V ameriškem mestu Minneapolis so policisti med nočnimi protesti proti zveznemu uradu za priseljevanje (ICE) pridržali 29 ljudi. Župan Jacob Frey je na tiskovni konferenci potrdil, da je do aretacij prišlo po stopnjevanju napetosti na ulicah mesta, ki so sledile nedavnemu streljanju s smrtnim izidom, v katerega so bili vključeni agenti zvezne službe ICE. Župan Frey je v svojem nagovoru javnosti pozval aktiviste k mirnosti in jih posvaril, naj ne nasedajo na provokacije oziroma, kot se je izrazil, na "vabo" takratnega predsednika Donalda Trumpa. Mestne oblasti si prizadevajo za umiritev razmer, saj se Minneapolis že dlje časa sooča z napetostmi med civilno družbo in organi pregona zaradi vprašanj rasne enakopravnosti in metod zvezne imigracijske politike. Dogodki odražajo širši konflikt med lokalnimi oblastmi, ki zagovarjajo bolj vključujočo politiko, in zvezno administracijo, ki je pod vodstvom Trumpa izvajala strožje ukrepe pregona priseljencev. Protesti v Minneapolisu so ponovno odprli razprave o pooblastilih zveznih agentov in vplivu njihovega delovanja na lokalne skupnosti.

V iranski prestolnici Teheran in drugod po državi so izbruhnili siloviti protivladni protesti, ki so prerasli v kaos in požare. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petkovem televizijskem nagovoru za nemire neposredno obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tuje sile. Hamenej je Trumpa označil za arogantnega in mu napovedal skorajšnji padec, medtem ko se režim v Teheranu spopada z eno največjih groženj svoji stabilnosti v zadnjem obdobju. Oblasti so demonstrante označile za "božje sovražnike" in zagrozile z uporabo smrtne kazni za tiste, ki sodelujejo v vstaji. Napetosti so se stopnjevale že štirinajst zaporednih noči, pri čemer so varnostne sile okrepile nasilno zatiranje demonstracij. Zahodni voditelji z Donaldom Trumpom na čelu so povečali pritisk na iranske oblasti in obsodili uporabo sile nad civilisti. Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki živi v tujini, je javno pozdravil Trumpova opozorila teheranskemu režimu. Pahlavi trdi, da jasna podpora iz Washingtona vliva protestnikom dodatno moč v njihovem boju proti po njegovih besedah kriminalnemu vodstvu islamske republike. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki so se v preteklosti stopnjevale zaradi iranskega jedrskega programa in ameriške podpore opozicijskim gibanjem. Medtem ko iranske oblasti poskušajo zadušiti proteste z grožnjami z usmrtitvami, mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic. Stopnjevanje retorike med Trumpom in Hamenejem nakazuje na nadaljnje zaostrovanje odnosov, ki bi lahko imelo širše posledice za stabilnost celotne bližnjevzhodne regije.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je v uradni izjavi pohvalil protestnike, ker se niso odzvali na provokacije predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njegovih besedah skušal zanetiti kaos. Frey je poudaril, da mesto ne bo odgovarjalo na predsednikovo retoriko z lastno obliko nereda, temveč bo ohranilo mirne demonstracije. Po županovem mnenju so protestniki sami preprečili stopnjevanje nasilja in aktivno zavračali dejanja, ki bi služila Trumpovim političnim interesom. Napetosti med mestnimi oblastmi in Belo hišo so se stopnjevale v luči širših protestov po državi, kjer so lokalni voditelji pogosto zavzeli nasprotna stališča od zvezne administracije. Župan Frey je izpostavil, da je bila drža protestnikov ključna pri preprečevanju incidentov, ki bi jih predsednik Trump lahko izkoristil za upravičevanje strožjih varnostnih ukrepov ali diskreditacijo gibanja. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se lokalne demokratske oblasti spopadajo z retoriko republikanskega predsednika. Freyeva odločnost pri ohranjanju miru v mestu je bila predstavljena kot neposreden upor proti poskusom destabilizacije, ki naj bi prihajali z najvišje ravni države.

Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi in aktivistka Masih Alinejad sta ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozvala k nujnemu posredovanju v Iranu, kjer se protivladni protesti stopnjujejo kljub nasilnemu zatiranju s strani režima. Pahlavi je poziv podal v času, ko so iranske oblasti v poskusu zadušitve nemirov in onemogočanja koordinacije protestnikov vzpostavile popolno blokado spleta po vsej državi. Razmere so se zaostrile po tem, ko so poročila potrdila prve smrtne žrtve med demonstranti, ki zahtevajo konec islamske republike. Poziv k mednarodnemu posredovanju prihaja v kritičnem trenutku, ko se iranski režim spopada z eno največjih groženj svoji legitimnosti v zadnjih letih. Pahlavi je v svojih izjavah Trumpa označil za »človeka miru« in poudaril, da je takojšnja akcija Združenih držav Amerike nujna za zaščito civilnega prebivalstva pred stopnjevanjem državnega nasilja. Aktivistka Alinejadova je k ukrepanju poleg Trumpa pozvala tudi druge svetovne voditelje, saj meni, da molk mednarodne skupnosti režimu omogoča nekaznovano pobijanje protestnikov. Stopnjevanje napetosti med Teheranom in Washingtonom sledi predhodnim opozorilom Donalda Trumpa, da ZDA ne bodo mirno opazovale pobijanja civilistov. Iranske oblasti so na te grožnje že pred dnevi odgovorile z opozorili o »rdečih črtah«, vendar se zdi, da stopnjevanje nasilja na ulicah iranskih mest in blokada informacijskih poti potiskata obe strani proti neposrednemu konfliktu. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so se zdaj prelevili v širše politično gibanje za zamenjavo oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro posvaril pred stopnjevanjem nasilja nad protestniki, medtem ko se protivladni upori širijo po vseh 31 provincah države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovi težnji po svobodi, ter poudaril, da brutalnost režima ne bo ostala brez odgovora. Njegova retorika se je dodatno zaostrila po posvetovanjih s senatorjem Lindseyjem Grahamom, kar nakazuje na odločnejšo držo Washingtona v primerjavi s prvotnimi previdnejšimi pristopi. Administracija v Beli hiši trenutno preučuje širok nabor možnosti za podporo protestnikom, ki vključujejo tako kinetične kot nekinetične ukrepe. Med razpravami uradnikov so se pojavili tudi predlogi o morebitnih vojaških napadih, če bi se število smrtnih žrtev med demonstranti še naprej drastično povečevalo. Razmere v Iranu so kritične, saj je režim v poskusu zadušitve nemirov uvedel popolno blokado spleta, vendar se protesti kljub temu krepijo. Trumpova opozorila Teheranu, naj ne začne streljati na lastne državljane, odražajo širšo spremembo ameriške zunanje politike, ki pod njegovo taktirko zavzema bolj konfrontacijski odnos do iranskega vodstva. Stopnjevanje napetosti med državama se dogaja v času, ko so poročila o številnih smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah v Iranu sprožila mednarodno obsodbo, ZDA pa svojo vlogo vidijo kot ključni dejavnik pri pritisku na iranske oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu, potem ko je število smrtnih žrtev med protivladnimi protestniki preseglo sto. Zaradi nasilnega zatiranja demonstracij in uvedbe popolne blokade spleta v državi je Trump poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovem boju za svobodo. Na njegovo napoved se je odzval tudi izgnani sin zadnjega iranskega šaha, ki je predsednika pozval k nujnemu ukrepanju. Napetosti so se stopnjevale, ko je Teheran v odgovor na Trumpove grožnje z vojaškimi napadi opozoril, da bodo v primeru ameriške agresije tarča povračilnih ukrepov ne le ameriške sile, temveč tudi Izrael. Razmere v Iranu so se zaostrile predvsem zaradi hiperinflacije in splošnega nezadovoljstva z režimom, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjem obdobju. Ameriški uradniki so potrdili, da predsednik že preučuje različne možnosti za izvedbo napadov. Bela hiša je iranske oblasti večkrat opozorila, da bo nadaljnja uporaba smrtonosne sile proti civilistom sprožila neposreden odziv Washingtona. Donald Trump je v seriji objav na družbenih omrežjih zapisal, da si Iran bolj kot kdajkoli prej želi svobode in da ZDA ne bodo stale ob strani. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna vojaška konfrontacija lahko destabilizirala celotno regijo Bližnjega vzhoda.

Izraelske oborožene sile so v stanju najvišje pripravljenosti po zaostritvi napetosti med Teheranom in Washingtonom, ki so jo sprožili množični protivladni protesti v Iranu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru ameriškega vojaškega posredovanja napadel izraelsko ozemlje ter ameriška vojaška in pomorska oporišča v regiji. Grožnja sledi izjavam predsednika ZDA Donalda Trumpa o možnosti posredovanja proti režimu ajatol, ki se spopada z najobsežnejšimi nemiri v zadnjih letih, v katerih je bilo po poročilih aktivistov ubitih več sto ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je o razmerah v Iranu že pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar izraelska vojska za zdaj ni izdala posebnih navodil za civilno prebivalstvo glede uporabe zaklonišč. Čeprav Izrael proteste ocenjuje kot notranjo zadevo Irana, uradni Jeruzalem pozorno spremlja morebitno stopnjevanje, ki bi lahko preraslo v širši regionalni konflikt. Strokovnjaki ocenjujejo, da si nobena stran trenutno ne želi nove vojne, vendar bi Trumpove grožnje lahko delovale kot katalizator za vojaško eskalacijo. V Iranu se medtem razmere zaostrujejo, saj opozicijski viri poročajo o kritičnem številu žrtev, ki naj bi v zadnjih 48 urah doseglo številko 2000. Teheran kljub mednarodnim opozorilom nadaljuje z represijo nad protestniki, hkrati pa vso krivdo za nestabilnost pripisuje zunanjim sovražnikom, predvsem Združenim državam Amerike in Izraelu, ki sta po mnenju iranskih oblasti legitimni tarči za povračilne ukrepe.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike je pod vodstvom sekretarja Roberta F. Kennedyja ml. objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit preobrat v ameriški kulturi prehranjevanja. Nova priporočila, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje polnovrednih živil, kot so meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, obenem pa močno omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija je spremembe označila za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravnim virom hrane. Objava novih smernic je sprožila ostre odzive liberalnih krogov in nekaterih zdravstvenih organizacij, ki opozarjajo na okoljske in zdravstvene posledice povečanega uživanja rdečega mesa. Kritiki trdijo, da so nove smernice korak nazaj in predstavljajo popuščanje interesom mesne industrije. Pri tem izpostavljajo, da je pridelava govejega mesa odgovorna za bistveno večje izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin, kot je fižol. Nekateri mediji so celo ironično pripomnili, da so se snovalci zgledovali po satiričnih serijah, kjer so problem debelosti rešili preprosto z obračanjem piramide na glavo. Nasprotniki novih priporočil, med njimi tudi Zdravniški odbor za odgovorno medicino, poudarjajo, da Američani že sedaj uživajo preveč mesa, in opozarjajo na vprašljivo kakovost industrijsko vzrejenih živali. Kljub kritikam pa nekateri strokovnjaki s področja dietetike pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, vendar ostaja odprtih mnogo vprašanj glede dolgoročnih učinkov takšnega prehranskega modela na prebivalstvo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je javno pozval vodstvo ekipe New York Giants, naj na mesto glavnega trenerja nemudoma imenujejo Johna Harbaugha. Trump je prek družbenih omrežij poudaril, da bi morala ekipa Harbaugha zaposliti brez kakršnih koli pomislekov, samemu trenerju pa je svetoval, naj ponudbo sprejme. Ta nenavadna politična intervencija v kadrovsko politiko lige NFL je sledila Harbaughovi nedavni odpustitvi iz moštva Baltimore Ravens, kjer je deloval več kot desetletje. Kljub predsednikovi javni podpori in velikemu zanimanju javnosti se John Harbaugh na številna prosta mesta v ligi odziva previdno. Po poročilih športnih medijev se 63-letni strokovnjak namerava sestati le s tremi ali štirimi izbranimi ekipami, čeprav je v ligi trenutno na voljo osem prostih mest za glavne trenerje. Harbaughova strategija kaže na željo po stabilnem okolju, ki bi mu omogočilo ponovitev uspehov, ki jih je dosegel v Baltimoru. Vpliv predsedniške podpore na dejansko odločitev uprave moštva New York Giants ostaja nejasen, saj profesionalne športne franšize v ZDA običajno ohranjajo neodvisnost pri kadrovanju. Vendar pa Trumpovo vztrajanje pri Harbaughu, ki ga je že pred dnevi označil za vrhunskega strokovnjaka in pozval ekipe h hitremu ukrepanju, v ameriški športni javnosti sproža burne razprave o meji med politiko in športom. Giantsi se po neuspešni sezoni nahajajo v ključnem obdobju prestrukturiranja strokovnega štaba.

Predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu so vojaški svetovalci predstavili nabor možnosti za izvedbo vojaških napadov na Iran. Po poročanju časnika The New York Times ti predlogi vključujejo tudi napade na nevojaške objekte v Teheranu, kar kaže na znatno zaostritev ameriške strategije v regiji. Odločitev za pripravo teh načrtov je bila sprejeta na neposredno zahtevo predsednika, ki je v zadnjem obdobju večkrat javno opozoril, da se iranske oblasti soočajo z velikimi notranjimi težavami. Najnovejša zaostritev odnosov se dogaja v času razširjenih protivladnih protestov v Iranu, ki jih Trumpova administracija odkrito podpira. Teheran je v odzivu na ameriške napovedi že opozoril, da bo na morebitno agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Predstavljene vojaške možnosti naj bi služile kot odgovor na iransko domnevno vpletenost v destabilizacijo regije in nasilno zatiranje demonstracij. Ameriški predsednik kljub vojaškim načrtom uradno še ni ukazal napada, vendar viri blizu Bele hiše navajajo, da so vsi scenariji še vedno na mizi. Stopnjevanje retorike sledi Trumpovim preteklim grožnjam o uničenju iranskega jedrskega programa in povračilnih ukrepih zaradi groženj ameriškim oporiščem na Bližnjem vzhodu. Iran medtem zanika obtožbe in vztraja, da so njegove dejavnosti v skladu z mednarodnim pravom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi naraščajočih protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati, če bo režim proti lastnemu ljudstvu uporabil strelno orožje. Do napetosti prihaja v času, ko so iranske oblasti v vseh 31 provincah onemogočile dostop do spleta, da bi omejile širjenje informacij o nemirih, ki so državo zajeli zaradi gospodarskih težav in nezadovoljstva z verskim vodstvom. Po poročanju tujih medijev, vključno z New York Timesom, so predsedniku Trumpu že predstavili različne možnosti za vojaške napade, medtem ko njegovi tesni zavezniki v Washingtonu, med njimi senatorja Marco Rubio in Lindsey Graham, napovedujejo konec iranskega režima. Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da si Iranci želijo svobode bolj kot kadarkoli prej, in poudaril, da so ZDA pripravljene pomagati, kar so analitiki interpretirali kot signal za morebitno novo operacijo spremembe režima po zgledu nedavnih dogodkov v Venezueli. Iranska revolucionarna garda je medtem napovedala še ostrejše ukrepe proti protestnikom, ki jih označuje za teroriste, in napovedala zaščito vladajočega sistema z vsemi sredstvi. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj bi morebitni ameriški napadi lahko povzročili širši regionalni konflikt, hkrati pa Trumpovi privrženci znotraj administracije odkrito spodbujajo demonstrante k nadaljevanju upora proti ajatoli.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel poročilo o možnih vojaških napadih na Iran, medtem ko se v državi stopnjujejo krvavi protesti. Po poročilih osrednjih ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili predsedniku predstavljeni različni scenariji, ki vključujejo tako obsežne letalske napade na vojaško infrastrukturo kot tudi morebitne udare na politične in civilne cilje v Teheranu. Trump je predhodno večkrat opozoril, da bi Združene države Amerike lahko posredovale, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem protestnikov, kar je v Teheranu sprožilo ostre obtožbe o vmešavanju v notranje zadeve. Izrael je zaradi poročil o morebitni ameriški intervenciji že povišal stopnjo pripravljenosti svojih oboroženih sil. Premier Benjamin Netanjahu se je o razmerah v Iranu ter širši regionalni varnosti v Siriji in Gazi po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Izraelske oblasti pozorno spremljajo dogajanje, saj je Teheran v primeru ameriškega napada zagrozil s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem v regiji. Razmere v Iranu so kritične, saj so se protesti v zadnjih desetih dneh razširili na več kot 90 mest. Po navedbah medijev je v spopadih v Teheranu umrlo najmanj 217 ljudi, potem ko so varnostne sile streljale na demonstrante. Iranski svet za nacionalno varnost je protestnike obtožil poskusa sprožitve državljanske vojne, medtem ko mednarodna skupnost izraža zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja in možnostjo širšega regionalnega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časopis New York Times jasno odrekel možnost pomilostitve za glasbenega mogotca Seana Diddyja Combsa, ki se spopada z resnimi kazenskimi obtožbami. Trump je razkril, da ga je Combs osebno prosil za predsedniško milost, vendar je poudaril, da njegovi prošnji ne namerava ugoditi. Odločitev odraža predsednikovo trenutno politiko glede odmevnih pravnih primerov v zabavni industriji. Intervju, ki so ga vodili dopisnica Katie Rogers in njeni sodelavci, je ponudil tudi širši vpogled v dogajanje v Ovalni pisarni. Novinarji so srečanje opisali kot neposredno in barvito izkušnjo, kjer je Trump nastopal v vlogi t. i. »nadgrajevalca« (upgrader), ki želi preoblikovati ustaljene procese v Washingtonu. Poleg vprašanja o Combsu so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, ki zaznamujejo začetek njegovega mandata. Combs, ki je bil v preteklosti povezan s številnimi zvezdniki in vplivneži, zdaj ostaja brez pričakovane politične podpore z najvišje ravni. Zavrnitev pomilostitve s strani Trumpa pomeni, da se bo moral glasbenik v celoti soočiti s pravnim sistemom brez izrednih posegov izvršne oblasti, kar dodatno potrjuje strožjo linijo Bele hiše v tovrstnih primerih.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti proti aktualnemu režimu, ki so se v Teheranu in drugih mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Nevladne organizacije opozarjajo na grozeč pokol nad civilisti, saj so oblasti zaradi stopnjevanja nemirov onemogočile dostop do spleta, število potrjenih smrtnih žrtev pa se je povzpelo na 116. Gibanje, ki se je začelo konec decembra zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in drastičnega upada vrednosti nacionalne valute, zdaj predstavlja enega največjih izzivov za islamsko republiko od leta 1979. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo nasilnega zatiranja protestov ponovil, da so se Združene države Amerike pripravljene odzvati, ter iranske oblasti posvaril pred nadaljnjo uporabo sile. Po poročanju ameriških medijev Trump resno preučuje vojaške možnosti za posredovanje, s katerim bi ustavili represijo nad demonstranti. Napetosti med državama so se s tem nevarno stopnjevale, saj Washington neposredno podpira zahteve protestnikov po večji svobodi. Iranski parlamentarni predsednik Mohammad Baqer Qalibaf se je na ameriške grožnje odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. V primeru ameriškega napada je Iran napovedal napade na ameriška vojaška oporišča in trgovsko mornarico, hkrati pa je Qalibaf kot legitimno tarčo označil tudi Izrael. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je Izrael po navedbah virov že dvignil stopnjo pripravljenosti svojih oboroženih sil.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedla novo serijo obsežnih letalskih napadov na cilje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija, ki so jo poimenovali Hawkeye Strike, je bila neposreden odgovor na decembrsko zasedo v mestu Palmira, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Centralno poveljstvo sil ZDA (CENTCOM) je potrdilo, da so napadi zadeli več strateških ciljev skrajne skupine po vsej državi. Operacija predstavlja stopnjevanje prizadevanj administracije predsednika Trumpa za nevtralizacijo preostalih celic Islamske države, ki kljub izgubi ozemlja še vedno izvajajo gverilske napade. V napadih so sodelovale tudi neimenovane zavezniške sile na terenu, kar kaže na nadaljnje tesno sodelovanje ZDA z lokalnimi partnerji v regiji. Poveljstvo CENTCOM je ob tem izdalo ostro opozorilo, da bodo ZDA preganjale in kaznovale vsakogar, ki napade njihove pripadnike, ne glede na lokacijo. Napadi so se zgodili le dan po tem, ko so sirske oblasti sporočile, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države na območju Levanta. Med ubitimi v prejšnjem mesecu so bili identificirani narednika Edgar Brian Torres-Tovar in William Nathaniel Howard ter tolmač Ayad Mansoor Sakat. Ameriški uradniki poudarjajo, da so tovrstne operacije nujne za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v Siriji in preprečevanje ponovnega vzpona kalifata.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Diplomati nordijskih držav so ostro zavrnili trditve predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini Grenlandije. Po poročanju časnika Financial Times, ki se sklicuje na visoke diplomatske vire z dostopom do obveščevalnih podatkov zveze Nato, v zadnjih letih niso zaznali nobenih ruskih ali kitajskih ladij ali podmornic v grenlandskih vodah. Diplomati so poudarili, da so Trumpove navedbe neutemeljene, saj se tovrstne dejavnosti odvijajo predvsem na ruski strani Arktike. Nasprotovanje nordijskih prestolnic sledi Trumpovim vse bolj agresivnim izjavam o nujnosti ameriškega nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Ameriški predsednik je svojo retoriko o prevzemu Grenlandije utemeljil s strateško varnostjo in zaščito pred domnevno tujo okupacijo, vendar za svoje trditve o prisotnosti tujih sil ni predložil dokazov. Danska in drugi zavezniki v regiji takšnemu prikazovanju razmer odločno oporekajo. Strateški pomen Grenlandije, ki je bogata z mineralnimi viri, postaja osrednja točka napetosti med Washingtonom in njegovimi evropskimi zavezniki. Medtem ko Trump vztraja pri preprečevanju ruskega in kitajskega vpliva, nordijski uradniki opozarjajo na napačno interpretacijo obveščevalnih podatkov, ki bi lahko vodila v nepotrebno destabilizacijo arktične regije. Bela hiša in zveza Nato se na prošnje za uradne komentarje glede teh navedb še nista odzvali.

Napetosti med Washingtonom in Teheranom so dosegle kritično točko, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Odločitev sledi poročilom o brutalnem zatiranju protivladnih protestov, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 116 ljudi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iranski režim, da bodo Združene države Amerike zaščitile tiste, ki si prizadevajo za svobodo, in da bo Teheran plačal visoko ceno, če se bo nasilje nad mirnimi protestniki nadaljevalo. Iransko politično vodstvo se je na ameriške grožnje odzvalo z ostrim opozorilom. Predsednik parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je Washingtonu in Izraelu sporočil, da bodo v primeru kakršnega koli napada na iransko ozemlje njuni cilji postali legitimne tarče povračilnih ukrepov. Teheran je ameriškemu predsedniku svetoval, naj ne zaupa nasvetom o vojaškem posegu, saj bi to sprožilo širši regionalni konflikt. Ameriški obveščevalni viri poročajo, da Trumpova administracija že resno preučuje operativne načrte za napade na ključne objekte v Teheranu, vključno z nemilijitarnimi cilji. Situacija v državi ostaja izjemno nestabilna, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja izvajajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda, kar mednarodna skupnost označuje za kršenje osnovnih človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem pozivu Kubo spodbudil k sklenitvi novega sporazuma z Združenimi državami Amerike in ob tem opozoril na popolno prekinitev finančnih tokov. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da otoška država ne bo več prejemala nobene nafte ali denarja, kar je neposredna posledica nedavnih vojaških dejavnosti v Venezueli. Predsednik je poudaril, da bi bilo v interesu Kube, da dogovor doseže čim prej, preden se razmere dodatno zaostrijo. Najnovejše grožnje kubanskim oblastem sledijo širšemu vzorcu Trumpove zunanje in trgovinske politike, ki temelji na stopnjevanju pritiska za dosego ugodnejših pogojev za Washington. Ukrep prekinitve dobave energentov in finančne pomoči je namenjen predvsem izolaciji Kube zaradi njene podpore režimu v Venezueli, s čimer želi Bela hiša omejiti vpliv Havane v regiji. Trumpovo vztrajanje pri takojšnjih pogajanjih nakazuje na agresivno diplomacijo, ki jo je administracija predhodno že uporabila pri drugih trgovinskih partnericah. Situacija se odvija v času, ko ZDA že uvajajo stroge carinske ukrepe proti drugim državam, kar kaže na usklajeno strategijo gospodarskega pritiska. Zaostrovanje odnosov s Kubo pomeni vrnitev k trši politiki, ki bi lahko resno ogrozila gospodarsko stabilnost otoka, če Havana ne bo pripravljena na popuščanje pri ključnih vprašanjih, ki jih izpostavlja ameriška stran.

Švedski premier Ulf Kristersson je ostro kritiziral retoriko administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije in Danske. Švedska vlada je izrazila zaskrbljenost nad grozilnim tonom, ki prihaja iz Washingtona, pri čemer je Kristersson poudaril, da bi se morale Združene države Amerike Danski zahvaliti za njeno vlogo, namesto da stopnjujejo napetosti. Odziv Stockholma poudarja vse večje nezadovoljstvo med nordijskimi zavezniki zaradi ponovnega ameriškega pritiska glede statusa največjega otoka na svetu. Švedska stran meni, da so takšni diplomatski pritiski neprimerni za odnose med tesnimi zaveznicami v okviru severnoatlantskega zavezništva in arktičnega sodelovanja. Dogodek odraža širšo nestabilnost v diplomatskih odnosih med ZDA in evropskimi državami v času Trumpove administracije. Kristerssonovi komentarji, podani v kraju Sälen, nakazujejo, da bo Švedska v mednarodnih forumih aktivno zagovarjala suverenost Danske in stabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša strateška točka.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v televizijskem nagovoru neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, da z ukazovanjem teroristom in povzročiteljem nemirov skušata v Iranu zasejati kaos. Do obtožb prihaja sredi obsežnih protivladnih protestov, ki so se decembra začeli v Teheranu zaradi visoke inflacije in slabih gospodarskih razmer, nato pa se razširili po državi in prerasli v politično gibanje proti teokratskemu režimu. Iranske oblasti trdijo, da je bilo v spopadih ubitih že 109 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko poročila s terena navajajo več sto žrtev med protestniki. Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritisk na Teheran z napovedmi o možnem vojaškem posegu, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Po poročanju ameriških medijev Trump preučuje različne scenarije, ki vključujejo zračne napade na vojaške in celo nekatere civilne cilje v Teheranu. Trump je ob tem prek družbenih omrežij ponudil pomoč iranskemu ljudstvu v boju za svobodo, hkrati pa je zagrozil s sankcijami Kubi, ki jo obtožuje zagotavljanja varnostnih storitev za venezuelski režim v zameno za nafto. Odzivi na zaostreno retoriko so prišli tudi iz Izraela in iranskega parlamenta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pohvalil pogum iranskih protestnikov in izrazil upanje na skorajšnjo osvoboditev perzijskega ljudstva izpod tiranije. Na drugi strani je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf opozoril Washington, naj ne dela napačnih izračunov, saj bodo v primeru agresije vse ameriške baze, ladje v regiji in Izrael postali legitimne tarče iranskih povračilnih ukrepov. Razmere ostajajo izjemno napete, saj Pezeškian kljub svojemu reformističnemu ugledu v zadnjih dneh znatno zaostruje ton proti tujim silam in notranjim kritikom.

Zavezniki bivšega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa so vložili zvezni tožbi, ki bi lahko bistveno spremenili metodologijo izvedbe popisa prebivalstva leta 2030 in določanje oseb, ki bodo vanj vključene. Čeprav je do naslednjega desetletnega štetja prebivalstva pod okriljem Ameriškega urada za statistiko še več let, bi sodni odločitvi v tekočem letu lahko preoblikovali prihodnjo politično podobo države. Tožbi se osredotočata na vprašanja zasebnosti in tehnične vidike štetja, kar bi neposredno vplivalo na razdelitev sedežev v predstavniškem domu kongresa in prerazporeditev zveznih sredstev. Izpostavljena je predvsem vloga zvezne države Florida, kjer Trumpovi podporniki izzivajo uveljavljene protokole o varovanju podatkov, ki so bili uvedeni za preprečevanje identifikacije posameznikov v manjših skupnostih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi spremembe v metodologiji popisa lahko privedle do drugačnega risanja meja volilnih okrožij. Kritiki tožb menijo, da gre za poskus vplivanja na politično moč posameznih regij, medtem ko tožniki trdijo, da si prizadevajo za večjo natančnost in transparentnost procesa, ki je ključen za ameriško demokracijo v prihodnjem desetletju.

Demokratski kongresnik Ted Lieu je prek družbenega omrežja X naslovil javni poziv pripadnikom ameriških oboroženih sil, naj ne upoštevajo morebitnega ukaza predsednika Donalda Trumpa za napad ali priključitev Grenlandije. Lieu je poudaril, da bi bila takšna vojaška operacija brez izrecne odobritve kongresa nezakonita in neustavna. Opozoril je, da so ameriški vojaki dolžni zavrniti ukaze, ki niso v skladu z zakonodajo in mednarodnimi pogodbami, saj je Grenlandija del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica Združenih držav v okviru zveze NATO. Njegov poziv prihaja v času povečanih napetosti in ponovnih razprav o Trumpovih domnevnih interesih po nakupu ali nadzoru nad strateško pomembnim otokom. Lieu je izpostavil, da bi invazija na ozemlje zaveznice pomenila nepopravljivo škodo za mednarodni ugled ZDA in stabilnost zahodnega zavezništva. Kongresnik je s tem sprožil širšo razpravo o mejah predsedniških pooblastil v vlogi vrhovnega poveljnika oboroženih sil, zlasti v primerih, ko bi ukazi lahko vodili v neizzvane agresije proti prijateljskim državam. Odzivi na kongresnikovo izjavo so v Washingtonu mešani. Medtem ko podporniki izpostavljajo nujnost spoštovanja ustave in suverenosti drugih držav, kritiki iz republikanskih vrst Lieu obtožujejo spodkopavanja vojaške discipline in nepotrebnega stopnjevanja retorike proti predsedniku. Incident odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah glede zunanje politike in upravljanja z obrambnimi viri države pod Trumpovo administracijo.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh močno stopnjevale represijo nad udeleženci protirežimskih protestov, pri čemer je po podatkih različnih nevladnih organizacij in aktivističnih skupin življenje izgubilo že najmanj 192 ljudi. Po poročanju organizacije za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je število potrjenih žrtev hitro naraslo, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi bila dejanska številka lahko zaradi blokad informacij še znatno višja. Nasilje se je razširilo v večja mesta, kjer so poročali o uporabi strelnega orožja proti množicam. Mednarodna skupnost, vključno z nemškim kanclerjem Merzem in drugimi evropskimi voditelji, je ostro obsodila brutalno ravnanje teheranskega režima in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja nad civilisti. Do zaostritve prihaja v času, ko so protesti proti islamističnemu vodstvu dosegli novo raven intenzivnosti, kar je sprožilo odločne diplomatske odzive zahodnih držav. Evropska unija in ZDA razmišljata o dodatnih ukrepih za zaščito človekovih pravic v regiji. Iranski uradniki so se na zunanji pritisk odzvali z grožnjami, uperjenimi predvsem proti Washingtonu. Teheran je napovedal povračilne ukrepe, če bi se Združene države Amerike odločile za kakršno koli vojaško posredovanje v podporo protestnikom. Napetosti med Iransko islamsko republiko in Zahodom se tako še naprej stopnjujejo, medtem ko se nemiri na ulicah ne umirjajo kljub naraščajočemu številu aretacij in žrtev.

Protesti v Iranu so se razširili na več kot 100 mest v vseh 31 pokrajinah in vstopili v tretji teden, pri čemer se je število žrtev močno povečalo. Medicinsko osebje iz dveh bolnišnic je potrdilo, da so v zadnjih dveh dneh sprejeli več kot 100 trupel ubitih protestnikov. Kljub brutalnemu odzivu varnostnih sil, ki so po navedbah očividcev in preverjenih posnetkih močno poostrile represijo, se nezadovoljstvo prebivalstva nad versko oblastjo in vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamnejem ne umirja. Vlasti so v odgovor uvedle skoraj popolno komunikacijsko blokado. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če bo režim nadaljeval z uboji civilistov, ter dodal, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati ljudem, ki si prizadevajo za svobodo. Na te grožnje se je odzval predsednik iranskega parlamenta, ki je opozoril, da bodo v primeru ameriškega napada legitimne tarče postale vse ameriške vojaške baze v regiji ter država Izrael. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je medtem odkrito podprl prizadevanja iranskih protestnikov za boljšo prihodnost in iranski režim označil za največjega izvoznika terorizma na svetu. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v televizijskem nagovoru skušal pomiriti razmere z obljubo o nujnih reformah, vendar je hkrati povlekel ločnico med po njegovem mnenju legitimnimi protesti in nasiljem, ki naj bi ga spodbujali tuji agenti. Državno tožilstvo je udeležence protestov označilo za sovražnike Boga, za kar je zagrožena smrtna kazen. Nemiri, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in devalvacije nacionalne valute, so prerasli v splošno ljudsko vstajo s ciljem strmoglavljenja trenutnega političnega sistema.

V Iranu so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se iz teheranskih bazarjev razširili v več kot 100 mest po vsej državi. Nemiri, ki jih je sprva sprožilo nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo in težkim gospodarskim stanjem, so prerasli v odkrito nasprotovanje režimu vrhovnega voditelja ajatole Alija Hamneija. Po poročilih tujih medijev in pričevanjih očividcev so varnostne sile na ulice poslale enote z vojaškim orožjem, kar je privedlo do krvavih obračunov s protestniki. Število smrtnih žrtev po ocenah organizacij in medijskih hiš presega 80, medtem ko je bilo aretiranih skoraj 3.000 ljudi. Očividci poročajo o truplih na ulicah in bolnišnicah, polnih ranjencev s strelnimi ranami v predelu glave in srca. Režim je v odzivu na nemire uvedel krizne ukrepe in zagrozil s smrtnimi kaznimi za udeležence, ki jih označuje za izgrednike. Vrhovni voditelj Hamnei je v televizijskem nagovoru neposredno napovedal oster obračun s tistimi, ki po njegovih besedah uničujejo državno lastnino. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike, pozorno spremlja dogajanje, nekdanji predsednik Donald Trump pa se je že odzval na dogodke. Medtem ko prestolonaslednik v izgnanstvu Reza Pahlavi poziva k vztrajanju pri demonstracijah in spremembi režima, Iran tone v vse globljo politično in humanitarno krizo, ki bi lahko sprožila širšo regionalno nestabilnost.

Ameriške in zavezniške sile so v soboto izvedle obsežne letalske napade na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, poimenovana Hawkeye Strike (Sokolji udar), je bila izvedena po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot neposreden odgovor na decembrski napad v Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani, med njimi dva vojaka in civilni tolmač. Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da so bili napadi usmerjeni v onesposobitev operativnih zmogljivosti džihadistične skupine. Čeprav točne lokacije tarč niso bile razkrite, so objavljeni posnetki prikazali eksplozije na podeželskih območjih. Pri operaciji so poleg ameriških letal sodelovale tudi partnerske sile, med drugim jordansko letalstvo, kar potrjuje nadaljnjo koalicijsko prizadevanje za stabilizacijo regije. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ob tem poudaril odločnost Združenih držav pri pregonu odgovornih za napade na njihovo osebje. Sirsko ministrstvo za notranje zadeve je pred tem navedlo, da je bil napadalec iz Palmire nekdanji pripadnik njihovih varnostnih sil, ki bi moral biti odpuščen zaradi ekstremističnih prepričanj. Zadnji napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriških vojaških aktivnosti v Siriji po daljšem obdobju relativnega zatišja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel poročila o možnostih za vojaške napade na Iran, potem ko so teheranske oblasti silovito nastopile proti nasprotnikom režima. Po podatkih tujih tiskovnih agencij je število žrtev med protestniki v zadnjih dveh tednih preseglo 190, kar je sprožilo oster odziv Washingtona. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati demonstrantom in da bodo na morebitne nadaljnje uboje civilistov odgovorile s silo. Kljub zaostrovanju retorike je ameriški predsednik izključil možnost napotitve kopenskih enot, vendar je opozoril, da bo ukrepanje v primeru stopnjevanja nasilja neizogibno. Iranski protestniki kljub tveganju in naraščajočemu pritisku varnostnih sil že več kot petnajst dni vztrajajo na ulicah, medtem ko Zahod pod vodstvom ZDA krepi diplomatski in gospodarski pritisk na iranski vrh. Teheran se je na grožnje odzval s svarilom, naj bo Washington previden, ter ameriškega predsednika označil za nepoučenega o razmerah v regiji. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranski režim kljub mednarodnim opozorilom nadaljuje s poskusi zatrtja nemirov, ki so se razširili po celotni državi.

Slovenski oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir je z naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv, ki je izšla v petek, dosegel izjemen odziv v domači in tuji javnosti. Na naslovnici je umetniško interpretiral notranjost ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prikazom okna v njegovem srcu, kar je sprožilo val pohval na družbenih omrežjih in v medijskih krogih po vsem svetu. Košir je za časnik Dnevnik ocenil, da nobena izmed njegovih prejšnjih del ni imela tako širokega dosega in tako močnega mednarodnega odmeva kot prav ta ilustracija. Delo je bilo prepoznano kot vrhunski primer vizualnega komentarja, ki na subtilen, a neposreden način nagovarja globalno politično dogajanje. Uspeh slovenske naslovnice v tujini potrjuje pomen kakovostnega grafičnega oblikovanja in kritične misli v sodobnem medijskem prostoru. Odzivi prihajajo iz različnih strokovnih javnosti, ki poudarjajo estetsko dovršenost in sporočilno vrednost Koširjevega dela, ki je v kratkem času postalo viralno na spletu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nov gospodarski ukrep, s katerim želi omejiti obrestne mere na kreditne kartice na 10 odstotkov za obdobje enega leta. S tem želi zaščititi Američane pred visokimi, od 20- do 30-odstotnimi obrestmi, ki jih zaračunavajo banke. Ukrep je že naletel na močan odpor finančnega sektorja in Wall Streeta, kjer opozarjajo, da bi takšna omejitev lahko najbolj prizadela socialno šibkejše, saj bi banke zaradi zmanjšanih prihodkov omejile ali ukinile njihove kreditne linije. Vzporedno s finančnimi načrti je Trump napovedal drastično povečanje proračuna za obrambo, ki naj bi do prihodnjega leta dosegel 1,5 bilijona dolarjev. Predsednik meni, da je takšno povečanje nujno za vzpostavitev »sanjske vojske«, s katero bi Združene države Amerike ohranile svojo globalno prevlado in varnost. Načrti vključujejo tudi strateške interese na Grenlandiji, kar nekateri analitiki imenujejo »Greenland New Deal«, s stroški, ki bi lahko dosegli 100.000 dolarjev na prebivalca. Administracija se obenem spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Republikanski kongresnik Byron Donalds se je znašel pod plazom očitkov zaradi konflikta interesov, potem ko je njegova žena kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina na isti dan, ko je sam lobiral za davčne olajšave na področju kriptovalut. Na mednarodnem prizorišču pa se krepijo napetosti s Kitajsko, saj sta dve ameriški zvezni državi vložili tožbe v višini 50 milijard dolarjev zaradi domnevnega kitajskega kopičenja medicinske opreme med pandemijo covida-19.

V začetku novega leta so Združene države Amerike pretresli trije ločeni nasilni dogodki, v katerih so umrle tri osebe. V mestu Raleigh v Severni Karolini je 36-letni povratnik Ryan Camacho med vlomom brutalno napadel 57-letno učiteljico Zoe Welsh, ki je kasneje poškodbam podlegla v bolnišnici. Camacho, ki ima za seboj več kot 20-letno kriminalno zgodovino, je bil obtožen umora in vloma, pri čemer so v javnost prišli očitki o njegovih predhodnih ugodnih dogovorih s tožilstvom, ki so mu omogočili prostost. V zvezni državi Louisiana, natančneje v mestu Baton Rouge, sta se v enem dnevu zgodila dva ločena strelska incidenta, povezana z nasiljem v družini oziroma sporom med znanci. V prvem primeru je bila ubita 18-letna Kassidy Jackson, potem ko se je sprla s svojo nekdanjo partnerko, ki se je kasneje predala policiji. V drugem primeru je pod streli umrl 27-letni moški po prepiru, ki se je prav tako odvil v bližini njegove nekdanje partnerke. Policijske uprave v vseh vpletenih mestih poudarjajo resnost situacije in pozivajo k ničelni toleranci do kriminalnih dejanj. Zagovorniki žrtev družinskega nasilja ob tem opozarjajo na nujnost pomoči osebam v nevarnih partnerskih razmerjih, saj se verbalni konflikti v okolju z lažnim dostopom do orožja hitro sprevržejo v tragične dogodke s smrtnim izidom.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja je bilo poudarjeno, da je Donald Trump organiziral in vodil poskus paravojaškega prevzema oblasti v ZDA, za kar pa ni bil kaznovan. Analiza je tudi pokazala, da sodniki, ki jih je imenoval Trump, še naprej podpirajo njegova dejanja v času njegovega mandata.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Francoski minister za industrijo Sébastien Martin je pozval Evropsko unijo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zavarovanju notranjega trga ter zaščiti lastne industrijske baze pred pritiski iz Kitajske. Po njegovih besedah morajo evropske institucije opustiti zgolj logiko upravljanja notranjega trga in preiti k njegovi dejanski zaščiti, kar bi zagotovilo dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Minister je ob tem poudaril, da se mora Evropa osredotočiti na varovanje ključnih strateških sektorjev, vendar pri tem ne sme zapasti v vsesplošni protekcionizem. Njegovi predlogi so usmerjeni v ustvarjanje pogojev, ki bi evropskim podjetjem omogočili enakopravnejši položaj na svetovnem trgu, hkrati pa ohranili odprtost za mednarodno trgovino pod jasnimi pravili. Kljub pozivom k odločnejšim ukrepom je Martin izrecno zavrnil posnemanje protekcionistične politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju evropski odziv ne sme temeljiti na zapiranju meja, temveč na premišljenih ukrepih, ki bodo branili industrijsko jedro celine pred nelojalno konkurenco, ne da bi ob tem povzročili širšo destabilizacijo svetovne trgovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat napovedal možnost posredovanja in pomoči protestnikom v Iranu, kjer se razmere po več dneh nemirov še niso umirile. Trump je iranske oblasti izrecno opozoril pred uporabo sile nad demonstranti, medtem ko v državi še vedno ostaja onemogočen dostop do svetovnega spleta, število smrtnih žrtev pa še naprej narašča. Iranski režim se je na grožnje že odzval z zavračanjem tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Zaradi stopnjevanja napetosti in možnosti ameriškega vojaškega delovanja proti Iranu je Izrael dvignil stopnjo pripravnosti svojih oboroženih sil. Izraelske oblasti pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebiten neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnost judovske države. Dogajanje v Iranu sproža skrbi po vsem svetu, saj blokada komunikacij in stopnjevanje nasilja na ulicah kažeta na globoko krizo legitimnosti tamkajšnjega režima. Mednarodna skupnost opozarja na pomen spoštovanja človekovih pravic in svobode govora, medtem ko se strateški interesi velesil na Bližnjem vzhodu ponovno spopadajo v luči napovedanih ameriških ukrepov.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je prihodke od prodaje venezuelske nafte zavaroval pred morebitnimi zasegi, sodnimi postopki in izvršbami. Bela hiša je v soboto potrdila, da je bil ukrep sprejet z namenom zaščite finančnih sredstev, ki bi bila sicer lahko tarča upnikov ali drugih pravnih zahtevkov v tujini. Trump je ob tem izrazil podporo prebivalcem Venezuele in poudaril, da ukrep služi varovanju države ter izboljšanju njenega gospodarskega položaja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje aktivne ameriške zunanje politike do Venezuele, ki temelji na strogem nadzoru nad energetskimi viri države. Z zaščito naftnih sredstev želi Washington zagotoviti, da kapital ne konča v rokah političnih nasprotnikov ali prek pravnih blokad v tujini, temveč ostane pod nadzorom struktur, ki jih priznavajo ZDA. Ukrep sledi obdobju zaostrenih odnosov, v katerem je ameriška administracija s sankcijami in diplomatskimi pritiski poskušala omejiti vpliv režima Nicolása Madura. Odločitev je bila sprejeta v kontekstu širših prizadevanj za stabilizacijo razmer v regiji, pri čemer ZDA uporabljajo gospodarske vzvode za doseganje političnih ciljev. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP gre za ključen korak v strategiji, ki združuje stroge omejitve za nezaželene akterje z zaščito virov, ki so po mnenju Bele hiše ključni za prihodnost venezuelskega ljudstva. Ukrep je že sprožil odzive v mednarodni skupnosti glede zakonitosti poseganja v tuje premoženjske pravice.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Predsednik iranske narodne skupščine Mohammad Baqer Qalibaf je v nedeljo opozoril, da bo Iran v primeru ameriškega vojaškega napada odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem na Bližnjem vzhodu. Qalibaf je poudaril, da so vsa ameriška oporišča v regiji ter ozemlje Izraela legitimni cilji, če bi Združene države Amerike izvedle kakršno koli posredovanje proti iranskemu ozemlju. Grožnja prihaja v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi notranjimi protivladnimi protesti, ki so med največjimi v zadnjih letih. Izrael je zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu in morebitnega iranskega odgovora v stanju najvišje pripravljenosti. Po poročanju izraelskih virov so se varnostne razmere v regiji dodatno zaostrile, saj izraelski premier Benjamin Netanjahu od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahteva podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu balističnemu programu. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, pri čemer Iran vztraja pri bogatenju urana kljub mednarodnim sankcijam in pritiskom. Zadnje grožnje Teherana so neposredno povezane z dolgotrajno retoriko o zunanjem vmešavanju, saj iranski vrh obtožuje ZDA in Izrael vodenja "totalne vojne" proti državi. Medtem ko so sosednje države, kot je Irak, pod pritiskom obeh strani, ostaja vprašanje uporabe zračnega prostora in morebitnih raketnih napadov ključno za varnostno stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda. Izrael medtem krepi svoje obrambne zmogljivosti in spremlja dejavnosti skupin, ki jih podpira Iran, v svoji neposredni bližini.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

V Iranu so se v začetku januarja stopnjevali množični protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo sprevrželi v neposreden upor proti teokratski nadvladi. Po poročilih so demonstracije zajele že več kot 22 provinc in 185 mest, vključno s prestolnico Teheran in obmejnimi območji. Protestniki so obsodili gospodarsko krizo, ki so jo povzročili mednarodne sankcije in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, obenem pa zahtevajo politične spremembe. Iranske oblasti so na upor odgovorile s krvavo zatiranjem. Iranska revolucionarna garda in vojaške sile so začele z nasilnimi ukrepi za zaščito režima, pri čemer so nekateri viri poročali o velikem številu žrtev v bolnišnicah. Kljub grožnjam vlade s smrtnimi kaznimi in stopnjevanju represije ameriški misleci ocenjujejo, da režim protestov morda ne bo mogel zlahka zadušiti. K uporu in zasedbi mestnih središč je pozval tudi sin pokojnega šaha Reza Pahlavi. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, pri čemer so se na spletnih omrežjih pojavili številni izrazi podpore iranskemu ljudstvu. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti državne ureditve, analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih, saj je gnev prebivalstva zaradi pomanjkanja in omejevanja svobode dosegel kritično točko.

Grenlandski voditelji so ponovno zavrnili pozive in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema otoka. Poudarili so, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci. Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", kar je povzročilo dodatno zaskrbljenost.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Državna tožilka New Yorka je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju, ki naj bi oskrbovali z elektriko več kot milijon domov. Tožba je bila vložena zaradi suspenza gradnje teh projektov. Poleg tega je sodnik ponovno izjavil, da je tožilec, ki ga je imenoval Trump, nezakonito na položaju.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.