpetosti v državi glede pooblastil zveznih agentov in njihove imunitete.

Ameriški zvezni imigracijski uradniki so se nepričakovano umaknili iz obsežne operacije pregona priseljencev v Louisiani in se prerazporedili v Minneapolis v zvezni državi Minnesota. Dokumenti, ki jih je pridobila tiskovna agencija AP, razkrivajo, da ta premik pomeni predčasen zaključek operacije, poimenovane "Catahoula Crunch", ki se je začela decembra lani in naj bi prvotno trajala do februarja. V Louisiani so zvezne oblasti načrtovale aretacijo do 5000 ljudi, vendar so jih do umika pridržali le okoli 370. Prerazporeditev sil v Minneapolis je povezana z novo obsežno kampanjo administracije Donalda Trumpa, ki v Minnesoto pošilja tisoče zveznih uslužbencev. Uradni razlogi za to potezo so povezani z domnevnimi prevarami, v katere naj bi bili vpleteni prebivalci somalijskega porekla. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA v petek ni želelo uradno potrditi, ali je bila operacija v Louisiani ukinjena izključno zaradi potreb v Minnesoti, vendar interni dokumenti potrjujejo takojšnjo spremembo prioritet. Operacija v Louisiani je v lokalnem okolju, predvsem v New Orleansu, sprožila številne proteste in povzročila velik preplah v priseljenskih skupnostih. Kljub prihodu več kot 200 dodatnih častnikov v regijo konec lanskega leta, se zdi, da so se zvezne oblasti zdaj osredotočile na sever države. Ta nenaden zasuk v strategiji kaže na dinamično in politično motivirano naravo zveznega nadzora nad priseljevanjem v Združenih državah Amerike.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je preklical drugi val napadov na Venezuelo, potem ko je nova vlada Delcy Rodriguez v znak dobre volje začela izpuščati politične zapornike. Po dramatični vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura, nova venezuelska voditeljica kljub obtožbam o nezakoniti ugrabitvi išče diplomatsko zbližanje z Washingtonom. Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times poudaril, da je pripravljen na sodelovanje, če bo Caracas pokazal pripravljenost na reforme. Napetosti med državama so se začele umirjati, ko je Rodriguezova sporočila, da je Venezuela pripravljena na tesnejše vezi z ZDA. Čeprav nova vlada uradno še vedno obsoja ameriško posredovanje, praktične poteze na terenu kažejo na željo po stabilizaciji razmer in preprečevanju nadaljnjega uničenja kritične infrastrukture. Trumpova odločitev o ustavitvi napadov neposredno sledi tem diplomatskim premikom, kar nakazuje na morebiten preobrat v ameriški zunanji politiki do te južnoameriške države. Ameriški predsednik je obenem razkril širše zunanjepolitične cilje, ki vključujejo vprašanja varnosti Tajvana in ponovne ambicije glede Grenlandije. V kontekstu Venezuele ostaja ključno vprašanje prihodnost naftnega sektorja, saj so se v preteklosti že razkrile povezave med vojaškimi načrti in interesi naftnih korporacij. Mednarodna skupnost zdaj pozorno spremlja, ali bo izpustitev zapornikov zadostovala za dolgoročno prekinitev ognja in vzpostavitev novih trgovinskih poti.

Ameriški zdravniki in pediatri so izrazili globoko zaskrbljenost nad nedavnimi spremembami zveznih priporočil za cepljenje otrok, ki jih je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Po novih smernicah se je število rutinskih cepiv za otroke drastično zmanjšalo, saj Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) sedaj univerzalno priporoča zaščito le proti 11 boleznim, medtem ko je cepljenje proti sedmim drugim boleznim odslej omejeno le na ogrožene skupine ali prepuščeno odločitvi staršev po posvetu z zdravnikom. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo te spremembe povečale nezaupanje v cepljenje, povzročile zmedo pri starših in v končni fazi vodile do večjega števila bolezni ter smrti med otroki. Zdravstveni minister Robert F. Kennedy ml. je spremembe utemeljil s trditvijo, da te krepijo preglednost in zagotavljajo informirano privolitev staršev. Nasprotno pa pediatri na terenu, med njimi dr. Molly O'Shea iz Michigana, poročajo o naraščajočem skepticizmu in poudarjajo, da je nov sistem stopnjevanja cepiv nejasen. Zdravnike še posebej skrbi koncept "skupnega kliničnega odločanja", ki v praksi pogosto pomeni prelaganje odgovornosti na starše brez jasnih strokovnih smernic, kar bi lahko resno ogrozilo javno zdravje najmlajših. Kritika stroke ne leti le na vsebino novih navodil, temveč tudi na proces njihovega sprejetja. Člani odborov Ameriške akademije za pediatrijo poudarjajo, da so bili postopki priprave novih smernic CDC netransparentni in niso sledili uveljavljenim znanstvenim protokolom. Pediatri se sedaj spopadajo z izzivom, kako v novem sistemu staršem razložiti pomen cepljenj, ki niso več na seznamu univerzalno priporočenih, a so še vedno ključna za preprečevanje nalezljivih bolezni.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti po napovedi morebitnih vojaških napadov in specialnih operacij znotraj Mehike. Trump je svojo namero utemeljil s trditvijo, da mehiški narko karteli dejansko upravljajo z državo, kar po njegovem mnenju zahteva neposredno posredovanje Združenih držav Amerike na tujem suverenem ozemlju. Organizacija CODEPINK je tovrstne grožnje označila za nezaslišan korak k vojni v Latinski Ameriki in opozorila na neuspeh preteklih militariziranih strategij, kot je bil Načrt Kolumbija, ki so namesto stabilizacije prinesle le več nasilja in kršitev človekovih pravic. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je možnost kakršnega koli ameriškega vojaškega posredovanja že kategorično zavrnila. Istočasno se je zvrstilo več ameriških vojaških in diplomatskih akcij, ki po mnenju analitikov nakazujejo na korenito spremembo washingtonske zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poleg aretacije in izročitve venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga prepeljali pred sodišče v New Yorku, so ameriške sile izvedle tudi operacijo na tankerju Marinera. Ruski opozicijski politik Mark Fejgin je te poteze označil za jasen signal Moskvi, da se Washington ne namerava več podrejati interesom Vladimirja Putina ali popuščati njegovim zaveznikom v regiji. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo na zgodovinske lekcije ameriških intervencij, kjer so se civilni in vojaški voditelji pogosto spopadali s težavami pri vzpostavljanju trajnega političnega reda po uporabi sile. Trenutna negotovost glede dolžine in obsega vpletenosti v Venezueli v okviru operacije Absolute Resolve zrcali pretekle dileme ameriške države. Kritiki poudarjajo, da bi lahko ponovno stopnjevanje vojaške prisotnosti v soseščini povzročilo dolgotrajno regionalno nestabilnost in humanitarne krize, ki bi presegle okvirje boja proti trgovini z drogami.

Ukrajinska vladna komisija je pravico do izkoriščanja enega največjih nahajališč litija v državi, nahajališča Dobra v Kirovogradski oblasti, dodelila koncesionarjem iz Združenih držav Amerike. Po poročanju časnika The New York Times so med ključnimi investitorji v projektu osebe in podjetja, ki so tesno povezana z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Med njimi izstopa milijarder Ronald Lauder, ki velja za dolgoletnega Trumpovega prijatelja in vplivnega donatorja Republikanske stranke. Projekt vključuje tudi podjetje TechMet, katerega pomemben delničar je ameriška vladna razvojna agencija DFC, ustanovljena prav med prvim mandatom Donalda Trumpa. Čeprav dogovor še čaka na uradno potrditev ukrajinskega kabineta ministrov, viri blizu komisije trdijo, da je posel praktično sklenjen. Gre za strateško potezo Kijeva, ki želi s ponudbo ključnih mineralnih surovin okrepiti gospodarsko in politično zavezništvo z novo ameriško administracijo. Nahajališče Dobra predstavlja pomemben vir za globalni prehod na zeleno energijo, saj je litij ključna komponenta za izdelavo baterij za električna vozila. Odločitev o dodelitvi koncesije ameriškim partnerjem je bila sprejeta v času, ko si Ukrajina prizadeva za zagotovitev nadaljnje vojaške in finančne podpore Zahoda v boju proti ruski agresiji, pri čemer izkoriščanje naravnih bogastev uporablja kot pomemben geopolitični vzvod.

Donald Trump se v drugem letu svojega mandata sooča z izrazitim upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Analize kažejo, da so njegove obljube o razcvetu delovnih mest v industrijskem sektorju ostale neizpolnjene, saj Združene države Amerike beležijo upad števila zaposlenih v proizvodnji in gradbeništvu. Ekonomisti, med njimi Jared Bernstein, opozarjajo, da so k temu neposredno prispevale Trumpove carinske politike in trgovinski šoki, ki so namesto pričakovane rasti povzročili gospodarsko krčenje. Posebej kritični so podatki o javnem mnenju med mladimi moškimi, kjer je Trumpova priljubljenost s spomladanskih 56 odstotkov padla na 46 odstotkov. Glavni razlog za nezadovoljstvo so naraščajoči življenjski stroški in gospodarsko razočaranje, saj mladi Američani niso občutili obljubljenega finančnega olajšanja. Raziskava projekta Speaking with American Men kaže na naraščajoče nezaupanje do predsednikove gospodarske smeri, ki jo mnogi dojemajo kot neučinkovito pri reševanju vsakodnevnih finančnih težav. Politično dogajanje v Washingtonu hkrati razkriva globoko polarizacijo v kongresu, kjer so glasovanja v predstavniškem domu strogo razdeljena po strankarski liniji. Študija organizacije People's World potrjuje, da Trump ohranja močan vpliv na zakonodajni postopek kot ključni akter, vendar pa so njegovi ukrepi, vključno z množičnimi deportacijami in carinskimi embargi, sprožili nasprotne učinke od napovedanih, kar dodatno spodkopava njegovo politično stabilnost pred prihajajočimi izzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časopis New York Times uradno potrdil, da nima namena pomilostiti glasbenega mogotca Seana "Diddyja" Combsa. Trump je razkril, da mu je Combs, ki prestaja zaporno kazen, poslal osebno ročno napisano pismo s prošnjo za predsedniško milost, vendar se je predsednik po pregledu vsebine odločil proti takšnemu ukrepu. Trump je Combsa v preteklosti opisal z mešanimi občutki, tokrat pa je njegovo prošnjo dokončno zavrnil. Poleg Combsa je predsednik Trump izključil možnost pomilostitve še za nekatere druge odmevne zapornike. Med njimi sta se znašla ustanovitelj propadle kriptomenjalnice FTX Sam Bankman-Fried in nekdanji venezuelski voditelj Nicolás Maduro. Bankman-Fried, ki je bil obsojen zaradi goljufije in zarote, trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen, Trumpova odločitev pa nakazuje na strogo selektivnost pri podeljevanju pomilostitev v kriptosektorju. Odločitev predsednika odstopa od nekaterih njegovih prejšnjih dejanj, ko je pomilostil nekatere druge vidne osebnosti iz sveta digitalnih valut, kot sta Ross Ulbricht in Changpeng Zhao. V primeru Seana Combsa in Sama Bankman-Frieda pa so prevladali drugi dejavniki, med drugim dejstvo, da je bil Bankman-Fried eden največjih donatorjev demokratske stranke, Combs pa se spopada s težkimi obtožbami, ki so bile nedavno predstavljene tudi v dokumentarnem filmu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da so prihodnji odnosi s Tajvanom odvisni od kitajskega voditelja Xi Jinpinga, hkrati pa poudaril, da bi bil močno nezadovoljen ob kakršni koli enostranski spremembi obstoječega stanja (status quo). Čeprav Trump ni neposredno napovedal vojaškega posredovanja, je njegovo sporočilo jasno usmerjeno k ohranjanju stabilnosti v regiji, ki predstavlja eno najobčutljivejših vprašanj v ameriško-kitajskih odnosih. Njegove besede odražajo kontinuiteto zunanje politike, ki kljub nepredvidljivosti ohranja strateški fokus na indo-pacifiškem območju. Ob robu resnih geopolitičnih tem je pozornost javnosti pritegnil tudi s svojo vizualno podobo, saj je začel nositi novo značko na reverju, poimenovano "Happy Trump" (Srečni Trump). Značka prikazuje karikirano in nasmejano različico predsednika, kar je v medijih sprožilo ugibanja o sporočilnosti tega simbola. Kljub novi podobi pa je Trump v pogovoru vztrajal, da v resnici nikoli ni zares srečen, s čimer je ohranil svojo podobo resnega in borbenega voditelja, ki je nenehno osredotočen na politične bitke. Ta kombinacija ostre zunanjepolitične retorike in premišljenega osebnega znamčenja potrjuje Trumpov specifičen slog vladanja, kjer se visoka diplomacija prepleta s pop-kulturnimi elementi. Analitiki ocenjujejo, da so njegove izjave o Tajvanu namenjene predvsem odvračanju Kitajske od morebitnih agresivnih potez v času, ko se Washington ukvarja z notranjepolitičnimi izzivi in regulacijo na drugih področjih, kar vključuje tudi nedavne izvršne ukaze glede študentskega športa in vprašanja, povezana z afero Epstein.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Oba so prepeljali v New York, kjer bosta predvidoma stopila pred sodišče, kar označuje konec dolgoletne socialistične vladavine v državi. Medtem ko so številni Venezuelci v izgnanstvu novico o odstavitvi sprejeli z navdušenjem, v domovini ostajajo previdni glede prihodnosti in morebitnega novega vala represije ali migracij. Pred samo operacijo so se vrstila diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize. Vatikan je Washington pozval, naj se izogne vojaškemu posredovanju, in predlagal načrt, po katerem bi Maduro prejel azil v Rusiji pod jamstvom Vladimirja Putina ter ohranil dostop do svojih finančnih sredstev. Kljub temu so se ZDA odločile za aretacijo, ki jo nekateri regionalni voditelji, med njimi Peter David iz Grenade, označujejo za globoko zaskrbljujočo in v nasprotju z mednarodnim pravom. Madurov sin je po očetovem prijetju sporočil, da se nekdanji predsednik v ameriškem priporu počuti dobro. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije o nenavadno visokih dobičkih na platformi za stave Polymarket, kjer je nekdo s pravočasno stavo na Madurov padec zaslužil več sto tisoč dolarjev. Zaradi tega so v ameriškem kongresu že predlagali zakonodajo, ki bi vladnim uslužbencem prepovedala tovrstne stave na podlagi notranjih informacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne in plinske industrije v Beli hiši začasno prekinil pogovore, da bi si ogledal napredek pri gradnji nove plesne dvorane. Arhitekt Shalom Baranes je razkril, da se projekt, ki ga financirajo zasebni donatorji, ponovno širi. Poleg prvotno načrtovane dvorane načrti zdaj vključujejo še dodatno nadstropje v zahodnem krilu (West Wing), ki naj bi po besedah arhitekta povrnilo simetrijo celotnemu kompleksu. Gradnja zahodnega krila se bo začela po zaključku del na plesni dvorani, pri čemer bo poseg vplival na kolonado, ne pa na glavno zgodovinsko stavbo. Projekt je v javnosti sprožil precejšne polemike zaradi drastičnega povečanja stroškov. Prvotna ocena naložbe je znašala 200 milijonov dolarjev, vendar se je po Trumpovih dodatnih zahtevah podvojila na 400 milijonov dolarjev. Nova plesna dvorana bo obsegala 22.000 kvadratnih čevljev znotraj širšega, 90.000 kvadratnih čevljev velikega razvojnega območja, ponašala pa se bo z dvanajst metrov visokimi stropi in zmogljivostjo za sprejem do tisoč gostov. Baranes je vodenje projekta prevzel po tem, ko je Trump odpustil prejšnjega arhitekta. Nadaljevanje gradbenih posegov v Beli hiši sovpada z obdobjem povečanih geopolitičnih napetosti in drastičnih zunanjepolitičnih potez Trumpove administracije. Medtem ko se predsednik posveča estetskim in infrastrukturnim spremembam svoje rezidence, njegova vlada izvaja obsežne umike iz mednarodnih organizacij in spreminja finančno politiko države. Kritiki opozarjajo na neskladje med predsednikovo osredotočenostjo na luksuzne gradbene projekte in resnostjo zunanjepolitičnih izziviv, s katerimi se država spopada na mednarodnem prizorišču.

Ameriške vojaške sile so v dramatični operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v zvezni pripor v New Yorku. Maduro se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega trgovanja z orožjem, medtem ko iz zapora sporoča, da se počuti dobro in ostaja borec. Operacija predstavlja vrhunec nove zunanjepolitične doktrine Washingtona, ki temelji na neposrednem posredovanju v Latinski Ameriki. Zajetje je sprožilo buren odziv v ameriškem kongresu, kjer so republikanci predstavili nov načrt za omejitev predsedniških pooblastil Donalda Trumpa glede vojaških posegov v tujini. Čeprav administracija poudarja, da je bil cilj akcije boj proti kriminalu, kritiki opozarjajo na geostrateške interese, povezane z venezuelskimi naftnimi viri v zvezni državi Florida. Kitajska medtem že pripravlja dolgoročno strategijo za ohranitev svojega vpliva v Venezueli v obdobju po Maduru. Dogajanje je tesno povezano s preteklimi napetostmi, saj je senat že pred tem poskušal omejiti Trumpova pooblastila zaradi razkritih povezav med načrtovanimi vojaškimi operacijami in interesi naftnih korporacij. Kljub temu da se je Maduro na prvem zaslišanju izrekel za nedolžnega, ameriška administracija nadaljuje s pošiljanjem naftnih tankerjev proti regiji, kar potrjuje globoke gospodarske motive za politično destabilizacijo Caracasa.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodne napetosti z izjavami o nujnosti ameriškega prevzema Grenlandije, pri čemer ni izključil uporabe vojaške sile. Trump je med srečanjem z direktorji naftnih podjetij poudaril, da bi bila Grenlandija v primeru, da je ne zavzamejo Združene države Amerike, prepuščena vplivu Rusije in Kitajske, kar je označil za nesprejemljivo grožnjo nacionalni varnosti. Po navedbah nekaterih analitikov so v ozadju predvsem bogata naravna nahajališča surovin in nove trgovske poti, ki se odpirajo zaradi taljenja arktičnega ledu. Kljub trditvam tiskovne predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt, da administracija aktivno razpravlja o nakupu otoka, tuji diplomati te navedbe zavračajo. Danski veleposlanik Jesper Møller Sørensen in grenlandski predstavnik v ZDA Jacob Isbosethsen sta potrdila, da uradni Washington s predstavniki Danske ali Grenlandije ni stopil v stik glede morebitne prodaje. Diplomatski viri poudarjajo, da v odnosih med Nuukom, Københavnom in Washingtonom v preteklem letu ni bilo zaznati odstopanj od običajnih protokolov. Predsednik Trump je obenem v pogovoru za New York Times izjavil, da so njegove pooblastila vrhovnega poveljnika omejena le z njegovo lastno moralo, s čimer je zavrnil omejitve, ki jih določa mednarodno pravo. Ta retorika stopnjuje pritisk na avtonomno ozemlje pod dansko krono, kjer večina prebivalstva ostro zavrača vsakršno priključitev k ZDA, medtem ko Trump vztraja pri izbiri med "lahko" in "težko" potjo do uresničitve svojih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelske naftne industrije in infrastrukture, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Trumpova administracija je v Washingtonu gostila vodilne predstavnike naftnih podjetij, kjer so razpravljali o naložbah v vrednosti 100 milijard dolarjev. Predsednik je ob tem poudaril, da bodo ZDA prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, kar naj bi po njegovih besedah prineslo novo obdobje blaginje za to južnoameriško državo. Kljub obljubam o gospodarskem preporodu se prebivalci Venezuele spopadajo s hudo krizo, saj inflacija dosega 682 odstotkov, približno 80 odstotkov prebivalstva pa živi v revščini. Medtem ko Trump napoveduje partnerstvo, so ZDA izdale izvršilni ukaz za zaščito prihodkov od nafte pred sodnimi postopki in hkrati preklicale načrtovane nove vojaške napade. Ameriško zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo državljane ZDA, naj državo nemudoma zapustijo. Na diplomatskem področju so se začeli prvi koraki k obnovitvi odnosov med državama. Ameriška delegacija je obiskala Venezuelo, da bi ocenila možnost ponovnega odprtja veleposlaništva v Caracasu, začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez pa je napovedala svojo delegacijo v ZDA. Kljub temu ostajajo napetosti visoke, saj se pričakuje, da bodo ZDA sprostile sankcije le ob popolnem sodelovanju nove venezuelske uprave pri upravljanju energetskih virov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške specialne sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedala možnost ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ameriška delegacija je že obiskala Venezuelo, da bi ocenila pogoje za ponovno odprtje veleposlaništva, ki je zaprto od leta 2019. Medtem ko začasna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napoveduje povratni obisk v Washingtonu, je Trump potrdil, da je zaradi pozitivnih premikov, vključno z izpustitvijo večjega števila političnih zapornikov v Venezueli, preklical načrtovani drugi val letalskih napadov. Operacija je v Združenih državah Amerike sprožila ostre politične odzive. Ameriški senat je z bipartisanjsko večino, ki jo je podprlo tudi pet republikanskih senatorjev, sprejel resolucijo, s katero želi predsedniku omejiti uporabo vojaške sile brez predhodne odobritve kongresa. Kritiki opozarjajo, da Trumpova agresivna zunanja politika, ki vključuje tudi grožnje z aneksijo Grenlandije in morebitne operacije v Mehiki ter Iranu, nevarno razteguje zmogljivosti ameriške vojske in krši mednarodno pravo. Mednarodna javnost, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, je dejanja označila za odmik od uveljavljenih mednarodnih pravil. Kljub napetostim Trump vztraja pri gospodarski obnovi Venezuele, zlasti naftne in plinske infrastrukture, ki naj bi jo prevzela ameriška podjetja. V New Yorku se je medtem začel sodni postopek proti Maduru, ki je obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. V ozadju teh dogodkov so ameriške sile izvedle tudi obsežne povračilne letalske napade na položaje Islamske države v Siriji, kar Bela hiša označuje kot del širše strategije zagotavljanja nacionalne varnosti in zaščite ameriških vojakov.

Milijoni venezuelskih beguncev po vsej Latinski Ameriki so novico o zajetju predsednika Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike sprejeli z mešanico veselja in previdnosti. Kljub temu da so uradniki od Washingtona do Lime začeli spodbujati približno osem milijonov izseljenih Venezuelcev k vrnitvi domov, se mnogi, kot je Yanelis Torres v Peruju, raje osredotočajo na trenutno politično negotovost. Mnogi begunci so skeptični glede stabilnosti, zlasti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo sodeloval z začasno predsednico Delcy Rodriguez, namesto z opozicijo. Politična situacija ostaja napeta, saj so številni Venezuelci v tujini, bodisi z urejenim statusom bodisi brez dokumentov, zadržani do hitrih odločitev o vrnitvi. V Limi so podjetniki hitro izkoristili trenutek in začeli prodajati izdelke z motivi Madurovega padca, vendar širša skupnost opozarja na tveganja, ki jih prinaša nova prehodna oblast. Voditelji v Peruju in Čilu so se pridružili ameriškim pozivom k repatriaciji, vendar se begunci bojijo, da razmere v Venezueli še niso dovolj varne za trajno vrnitev. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar se je odrazilo v vojaškem posredovanju in kasnejšem sodnem procesu v New Yorku. Medtem ko so nekateri politiki v regiji optimistični glede prihodnosti Venezuele, begunska populacija, ki se je razkropila v zadnjem desetletju, ostaja skeptična glede hitrega okrevanja države in pravične politične tranzicije pod vodstvom nekdanje podpredsednice Rodriguezove.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični ugrabitvi Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale venezuelske naftne rezerve. Na petkovem sestanku v Beli hiši je Trump skušal prepričati vodilne predstavnike naftnih velikanov, kot so ExxonMobil, Chevron in ConocoPhillips, k investicijam v višini 100 milijard dolarjev za obnovo tamkajšnje infrastrukture. Čeprav Trump obljublja znižanje cen nafte na svetovnem trgu in gospodarski preporod Venezuele pod ameriškim nadzorom, so naftni direktorji izrazili močan dvom zaradi politične nestabilnosti in pravnih tveganj, Exxonov direktor Darren Woods pa je državo označil za trenutno neprimerno za naložbe. Sočasno z gospodarskimi načrti je Trump preklical predvideni drugi val vojaških napadov na Venezuelo, saj naj bi nova prehodna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez začela izpuščati politične zapornike in sodelovati z Washingtonom. Kljub temu ameriško ladjevje ostaja v pripravljenosti v regiji. Trumpova zunanja politika postaja vse bolj ekspanzionistična, saj je poleg Venezuele ponovno izrazil interes za priključitev Grenlandije in napovedal kopenske napade na mamilarske kartele v Mehiki, kar sproža ostre kritike tako doma kot v tujini. Znotraj ZDA se Trump spopada z naraščajočim nasprotovanjem v kongresu, kjer so nekateri republikanski senatorji podprli resolucijo o omejitvi njegovih vojaških pooblastil. Javnomnenjske raziskave kažejo upad podpore predsedniku, saj volivce skrbi osredotočenost na tuje intervencije namesto na domače težave z visokimi življenjskimi stroški. Kritiki Trumpu očitajo imperialistično delovanje, medtem ko njegovi zavezniki v strateških operacijah vidijo pot do ameriške energetske neodvisnosti in varnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je sodiščem in upnikom preprečil zaplembo prihodkov od prodaje venezuelske nafte, ki so shranjeni na računih ameriškega ministrstva za finance. Bela hiša je v soboto sporočila, da je ta poteza nujna za zaščito sredstev, ki so pod nadzorom Washingtona, pri čemer je Trump razmere označil za vprašanje nacionalne varnosti. Ukrep je namenjen ohranitvi nadzora nad finančnimi tokovi, povezanimi s Caracasom, s čimer želi administracija preprečiti, da bi zasebni upniki s tožbami črpali sredstva iz teh namenskih računov. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer sledi nedavnim dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele Nicolása Madura. Washington si sedaj prizadeva za popolno reorganizacijo venezuelske naftne industrije in vzpostavitev stabilnega trgovanja, ki bi koristilo ameriškim strateškim interesom. S tem ukazom si je administracija zagotovila, da bodo sredstva od prodaje nafte ostala nedotaknjena in na voljo za prihodnje načrte obnove države pod ameriškim pokroviteljstvom. Kritiki opozarjajo, da gre za neobičajno uporabo predsedniških pooblastil za poseganje v sodne postopke, medtem ko podporniki poudarjajo, da je stabilizacija venezuelskega energetskega sektorja ključna za znižanje cen energentov in omejitev vpliva tujih sovražnikov v regiji. Sredstva na ameriških računih bodo tako služila kot glavni finančni vzvod za izvajanje ameriške politike v Južni Ameriki v prihodnjih mesecih.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je odločno zavrnil ponovne ozemeljske ambicije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije. Wadephul je poudaril, da je prihodnost otoka izključno v pristojnosti Grenlandije in Danske, s čimer se je odzval na Trumpove grožnje o morebitnem nasilnem prevzemu ozemlja. Izjava nemškega ministra prihaja tik pred njegovim načrtovanim srečanjem z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom v Washingtonu. Napetosti med Berlinom in Washingtonom glede tega vprašanja odražajo širša nestrinjanja znotraj transatlantskega zavezništva. Wadephul je izpostavil pomen spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav, s čimer je zavrnil kolonialni pristop k upravljanju ozemelj v 21. stoletju. Nemčija kot ključna članica Evropske unije s tem potrjuje svojo podporo Danski in avtonomnemu statusu Grenlandije. Diplomatski spor se stopnjuje v času, ko se Arktika zaradi podnebnih sprememb in strateških naravnih virov spreminja v vse pomembnejše geopolitično prizorišče. Wadephulovo srečanje z Rubiom bo po pričakovanjih namenjeno stabilizaciji odnosov, čeprav Trumpova retorika o zavzetju otoka ostaja resna točka trenja med zaveznicami v zvezi NATO.

Vlada Združenih držav Amerike je v soboto izdala nujno varnostno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo Venezuelo. Razlog za takšen ukrep je nestanovitna varnostna situacija v državi, kjer so se po poročilih pojavile oborožene milice, ki postavljajo cestne blokade. Ameriško zunanje ministrstvo je opozorilo na nepredvidljivost razmer, čeprav venezuelski uradniki zanikajo obstoj neposredne nevarnosti za tuje državljane. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po obdobju relativnega zatišja in diplomatskih menjav. Trenutni poziv k evakuaciji sledi nedavnim pravnim postopkom proti nekdanjemu predsedniku Nicolasu Maduru v New Yorku, kar je močno poslabšalo odnose in povečalo tveganje za povračilne ukrepe proti ameriškim državljanom na venezuelskih tleh. Varnostne razmere v državi so se po navedbah Washingtona hitro poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Situacija je neposredna posledica dolgotrajnega političnega konflikta in obtožb o narkoterorizmu, ki jih ZDA uperjajo proti venezuelskemu vrhu. Kljub preteklim poskusom normalizacije odnosov skozi izmenjavo zapornikov, najnovejši dogodki kažejo na globoko nezaupanje in nevarnost stopnjevanja nasilja, zaradi česar so ameriške oblasti ocenile, da bivanje v državi ni več varno.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters napovedal, da bi Združene države Amerike lahko že prihodnji teden odpravile dodatne gospodarske sankcije proti Venezueli. Namen tega ukrepa je predvsem sprostitev prodaje nafte in stabilizacija razmer v tej južnoameriški državi. Bessent je poudaril, da si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva za hitro oživitev venezuelskega gospodarstva, kar vključuje tudi uporabo zamrznjenih sredstev. Poleg sprostitve trgovanja z energenti načrtuje finančno ministrstvo ponovno vključitev mednarodnih finančnih institucij v reševanje venezuelske krize. Minister se bo v kratkem sestal z vodilnima predstavnikoma Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, s katerima bo razpravljal o njunem ponovnem sodelovanju z Caracasom. Ključni del pogovorov bo usoda približno petih milijard dolarjev vrednih posebnih pravic črpanja, ki so trenutno zamrznjene pri denarnem skladu. Napovedane spremembe politike kažejo na pragmatičen pristop nove ameriške administracije, ki želi prek energetske diplomacije in finančne podpore spodbuditi gospodarsko obnovo Venezuele. Sprostitev sredstev in omilitev sankcij bi lahko bistveno spremenila dinamiko na svetovnih naftnih trgih, hkrati pa omogočila nujno potrebna vlaganja v razpadajočo venezuelsko infrastrukturo. Odločitev o dejanski odpravi omejitev bo predvidoma znana v naslednjih dneh po opravljenih mednarodnih posvetovanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto pozdravil odločitev venezuelskih oblasti za začetek obsežnega procesa izpustitve političnih zapornikov. Po navedbah venezuelske opozicijske koalicije Plataforma Unitaria Democrática je bilo do popoldneva 10. januarja 2026 potrjenih 22 izpustitev. Trump je ob tem poudaril, da je proces rezultat ameriškega posredovanja, in izpuščene osebe pozval, naj ne pozabijo na vlogo Združenih držav Amerike pri njihovi osvoboditvi. Predsednik Trump je v svojih izjavah uporabil oster ton in izpuščenim zapornikom namenil neposredno opozorilo. Dejal je, da bi pozabljanje na podporo ZDA lahko imelo negativne posledice zanje, kar analitiki razumejo kot utrjevanje zunanjepolitičnega vpliva Washingtona v regiji. Izpustitve so del širšega političnega dogajanja v Venezueli, kjer opozicija že dlje časa opozarja na kršitve človekovih pravic in samovoljna zaprtja nasprotnikov režima. Odzivi na Trumpove izjave so mešani, saj nekateri poudarjajo pomen mednarodnega pritiska za izpustitev zaprtih oseb, drugi pa opozarjajo na nenavadno neposrednost groženj, ki jih je predsednik namenil tistim, ki so bili pravkar izpuščeni na prostost. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko mednarodna skupnost opazuje, ali se bo proces izpustitev nadaljeval v napovedanem obsegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je Venezuela začela z obsežnim izpuščanjem političnih zapornikov, kar predstavlja pomemben premik v diplomatskih odnosih med državama. Po navedbah ameriške administracije so iz pripora do zdaj izpustili vsaj 18 oseb, Trump pa je proces označil za uspeh ameriških prizadevanj in vojaške operacije, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Zaradi napredka pri izpuščanju zapornikov je ameriški predsednik preklical načrtovano drugo vojaško posredovanje in v Caracas poslal posebno delegacijo. Ta ekipa bo na terenu ocenila možnosti za ponovno odprtje ameriškega veleposlaništva in normalizacijo diplomatskih stikov, kar sledi obdobju izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je neposredno povezano s prizadevanji ZDA za stabilizacijo razmer v Venezueli in obnovo tamkajšnjega energetskega sektorja. Izpustitev zapornikov velja za ključni pogoj, ki ga je postavil Trump za izboljšanje odnosov, s čimer bi ameriškim podjetjem omogočili sodelovanje pri črpanju nafte in gospodarski prenovi države pod novimi pogoji.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

V več mestih po Združenih državah Amerike se je v soboto zbralo na desettisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje delovanju ameriške imigracijske in carinske službe (ICE). Neposredni povod za množične demonstracije je bil nedavni tragični incident v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE ustrelil in ubil 37-letno žensko. Kljub izjemno nizkim temperaturam, ki so se v Minneapolisu spustile do 7 stopinj Celzija pod ničlo, so množice ljudi vztrajale na ulicah in zahtevale odgovornost pristojnih organov. Protestniki so v svojih nagovorih in transparentih izpostavljali kritike na račun administracije predsednika Trumpa, ki ji očitajo nehumano ravnanje z migranti. Shodi so bili organizirani kot odziv na politiko, ki po mnenju udeležencev krši temeljne človekove pravice ter vključuje nasilne metode, kraje in nezakonita pridržanja. Dogodek v Minneapolisu je služil kot katalizator za širše nezadovoljstvo javnosti nad delovanjem varnostnih organov na področju migracij. Demonstracije so potekale mirno, vendar z jasno sporočilnostjo proti sistemskemu nasilju. Organizatorji so poudarili, da uboj 37-letnice ni osamljen primer, temveč posledica agresivne retorike in pooblastil, ki jih uživajo agenti ICE. Protesti odražajo globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj priseljevanja in nadzora meja, kar še dodatno zaostruje politične razmere v državi pred prihajajočimi zakonodajnimi procesi.

Združene države Amerike so izvedle nov niz povračilnih napadov na Islamsko državo v Siriji. Ti napadi so odgovor na zasedo prejšnji mesec, v kateri so bili ubiti ameriški vojaki Edgar Brian Torres-Tovar in William Nathaniel Howard ter ameriški civilni tolmač Ayad Mansoor Sakat.

Ameriške oborožene sile so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo proti skrajni skupini Islamska država v Siriji. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) je več kot 20 letal napadlo 35 različnih lokacij, razpršenih po celotnem ozemlju države. Operacija je bila usmerjena v oslabitev logističnih zmogljivosti in operativne infrastrukture teroristične organizacije. Najnovejši val napadov sledi stopnjevanju napetosti v regiji, kjer so ameriške sile v zadnjem obdobju pogosto tarča napadov lokalnih celic Islamske države. Vojaško letalstvo je ciljalo predvsem poveljniška mesta in skladišča orožja, s čimer so Združene države Amerike odgovorile na predhodne sovražne dejavnosti na terenu. Poročilo televizije CBS potrjuje, da je šlo za eno izmed obsežnejših akcij ameriške vojske v zadnjih mesecih. Ta vojaški poseg je neposredno povezan s strategijo omejevanja ponovnega vzpona Islamske države, ki po porazu svojega samooklicanega kalifata še vedno ohranja aktivne celice v sirski puščavi. Ameriška administracija poudarja, da bodo tovrstne operacije ostale ključno orodje za zagotavljanje stabilnosti v regiji in preprečevanje morebitnih terorističnih napadov na zahodne cilje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike ukazal umik iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Med institucijami, ki jih odločitev neposredno zadeva, sta ključna Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Ukrep od vseh ministrstev in vladnih služb zahteva takojšnjo prekinitev sodelovanja s temi organi. Predsednik Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da omenjene mednarodne organizacije spodkopavajo suverenost Združenih držav Amerike. Po njegovih navedbah delovanje teh institucij omejuje nacionalne interese in finančno obremenjuje ameriške davkoplačevalce brez ustreznih koristi. Ta poteza pomeni radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in prekinitev dolgoletnih mednarodnih zavez na področju okoljske politike in globalnega upravljanja. Odločitev je povzročila precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj bi umik ene gospodarsko najmočnejših držav sveta lahko resno ogrozil globalna prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb. Kritiki poudarjajo, da gre za izolacionistično politiko, ki bo oslabila vpliv Washingtona v svetu in povzročila geopolitični vakuum, ki ga bodo verjetno zapolnile druge velesile.

Ruska vojska je v noči na 9. januar 2026 izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem je že drugič v zgodovini uporabila novo hipersonično balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po podatkih ukrajinskih oblasti so bili napadi usmerjeni proti kritični infrastrukturi in mestnim središčem, pri čemer so v prestolnici Kijev umrli najmanj štirje ljudje, več deset pa jih je bilo ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo sistema Orešnik in navedlo, da je šlo za povračilni ukrep zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina konec prejšnjega meseca. Raketa Orešnik, ki se giblje z desetkratno hitrostjo zvoka in je po trditvah Moskve nemogoče prestreči, je zadela cilje v zahodni regiji Lviv, blizu meje z Evropsko unijo. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napad označil za resno grožnjo evropski varnosti in preizkus za transatlantsko skupnost. Poleg hipersonične rakete je Rusija v napadu uporabila še stotine dronov ter kopenske in morske rakete, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodovalo diplomatska predstavništva, vključno s katarskim veleposlaništvom v Kijevu. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in zahtevo Ukrajine po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bo predvidoma potekala v ponedeljek. Napad se časovno ujema s poročili o napredku pri mirovnih pogajanjih pod vodstvom ZDA, zato ga opazovalci interpretirajo kot jasen signal Zahodu in Natu. Medtem so ukrajinske sile z droni napadle naftno skladišče v ruski regiji Volgograd, kar potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov na obeh straneh meje.

Ameriški strokovnjaki in opazovalci so kritizirali Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom Donalda Trumpa zaradi sporne izjave. Smithsonian je spremenil opis Trumpovega uradnega predsedniškega portreta, izbrisal informacije o ustavni obtožbi v prvem mandatu. Pozivi so bili usmerjeni tudi na štiri nekdanje predsednike ZDA, naj ukrepajo proti Trumpovemu ravnanju.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše in vplivni desničarski aktivist Steve Bannon je ostro zavrnil poročanje portala Axios, da načrtuje predsedniško kandidaturo za leto 2028. Po navedbah anonimnih virov naj bi Bannon razmišljal o vstopu v tekmo z namenom preoblikovanja razprave znotraj republikanske stranke in pritiska na druge kandidate, vključno z J. D. Vanceom, da v celoti sprejmejo agendo Amerika na prvem mestu. Kljub trditvam virov, da bi njegova kampanja združevala zunanjo politiko Randa Paula in davčno politiko Elizabeth Warren, je Bannon te navedbe označil za neresnične. Bannon je v svojem odzivu poudaril, da ostaja osredotočen izključno na podporo Donaldu Trumpu. Pri tem je celo namignil na možnost Trumpovega tretjega mandata, čeprav 22. amandma ameriške ustave to izrecno prepoveduje. Po njegovih besedah je trenutno ključna le energija in boj predsednika Trumpa, saj naj bi bila brez njega ogrožena sama obstojnost države. Njegove izjave odražajo vztrajno prizadevanje radikalnega krila gibanja MAGA za ohranitev Trumpovega vpliva na ameriško politiko tudi po koncu njegovega trenutnega mandata. Analitiki ocenjujejo, da tovrstne govorice razkrivajo notranja trenja in pozicioniranje znotraj republikanskega tabora za obdobje po letu 2024. Čeprav Bannon uradno zanika ambicije za prevzem funkcije, njegovi sodelavci, kot je nekdanji kongresnik Matt Gaetz, nakazujejo, da bi Bannonova ideološka platforma lahko služila kot korektiv bodočim kandidatom. Dogajanje potrjuje, da se boj za ideološko nasledstvo Donalda Trumpa začenja že pred uradnim začetkom naslednjega volilnega cikla.

Nobelov inštitut je ponovil, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali odvzeti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado izrazila željo, da bi svojo morebitno nagrado posvetila ali jo celo delila z Donaldom Trumpom.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je v Atlantskem oceanu začela zasledovati skupino tankerjev, ki so v začetku tedna izpluli iz venezuelskih voda in domnevno kršijo ameriško pomorsko blokado. Po poročanju časnika The New York Times se je vsaj 16 plovil t. i. flote v senci, ki so večinoma naložena z nafto, podalo na odprto morje in plujejo proti vzhodu, v smeri Afrike in Evrope. Ameriške sile so od sredine decembra, ko je predsednik Donald Trump razglasil popolno blokado sankcioniranih plovil, prestregle že štiri ladje. Operacija zasledovanja se odvija več sto milj od obale, kjer ameriška vojaška plovila poskušajo preprečiti dostavo energentov na mednarodne trge. Satelitski posnetki in navedbe ameriških uradnikov potrjujejo, da gre za usklajen poskus preboja blokade, ki jo Washington izvaja za stopnjevanje gospodarskega pritiska na venezuelsko vlado. Trenutno ameriška mornarica aktivno spremlja gibanje plovil, da bi preprečila njihovo končno destinacijo. Dogajanje v Atlantiku predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom na odprtem morju. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za omejitev virov prihodkov venezuelskega režima, takšni manevri povečujejo tveganje za morebitne pomorske incidente mednarodnih razsežnosti. Izid tega zasledovanja bo ključno vplival na nadaljnjo učinkovitost ameriške politike sankcij v regiji.

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Skupina približno 75 demokratskih članov ameriškega kongresa je poslala uradno pismo državnemu sekretarju Marcu Rubiu, v katerem opozarjajo na katastrofalne posledice morebitne ameriške vojaške operacije ali bombardiranja sosednje Mehike. Poziv so objavili po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal možnost izvajanja kopenskih operacij proti mehiškim mamilarskim kartelom, kar je sprožilo močne odzive v ameriški in mednarodni politiki. Zakonodajalci so v dopisu izpostavili, da bi takšni enostranski vojaški ukrepi povzročili daljnosežno škodo ameriškemu gospodarstvu in podjetjem, ki so tesno povezana z mehiškim trgom. Po njihovem mnenju bi bombardiranje ali vstop ameriških sil na mehiško ozemlje brez privolitve tamkajšnjih oblasti pomenil diplomatsko in varnostno katastrofo, ki bi destabilizirala celotno regijo ter resno ogrozila odnose med strateškima partnericama. Demokrati so v pismu poudarili, da bi morala biti prednostna naloga administracije krepiti sodelovanje z Mehiko na področju varnosti in obveščevalnih dejavnosti, namesto uporabe sile. Opozarjajo, da bi vojaško posredovanje spodkopalo desetletja trajajoča prizadevanja za skupno upravljanje meje in boja proti kriminalu, hkrati pa bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečalo migracijski pritisk na južni meji Združenih držav Amerike.

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Strokovnjaki s področja fitnesa in dobrega počutja so v luči novega leta poudarili, da ključ do uspeha pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub ne leži v ekstremnih spremembah, temveč v preoblikovanju razmišljanja in postavljanju dosegljivih ciljev. Shantell Butler, trenerka fitnesa, je izpostavila, da namesto nerealnih načrtov, kot je obisk telovadnice sedemkrat tedensko, ljudje raje izberejo trajnostne navade, ki gradijo samozavest skozi majhne zmage. Takšen pristop preprečuje izgorelost, ki se pri mnogih pojavi že pred koncem februarja. Poleg telesne vadbe strokovnjaki svetujejo tudi poudarek na kakovostnem počitku in regeneraciji, zlasti v zimskem času. Koncept januarske "hibernacije" z namenom vključuje rituale, ki krepijo živčni sistem, kot sta uporaba obteženih odej in skrb za kakovosten spanec. Namesto hitrega vstopa v intenzivne vadbene programe se priporoča počasnejši tempo, ki telesu omogoča okrevanje po napornem preteklem letu in pripravlja posameznika na izzive v prihodnjih mesecih. Jasper Rook Williams, lastnik podjetja JRW Fitness, je opozoril, da so neuspešne zaobljube pogosto posledica nerealnih metod, kot je zgolj uživanje solat brez širšega razumevanja življenjskega sloga. Po njegovih besedah je nujno prednost dati vzdržnim rutinami in holističnemu pristopu k prehrani ter vadbi. Raziskave potrjujejo, da visoke ambicije brez premišljenega načrta redko vodijo do trajnih rezultatov, zato je ključna postopna kalibracija življenjskega sloga.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.