Župan Minneapolisa Jacob Frey je pohvalil udeležence protestov v mestu, ker so ohranili mirno naravo shodov in se niso odzvali na provokacije predsednika Donalda Trumpa. Po navedbah župana Freyja si predsednik želi povzročiti kaos, ki bi služil njegovim političnim ciljem, vendar so protestniki v Minneapolisu pokazali odločnost in odvrnili morebitne nasilneže od eskalacije napetosti. Frey je poudaril, da na Trumpov kaos ne bodo odgovorili z lastnim kaosom, temveč z urejenim in dostojnim ravnanjem. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše napetosti v Združenih državah Amerike, kjer se lokalne oblasti pogosto znajdejo v sporu z zvezno ravnjo glede načina obvladovanja javnih nemirov. Župan je izpostavil, da so bili ravno protestniki tisti, ki so v ključnih trenutkih stopili korak nazaj in s tem preprečili širjenje nasilja, ki bi ga predsednik Trump po njegovih besedah lahko izkoristil za upravičevanje strožjih ukrepov. Politična retorika med mestno hišo in Belo hišo ostaja zaostrena, saj Frey trdi, da Trumpova administracija namerno spodbuja razdeljenost med prebivalstvom. Takšne razmere postavljajo lokalne voditelje pred zahtevne naloge, saj morajo hkrati zagotavljati varnost državljanov in ščititi pravico do mirnega zbiranja, medtem ko so pod stalnim pritiskom zveznih oblasti.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

V Nacionalni galeriji portretov, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian v Washingtonu, so zamenjali uradni portret ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob menjavi fotografije, ki Trumpa zdaj prikazuje v Ovalni pisarni z resnobnim izrazom in stisnjenimi pestmi, so kustosi s spremnega besedila odstranili vse navedbe o njegovih dveh ustavnih obtožbah (impeachment) in napadu na ameriški Kapitol 6. januarja 2021. Odločitev je sprožila precejšnjo pozornost javnosti, saj je nova biografska tablica bistveno krajša od prejšnje. Bela hiša je novo fotografijo že delila na družbenih omrežjih, medtem ko poročila navajajo, da je prejšnje besedilo, ki je vsebovalo manj laskave opise prvega mandata, močno motilo predsednika in njegovo ekipo. Na steni galerije je pod novo, skrajšano tablico menda še vedno opazen obris prejšnjega, daljšega zapisa, ki je podrobneje opisoval dogodke iz njegovega političnega delovanja. Smithsonian se na vprašanja o razlogih za cenzuro zgodovinskih dejstev uradno še ni podrobneje odzval. Istočasno se je predsednik Trump v javnosti pojavil z novo značko na reverju suknjiča, ki prikazuje majhno različico njega samega z nasmehom. Kljub temu da značko nosi tik pod tradicionalno ameriško zastavo, je ob tem ironično izjavil, da sam nikoli ni srečen. Ta nenavadna izbira dodatka in sočasne spremembe v muzejski postavitvi kažejo na močno prizadevanje za redefiniranje predsednikove javne podobe v nacionalnih institucijah.

Palestinsko gibanje Hamas je v nedeljo sporočilo, da je pripravljeno razpustiti svojo vlado na območju Gaze in nadzor predati novemu palestinskemu tehnokratskemu odboru. Ta korak je predviden v okviru mirovnega načrta, ki so ga pripravile Združene države Amerike pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Čeprav natančen časovni okvir predaje oblasti še ni določen, je tiskovni predstavnik Hamasa Hazem Qassem potrdil, da so agencije v Gazi že prejele navodila za pripravo na prenos pooblastil na novoustanovljeni Svet za mir. Kljub političnim napovedim se razmere na terenu ne umirjajo, saj poročajo o novih kršitvah premirja, ki je v veljavi od oktobra. Izraelske sile so v nedeljo v ločenih napadih zračnih in kopenskih sil ubile najmanj štiri Palestince, več oseb pa je bilo ranjenih. Bolnišnični viri v Gazi potrjujejo, da se število žrtev po razglasitvi premirja še naprej povečuje, medtem ko izraelska stran svoje operacije utemeljuje kot odgovore na domnevne kršitve dogovora s strani palestinskih oboroženih skupin. Dodatno napetost v regiji povzročajo poročila o načrtovani novi izraelski ofenzivi, ki naj bi se začela v marcu. Medtem ko mednarodna skupnost spremlja krhko premirje in poskuse politične tranzicije, se v Izraelu odvija tudi notranjepolitična preiskava zaradi suma uhajanja tajnih vojaških informacij iz urada premierja Benjamina Netanjahuja v nemške medije. Napetosti ostajajo visoke tudi na relaciji med Teheranom in Washingtonom, kar še dodatno ogroža stabilnost mirovnih prizadevanj.

V Združenih državah Amerike so se zvrstili dogodki, ki ponovno odpirajo vprašanja o zvezni oblasti in priseljenski politiki. Razprava o statusu zveznega okrožja Kolumbija (D.C.) je dosegla novo raven, saj kritiki trdijo, da se je prestolnica prelevila v sovražno mestno državo, ki služi birokratskim elitam namesto državljanom. Predlogi za reformo vključujejo popolno podreditev okrožja neposredni zvezni oblasti, kar naj bi povrnilo prvotni ustavni namen ustanovnih očetov, ki so predvideli nevtralno ozemlje pod izključno pristojnostjo kongresa. Hkrati je ameriško javnost pretresel videoposnetek incidenta v Minneapolisu, v katerem je bil udeležen agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek prikazuje smrtonosni spopad z Renee Good, kar je sprožilo ostre odzive in polarizacijo v medijskem prostoru. Medtem ko konservativni mediji poudarjajo ogroženost uradnika, liberalne mreže, kot je MS NOW, izražajo dvom o upravičenosti uporabe sile in opozarjajo na morebitna tveganja za javno varnost, ki jih prinašajo agresivni ukrepi Trumpove administracije. Zgodovinski primer Salt Lake Cityja pa služi kot model za sodelovanje lokalnih oblasti z zvezno ravnjo pri izvajanju priseljenske zakonodaje. Mesto je že leta 1998 sprejelo program 287(g), ki lokalnim policistom omogoča preverjanje imigracijskega statusa oseb v priporu. Ta pristop, ki ga zagovarjajo republikanski krogi, se v trenutnem političnem ozračju predstavlja kot učinkovita alternativa mestom zatočiščem, ki se upirajo zveznim ukazom glede deportacij in nadzora meja.

V Minneapolisu je v sredo med incidentom v cestnem prometu v stanovanjski soseski pod streli agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) umrla 37-letna Renee Nicole Good. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo nove videoposnetke incidenta, ki vključujejo posnetke telesne kamere agenta, ki je sprožil strele. Na novo pridobljeni nadzorni posnetki prikazujejo trenutek, ko je vozilo žrtve po streljanju trčilo, medtem ko so preiskovalci poskušali razjasniti okoliščine, ki so privedle do uporabe smrtne sile. Dogodek je v mestu sprožil val ogorčenja in množične proteste kljub izjemno nizkim temperaturam pod lediščem. Protestniki so se zbrali, da bi obsodili smrt matere dveh otrok in izrazili nasprotovanje politiki Trumpove administracije glede priseljevanja in delovanja zveznih agentov v lokalnih skupnostih. Po navedbah uradnih virov je do streljanja prišlo med načrtovano operacijo, vendar podrobnosti o tem, zakaj je agent uporabil orožje, še niso v celoti pojasnjene. Lokalne oblasti in zvezni preiskovalci trenutno preučujejo vse razpoložljive dokaze, vključno z videoposnetki, ki so bili predani javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in njihovem sodelovanju z lokalno policijo, kar v Minneapolisu, mestu z zgodovino napetosti med organi pregona in prebivalci, povzroča dodatne trenja. Policijska uprava Minneapolisa v samem postopku streljanja naj ne bi bila neposredno udeležena.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social Kubi poslal odločno opozorilo, naj sklene dogovor z ZDA, preden bo prepozno. Trump je v svojem zapisu poudaril, da se obdobje, ko je Kuba prejemala znatno naftno in finančno pomoč iz Venezuele, nepreklicno končuje. Po njegovih besedah Kuba ne bo več prejemala nikakršnih sredstev ali energentov iz te južnoameriške države, kar bi lahko resno ogrozilo kubansko gospodarstvo. Ameriški predsednik je kubanske oblasti pozval, naj čim prej pristopijo k pogajanjem za nov sporazum, sicer se bodo morale soočiti s posledicami osamitve. Trumpova retorika nakazuje na zaostritev politike do otoka, ki se je v preteklosti močno zanašal na strateško zavezništvo z Venezuelo. V svojih objavah je bil neposreden in je poudaril, da bo podpora s strani Venezuele od zdaj naprej enaka ničli. Ta poteza sledi širši strategiji Trumpove administracije, ki z uporabo gospodarskih pritiskov in carin poskuša doseči nove trgovinske in politične dogovore po svetu. Analitiki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska na kubanski režim, ki bi brez tuje pomoči težko vzdrževal stabilnost v državi. Napovedane omejitve bi lahko povzročile novo humanitarno in energetsko krizo na Kubi.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanske oblasti pozval, naj čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s še ostrejšimi ukrepi. Trump je v svojih izjavah poudaril, da je čas za spremembe, obenem pa je delil objavo, ki namiguje na možnost, da bi Marco Rubio, prihodnji državni sekretar, postal predsednik svobodne Kube. Takšne izjave so v Havani sprožile oster odziv in dodatno zaostrile že tako napete odnose med državama. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v nedeljo kategorično zavrnil naraščajoči pritisk iz Washingtona. V svojem nagovoru je poudaril, da Združene države Amerike nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube, saj po njegovih besedah vse, vključno s človeškimi življenji, spreminjajo v posel. Díaz-Canel je jasno sporočil, da Kuba ne bo dopustila, da bi ji tuja sila narekovala notranjo politiko ali način upravljanja države. Diplomatski spor se odvija v luči priprav nove ameriške administracije na prevzem oblasti, pri čemer Trump napoveduje vrnitev k politiki »maksimalnega pritiska«. Ta strategija vključuje strožje gospodarske sankcije in izolacijo komunističnega režima, kar predstavlja popolno nasprotje prizadevanjem za normalizacijo odnosov, ki so bila značilna za nekatere prejšnje mandate. Napetost med državama ostaja na najvišji ravni v zadnjih letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaostril diplomatski pritisk na Kubo in pozval tamkajšnjo vlado k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike, »preden bo prepozno«. Trump je ob tem izrazil naklonjenost ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je sicer sin kubanskih priseljencev, v prihodnosti zasedel položaj predsednika Kube. Napovedal je tudi popolno gospodarsko osamitev otoka, vključno z ustavitvijo pritoka denarja in nafte, kar je neposredna posledica oslabitve kubanskega položaja po padcu režima Nicolása Madura v Venezueli, ki je bila ključna zaveznica Havane. Na predsednikove izjave se je ostro odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je poudaril suverenost svoje države in zavrnil kakršno koli zunanje narekovanje politike. Díaz-Canel je v izjavi za javnost poudaril, da Kubo vodijo lastna načela in da se ne bodo uklonili ameriškim grožnjam ali ultimatov. Retorika Bele hiše nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje dodatne sankcije in morebitno popolno trgovinsko blokado, če Havana ne bo pripravljena na korenite politične in gospodarske koncesije. Napetosti med Washingtonom in Havano so dosegle novo raven po tem, ko je Trump v svojih objavah namignil, da ne bo več dopuščal poslovanja, ki bi finančno podpiralo kubansko komunistično partijo. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska v času, ko je Kuba zaradi regionalnih sprememb v Latinski Ameriki najbolj ranljiva. Vprašanje Marca Rubia kot potencialnega voditelja Kube v ZDA sicer obravnavajo tudi v kontekstu satiričnih objav, vendar je Trumpova resna podpora tej ideji v diplomatskih krogih sprožila val ugibanj o prihodnjih korakih ameriške zunanje politike v Karibih.

Demokratski senatorji v ameriškem kongresu so ob podpori nekaterih republikanskih kolegov napovedali sprožitev glasovanja, s katerim želijo predsedniku Donaldu Trumpu preprečiti morebitne vojaške napade na Grenlandijo. Pobudo je v nedeljo naznanil senator iz Virginije Tim Kaine, ki je poudaril potrebo po zakonodajni omejitvi predsednikovih pooblastil glede uporabe vojaške sile na tem avtonomnem danskem ozemlju. Odločitev za ta korak sledi nedavnim ameriškim posredovanjem v Venezueli, kar je v zakonodajni veji oblasti sprožilo zaskrbljenost glede prihodnjih zunanjopolitičnih potez Bele hiše. Zakonodajalci želijo s tem ukrepom vnaprej blokirati kakršne koli agresivne namere administracije, ki bi lahko vključevale uporabo vojske za doseganje ozemeljskih ali strateških ciljev na severu. Pobuda odraža naraščajoče napetosti med kongresom in predsednikom glede pristojnosti za napovedovanje vojne in izvajanje vojaških operacij v tujini. Čeprav Grenlandija ostaja pod dansko suverenostjo, so se v preteklosti že pojavljale diplomatske napetosti zaradi Trumpovih izjav o morebitnem odkupu otoka. Politični analitiki ocenjujejo, da bi dvostranska podpora temu ukrepu lahko resno omejila manevrski prostor predsednika Trumpa v mednarodnih odnosih. Senator Kaine je izpostavil, da je zaščita stabilnosti v arktični regiji ključnega pomena za nacionalno varnost in mednarodno pravo. Glasovanje v senatu bo služilo kot jasen signal izvršni oblasti, da kongres ne bo dopustil enostranskih vojaških akcij brez ustrezne pravne podlage in predhodnega posvetovanja.

Nacionalna opera v Washingtonu (WNO) je v petek napovedala svojo odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja s Centrom za uprizoritvene umetnosti John F. Kennedy, kjer je gostovala od leta 1971. Odločitev, ki pomeni konec več kot polstoletnega delovanja operne hiše v tem objektu, je po navedbah vodstva posledica novega poslovnega modela centra in upada donacij. Opera bo v prihodnje delovala kot povsem neodvisna neprofitna organizacija na novih lokacijah. Prekinitev sodelovanja se dogaja v času korenite preobrazbe centra, ki jo vodi predsednik Donald Trump. Potem ko se je Trump imenoval za predsednika upravnega odbora in center preimenoval v Center Trump-Kennedy, so ustanovo zajeli nemiri. Uvedba obveznega izvajanja nacionalne himne pred vsakim nastopom, cenzurni pritiski na politično obarvana dela ter stroge finančne zahteve glede predplačil produkcij so povzročili oster odpor v umetniških krogih. Umetniška direktorica opere Francesca Zambello je izrazila žalost ob odhodu, vendar je poudarila, da je bil korak nujen zaradi omajanega zaupanja donatorjev in upada prodaje vstopnic. Kritiki so odločitev opere označili za največji umetniški upor proti Trumpovim poskusom preoblikovanja kulturnih institucij po lastni podobi. Medtem ko vodstvo centra s Richardom Grenellom na čelu trdi, da so sami spodbudili razhod, predstavniki opere poudarjajo neskladje med novimi zahtevami in naravo operne dejavnosti.

Združene države Amerike so svoje državljane pozvale, naj zaradi nestabilnih varnostnih razmer nemudoma zapustijo Venezuelo, potem ko so ameriške posebne enote v Caracas ugrabile in v New York prepeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Nova venezuelska voditeljica kljub obsodbi ameriškega posredovanja in trditvam o nezakoniti ugrabitvi išče diplomatski stik z Donaldom Trumpom. Medtem so oblasti potrdile, da je bilo v ameriški vojaški operaciji na kompleks v prestolnici ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih služb in 23 venezuelskih vojakov, kar strokovnjaki označujejo za hud udarec kubanskim obveščevalnim dejavnostim. Iz zapora v New Yorku se je prvič oglasil Nicolás Maduro, ki je prek svojega sina sporočil, da se počuti dobro in da ostaja borec. Njegova aretacija je povzročila val odzivov po celini; v Ciudad de Méxicu se je zbralo tisoče protestnikov, ki so obsodili ameriški imperializem in zahtevali izpustitev Madura ter njegove žene Cilie Flores. Na ulicah Caracasa razmere ostajajo napete, saj oborožene milice, znane kot »colectivos«, postavljajo cestne blokade in preverjajo mobilne telefone mimoidočih, da bi odkrile morebitne privržence ameriškega posega. Ameriški obveščevalci so operacijo pripravljali več mesecev v strogi tajnosti, pri čemer je ključno vlogo igral faktor presenečenja. Kubanska obveščevalna služba je namreč Madurov režim prepričala, da si ZDA nikoli ne bodo upale izvesti neposrednega napada na venezuelsko ozemlje. Zaradi trenutne represije oboroženih skupin v Venezueli in nepredvidljivih povračilnih ukrepov so diplomatska predstavništva vseh zahodnih držav stopnjo nevarnosti dvignila na najvišjo raven.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil val mednarodnih napetosti z izjavami o nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. V pogovoru za The New York Times je Trump dejal, da je lastništvo otoka zanj psihološki pogoj za uspeh, hkrati pa je nakazal pripravljenost na uporabo sile. Po njegovih navedbah bi ZDA prevzele otok ne glede na voljo lokalnega prebivalstva, kar je v mednarodni skupnosti povzročilo ostre odzive, zlasti v Evropi. Nemčija in Švedska sta že opozorili Washington pred morebitno uporabo vojaške sile, medtem ko je danska predsednica vlade Mette Frederiksen trenutne razmere označila za odločilen trenutek za prihodnost tega avtonomnega ozemlja. Grenlandsko prebivalstvo in lokalne oblasti so pričakovano zavrnili Trumpove zahteve, saj si ne želijo postati del ameriškega ozemlja. Trump je svoje namere omenil tudi na srečanju z vodilnimi predstavniki naftnih podjetij, kjer je Grenlandijo označil za strateško prioriteto. Situacija se je stopnjevala po tem, ko je Bela hiša nakup otoka opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika o »lažji« ali »težji poti« do priključitve resno ogroža diplomatske odnose znotraj zavezništva NATO. Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Dansko in poudarili, da suverenosti države zaveznice ni mogoče kupiti ali izsiliti z grožnjami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal vrsto radikalnih gospodarskih ukrepov, ki vključujejo neposredno posredovanje zvezne vlade na trgu nepremičnin in omejitev stroškov zadolževanja za potrošnike. Trump je odredil nakup hipotekarnih obveznic v vrednosti 200 milijard dolarjev, s čimer želi znižati hipotekarne obrestne mere in olajšati dostop do stanovanjskih posojil. Poleg tega je predlagal prepoved nakupa enodružinskih hiš za velike institucionalne vlagatelje z Wall Streeta, saj trdi, da korporacije zasedajo bivalne prostore, ki bi morali biti namenjeni povprečnim državljanom. Na področju potrošniških financ Trump zahteva enoletno omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah pri desetih odstotkih, kar bi ameriškim gospodinjstvom lahko prihranilo več deset milijard dolarjev. Predlagani ukrepi so takoj sprožili val kritik v finančnem sektorju in med ekonomskimi analitiki. Predstavniki bank in vlagatelji opozarjajo, da bi desetodstotna kapica na obrestne mere lahko povzročila množično ukinjanje kreditnih linij za tiste z nižjo boniteto, saj banke ne bi mogle več ustrezno oceniti tveganj pri podstandardnih posojilih. Kritiki opozarjajo, da bi se potrošniki v takem primeru lahko zatekli k ilegalnim posojilodajalcem, kjer so pogoji bistveno slabši. Prav tako so analitiki skeptični glede prepovedi korporativnega lastništva hiš, saj poudarjajo, da institucionalni vlagatelji nadzorujejo le majhen delež nepremičninskega trga, koren težav pa tiči v splošnem pomanjkanju stanovanj. Znotraj republikanskih krogov in med nekdanjimi uradniki je Trumpova napoved sprožila razprave o tako imenovanem "prijateljskem kapitalizmu". Medtem ko nekateri zavezniki, kot je milijarder Bill Ackman, podpirajo cilj zmanjšanja stroškov za potrošnike, so drugi, vključno z nekdanjimi sodelavci iz Reaganove administracije, kritični do neposrednega vmešavanja države v tržne mehanizme. Trump je poudaril, da želi nove omejitve uveljaviti do 20. januarja 2026, pri čemer še ni jasno, ali bo to storil prek izvršnega ukaza ali z zakonodajo v kongresu, kjer pa lahko pričakuje močan odpor lobistov finančne industrije.

Politični in družbeni nemiri v Združenih državah Amerike so dosegli novo vrelišče po sredinem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Nicole Good. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v ostrem odzivu obtožila administracijo predsednika Donalda Trumpa, da želi Ameriko preoblikovati po svoji podobi krutosti, ter dejanje označila za umor. Medtem ko lokalne oblasti v Minneapolisu in guverner Minnesote Tim Walz opozarjajo na toksičnost zveznih agentov, je predsednik Trump stopil v bran agentu in zatrdil, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, kar pa nekateri posnetki in pričevanja izpodbijajo. Incident je povzročil globok razkol med lokalnimi in zveznimi organi pregona. Župan Minneapolisa Jacob Frey je agentom ICE ukazal zapustiti mesto, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšne razmere vodijo v nevaren položaj, kjer lokalna policija zvezne oblasti dojema kot nasprotnike. Podpredsednik JD Vance je kritike na račun agenta označil za nesprejemljive in odgovornost za tragedijo pripisal žrtvi, kar je sprožilo oster odziv kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da atentati na ameriške državljane na ulicah ne smejo postati sprejemljiva norma. V širšem zunanjepolitičnem smislu je predsednik Trump v intervjuju za New York Times izjavil, da so njegove pristojnosti kot vrhovnega poveljnika omejene zgolj z njegovo lastno moralno presojo, s čimer je zavrnil omejitve mednarodnega prava. Ta izjava v povezavi z agresivnim delovanjem notranjih zveznih agencij nakazuje na premik k neomejeni uporabi izvršilne oblasti, kar v ameriški družbi povzroča primerjave z zgodovinskimi opozorili o nevarnosti absolutne državne moči.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto vsebin, ki nakazujejo na premik njegove zunanjepolitične in vojaške pozornosti proti Kubi. Trump je delil objave in grafike, ki namigujejo na konec trenutnega kubanskega režima, med katerimi izstopa vprašanje konservativnega komentatorja Marca Thiessna o tem, ali se bo desetletja trajajoča vladavina končala prav pod Trumpovim vodstvom. Predsednik je prav tako pozitivno odreagiral na predlog, da bi ameriški senator Marco Rubio postal voditelj otoka, kar dodatno zaostruje diplomatsko retoriko med državama. Ta premik v komunikaciji sledi obdobju, ko je bila osrednja točka Trumpovih ozemeljskih in strateških ambicij Grenlandija. Čeprav so analitiki sprva poudarjali Arktiko kot ključno strateško prioriteto Združenih držav Amerike, se zdi, da predsednik zdaj oživlja vprašanje režimskih sprememb v latinskoameriški regiji. Objava vključuje tudi umetno generirane slike Trumpa s kubanskimi simboli, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Havano. Dogajanje predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki temelji na uporabi zakona o tujih sovražnikih in strateškem ustrahovanju. Medtem ko so evropske zaveznice v preteklosti že izrazile nasprotovanje vojaškim grožnjam glede Grenlandije, nove napovedi glede Kube sprožajo vprašanja o stabilnosti v Karibih in morebitnih novih gospodarskih sankcijah ali celo vojaških operacijah v bližini ameriške obale.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v bližini svojih obal zajele naftni tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo. Po poročanju časnika The Telegraph, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, ta poteza predstavlja neposreden signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj pospeši pogajanja za rešitev konflikta v Ukrajini. Washington naj bi bil namreč vse bolj nezadovoljen z rusko strategijo zavlačevanja, ki jo opisujejo kot pristop "dva koraka naprej, en korak nazaj". Administracija predsednika Trumpa je poleg zajema plovila podprla tudi strožjo zakonodajo o sankcijah, kar nakazuje na prehod k agresivnejši politiki pritiska. Neimenovani ameriški uradniki navajajo, da je Trumpu zmanjkalo potrpljenja za diplomatske spodbude oziroma "korenčke" in se zdaj poslužuje strožjih metod oziroma "palice". ZDA so se v tem pogledu začele tesneje usklajevati s svojimi evropskimi zavezniki, ki so že dlje časa opozarjali na namerno rusko zavlačevanje mirovnega procesa. Kljub zaostritvi so ZDA na prošnjo Moskve izpustile dva ruska člana posadke, medtem ko se je tovor nafte s tankerja že začel pretovarjati. Trump je javno potrdil postopek razkladanja nafte in celo ironično izrazil pripravljenost Washingtona, da to nafto proda Rusiji. Dogodek se je zgodil v času, ko se izteka skrajšani rok, ki ga je Trump postavil Kremlju za dosego premirja v Ukrajini, kar še dodatno stopnjuje napetosti med svetovnima velesilama.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social Kubi poslal ostro opozorilo, v katerem državo poziva k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo »prepozno«. Trump je poudaril, da Havana pod njegovim pritiskom ne bo več prejemala nafte ali finančne podpore iz Venezuele, kar bi lahko povzročilo popoln gospodarski zlom na otoku. Hkrati je ameriški predsednik izrazil podporo ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio postal naslednji predsednik Kube, kar so v Havani označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval s sporočilom, da Kubi nihče ne bo narekoval, kako naj ravna. Poudaril je, da je država pripravljena na obrambo domovine in svojo neodvisnost kljub stopnjevanju napetosti. Díaz-Canel je ameriške napovedi o prekinitvi energetske oskrbe iz Venezuele označil za poskus destabilizacije, ki ne bo spodkopal suverenosti kubanskega ljudstva. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji Trumpovih objav, v katerih je neposredno napadel kubansko vlado in njeno navezanost na venezuelski režim. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o nujnosti »novega dogovora«, se Havana pripravlja na dodatne gospodarske sankcije. Diplomatski odnosi med državama, ki so bili v preteklosti že večkrat na preizkušnji, se tako ponovno gibljejo proti najnižji točki v zadnjih letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je Kubi predlagal sklenitev novega dogovora z Washingtonom, pri čemer je opozoril, da otoška država ne bo več prejemala nafte in denarja iz Venezuele. Trump je v nedeljo poudaril, da so ameriški ukrepi zoper Venezuelo, ki je bila doslej glavna dobaviteljica energentov Kubi, močno omejili te vire. Predsednik Združenih držav Amerike je Kubo pozval k pogajanjem, preden bo po njegovih besedah prepozno, ter napovedal popolno ustavitev finančnih in energetskih tokov. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je Trumpovo ponudbo in grožnje nemudoma zavrnil. V uradnem odzivu je dejal, da Združene države Amerike nimajo moralne avtoritete, s katero bi Kubo prisilile v kakršen koli dogovor. Diaz-Canel je poudaril suverenost države in dodal, da Kubi nihče ne bo narekoval njenih notranjih ali zunanjepolitičnih odločitev, s čimer so se odnosi med Havano in Washingtonom ponovno močno zaostrili. Zaoštrena retorika Donalda Trumpa sledi seriji njegovih kontroverznih potez v drugem mandatu, kjer skuša s pritiski na zaveznice Venezuele doseči geopolitične spremembe v regiji. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarski pritisk, Havana ostaja pri stališču, da se ne bo uklonila izsiljevanju, kar nakazuje na morebitno novo obdobje izolacije in gospodarskih težav za kubansko prebivalstvo, ki je že desetletja podvrženo ameriškemu embargu.

Ameriški predsednik Donald Trump je vojaškim poveljnikom ukazal pripravo načrtov za morebitno invazijo na Grenlandijo, vendar so visoki predstavniki obrambnega ministrstva takšni nameri izrazili nasprotovanje. Kot poroča Mail on Sunday, ki se sklicuje na vire blizu Bele hiše, so politični svetovalci pod vodstvom Stephena Millerja ohrabreni zaradi nedavnih zunanjepolitičnih potez in si prizadevajo za razširitev ameriškega ozemlja na strateško pomemben otok v severnem Atlantiku. Trump je v izjavi za medije poudaril, da namerava Washington pridobiti Grenlandijo v svojo last bodisi na miren način bodisi s prisilo. Strateška vrednost otoka za Združene države Amerike je izjemna, saj predstavlja ključno točko za nadzor dostopa do Atlantskega oceana in je bistvena za vzpostavitev ameriške vesoljske obrambe. Grenlandija, ki je sicer avtonomno ozemlje pod suverenostjo Danske, je v zadnjih letih postala središče geopolitičnega zanimanja zaradi naravnih virov in taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti. Napetosti med Washingtonom in Københavnom bi se lahko zaradi teh teženj močno zaostrile, saj Danska grenlandsko ozemlje šteje za neodtujljiv del države. Vojaški poveljniki in generali naj bi po poročanju tujih medijev zavrnili neposredno izvršitev ukaza o invaziji, kar kaže na poglobljen razkorak med Belo hišo in Pentagonom. Kritiki Trumpove administracije opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens v odnosih z zaveznicami znotraj zveze NATO. Dogajanje sledi vrsti Trumpovih zunanjepolitičnih odločitev, ki so v preteklosti že sprožile diplomatske spore, vključno z njegovim odnosom do ukrajinske krize in bližnjevzhodnih konfliktov.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je ostro odzval na ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Havano pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo prepozno. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi in da državi nihče ne bo diktiral njenih odločitev. Odziv sledi Trumpovim javnim grožnjam, v katerih je nekdanji ameriški predsednik zahteval takojšnje spremembe kubanske politike v zameno za izognitev dodatnim sankcijam ali stopnjevanju napetosti. Retorika med državama se je zaostrila po Trumpovih izjavah preteklo nedeljo, ko je Havano pozval k »pogodbi«. Kubansko vodstvo tovrstne zahteve ocenjuje kot nedopusten pritisk na suverenost države. Díaz-Canel je v svojem nagovoru javnosti poudaril, da Kuba ostaja neomajna pri svojih načelih in da se ne bo uklonila zunanjim pritiskom, ki bi omejevali njeno politično samostojnost. Najnovejši spor med ZDA in Kubo se odvija v širšem kontekstu Trumpove zunanje politike, ki temelji na uporabi carin in pritiskov za dosego trgovinskih ali političnih ciljev. Napetosti bi lahko dodatno destabilizirale regijo, saj Kuba zavrača kakršno koli podrejanje ameriškim zahtevam, medtem ko Trumpova administracija napoveduje strožje ukrepe v primeru nepripravljenosti Havane na pogajanja.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po navedbah ameriških uradnikov opravil preliminarne pogovore o morebitnih novih vojaških ukrepih proti Iranu. Razlog za razmislek o uporabi sile je stopnjevanje brutalnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po poročanju medijev terjali že več sto smrtnih žrtev. Administracija v Washingtonu se spopada z vprašanjem ustreznega odziva na nasilje iranskih varnostnih sil nad civilnim prebivalstvom. Po poročanju dnevnika The New York Times so bile predsedniku predstavljene različne možnosti, ki vključujejo tako napade na vojaške kot nevojaške cilje v Teheranu. Med predlaganimi ukrepi so se znašli neposredni napadi na ključne figure iranskih varnostnih služb ter izvedba obsežnih kibernetskih napadov na državno infrastrukturo. Ameriška stran želi s temi načrti povečati pritisk na iranski režim in preprečiti nadaljnje prelivanje krvi na ulicah iranskih mest. Ti premisleki predstavljajo pomembno zaostritev ameriške zunanje politike do Teherana, ki sledi Trumpovim predhodnim javnim opozorilom. Čeprav dokončna odločitev o vojaški operaciji še ni bila sprejeta, stopnja pripravljenosti in narava obravnavanih ciljev kažeta na resnost razmer. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebiten napad lahko sprožil širši regionalni konflikt na Bližnjem vzhodu.

Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da se bo danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen prihodnji teden sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov bo usoda Grenlandije, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump ponovno izrazil željo po priključitvi tega avtonomnega ozemlja k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je razmere opisala kot zgodovinsko križišče in opozorila, da bi ameriško odstopanje od sodelovanja znotraj zveze Nato ter grožnje zaveznikom pomenile konec dosedanjih mednarodnih odnosov. Zaradi ameriških napovedi o morebitni uporabi vojaške sile za prevzem nadzora nad otokom, ki so jih v Washingtonu utemeljili z varnostnimi tveganji zaradi vpliva Rusije in Kitajske, so se aktivirale tudi druge evropske države. Nemčija in Združeno kraljestvo po poročanju medijev proučujeta možnosti za namestitev Natovih sil na Grenlandiji. S tem želijo evropske zaveznice Donaldu Trumpu dokazati, da Evropa vprašanje varnosti na Arktiki jemlje resno in da je sposobna sama prevzeti odgovornost za obrambo regije pred ruskimi in kitajskimi apetiti. Britanska vlada je potrdila, da so pogovori o odvračanju ruskih dejavnosti na severu običajna praksa, vendar naj bi bili načrti za morebitno misijo v Grenlandiji že v zgodnji fazi usklajevanja med Londonom, Berlinom in Parizom. Nemški zunanji minister Johann Wadephul naj bi se prav tako sestal z Rubiom, da bi razpravljal o novi vlogi Nata v regiji. Grenlandija, ki ima manj kot 57.000 prebivalcev, sicer uživa visoko stopnjo avtonomije, a je uradno del danskega kraljestva, kar vključuje tudi njeno članstvo v severnoatlantskem zavezništvu.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da zahodni liberalni mediji, zlasti tisti v Evropi, bijejo resnično vojno proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Puškov, ki vodi komisijo Sveta federacije za sodelovanje z mediji, trdi, da so kritike uperjene proti Trumpovi zunanji politiki in da ga mediji napadajo ob praktično vsaki priložnosti. Kot primere je navedel poročanje o temah, ki segajo od vprašanja statusa Grenlandije do konfliktov v Ukrajini, Rusiji in Venezueli. Senatorjeve izjave prihajajo v času, ko se Trumpova administracija sooča z ostrimi odzivi evropskih zaveznikov glede njegovega pristopa k ukrajinski krizi. Puškov meni, da liberalni medijski prostor s svojim poročanjem namerno spodkopava avtoriteto Bele hiše, ker Trumpovi zunanjepolitični premiki niso v skladu z ustaljenimi zahodnimi doktrinami. Ruska stran s temi trditvami dodatno izpostavlja politične razkole znotraj zahodnega bloka. Stopnjevanje napetosti med Trumpom in evropskimi političnimi krogi se odraža tudi v medijskem diskurzu, kjer so nekatere Trumpove odločitve označene za popuščanje Moskvi. Puškov tovrstno poročanje interpretira kot usklajeno kampanjo, ki naj bi omejila manevrski prostor ameriškega predsednika pri iskanju novih dogovorov na mednarodnem prizorišču. Gre za kritiko, ki poudarja vse večji prepad med trenutno ameriško administracijo in evropskimi liberalnimi elitami.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ostro zavrnil poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k sklenitvi dogovora in Washington obtožil zločinskega ravnanja, ki ogroža svetovni mir. Odziv Havane sledi Trumpovi grožnji, da bo Kuba ostala brez verezuelanske nafte in finančnih sredstev, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rodriguez je poudaril, da ima Kuba suvereno pravico do uvoza nafte iz katere koli države izvoznice. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedeljskem poročilu o smrti 32 kubanskih državljanov med ameriško operacijo v Venezueli. Rodriguez je v svojem zapisu na družbenem omrežju X izpostavil, da se Kuba za razliko od Združenih držav Amerike ne poslužuje vojaških posredovanj, izsiljevanja ali vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Prav tako je zavrnil trditve o prejemanju nadomestil za varnostne storitve v tujini. Trump je pred tem v objavi na platformi Truth Social Kubo pozval, naj sprejme pogoje, »preden bo prepozno«, in napovedal popolno prekinitev dotoka energentov in denarja iz Venezuele. Kubansko vodstvo tovrstno retoriko označuje za poskus vsiljevanja volje suverenim državam z uporabo sile in agresije, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji.

Belgijski obrambni minister Theo Francken je v intervjuju za televizijo HLN poudaril strateški pomen Grenlandije za preživetje zveze Nato in predlagal izvedbo Natove vojaške operacije na otoku kot prikaz moči. Francken je izrazil zaskrbljenost nad napetostmi okoli otoka in neposredno pozval Združene države Amerike, naj ne nadaljujejo z enostranskimi koraki, saj bi po njegovem mnenju takšni postopki koristili le ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Nekdanji francoski predsednik François Hollande je v izjavi za France Info opozoril, da bi morebitna uporaba vojaške sile s strani Združenih držav Amerike proti Grenlandiji pomenila konec Severnoatlantskega zavezništva. Hollande, ki trenutno zaseda položaj poslanca v nacionalni skupščini, je izrazil resen dvom o smotrnosti ameriških teženj po prevzemu nadzora nad otokom. Napetosti so se stopnjevale po poročilih, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal pripravo načrtov za morebitno invazijo na otok, kar v Washingtonu utemeljujejo z interesi nacionalne varnosti. Poleg Trumpa je nujnost ameriškega lastništva nad Grenlandijo zagovarjal tudi njegov svetovalec Stephen Miller, kar je v evropskih prestolnicah sprožilo val diplomatskih odzivov in opozoril pred destabilizacijo zavezništva.

Nacionalna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je iz razstave o ameriških predsednikih odstranila besedilo, ki je opisovalo ustavni obtožbi Donalda Trumpa in dogodke 6. januarja. Do spremembe je prišlo ob namestitvi novega portreta, ki Trumpa prikazuje v Ovalni pisarni z resnobnim izrazom. Medtem ko je prejšnja spremna tabla vsebovala podrobnosti o njegovem prvem mandatu in vrnitvi na oblast leta 2024, novi prikaz vključuje zgolj kratek napis z letnico njegovega rojstva. Ustanova Smithsonian je bila v preteklosti tarča Trumpovih kritik zaradi domnevne pristranskosti, zdajšnji umik informacij pa sovpada z njegovim utrjevanjem vpliva na uradno dokumentiranje ameriške zgodovine. Bela hiša uradno ni potrdila, ali so spremembo zahtevali predsednik ali njegovi svetovalci, vendar poteza sledi širšemu trendu revizije vsebin v nacionalnih muzejih. Gre za nadaljevanje procesa, ki se je začel že v začetku avgusta, ko so iz nekaterih razstav postopoma začele izginjati omembe obeh postopkov odstavitve. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus brisanja zgodovinskih dejstev, saj je Donald Trump edini ameriški predsednik, ki je bil ustavno obtožen dvakrat. Muzej je v preteklih tednih sicer pojasnjeval, da gre za posodobitve vsebin in vračanje k starejšim različicam po pregledu gradiva, vendar izpustitev ključnih dogodkov iz njegovega predsedovanja sproža polemike o politični nevtralnosti kulturnih institucij v Združenih državah Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritisk na Kubo in havanške oblasti pozval, naj čim prej sklenejo sporazum z Združenimi državami Amerike, preden bo "prepozno". Trump je prek svojega omrežja Truth Social opozoril, da Kuba ne bo več prejemala venezuelske nafte ali denarja, saj so ameriške sile po nedavni zajetju Nicolasa Madura prevzele nadzor nad temi viri. V seriji objav je Trump celo poobjavil predlog, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, sicer sin kubanskih priseljencev, postal prihodnji predsednik Kube, kar je pospremil z odobravanjem. Odziv kubanskega vrha je bil oster in neposreden. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je Kuba svobodna in neodvisna država, ki ji nihče ne bo narekoval ravnanj, ter dodal, da so se pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi. Zunanje ministrstvo v Havani je obenem zanikalo navedbe o prejemanju plačil za varnostne storitve v Venezueli in Washington obtožilo kriminalnega hegemonizma, ki ogroža svetovni mir. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je poudaril suvereno pravico države do uvoza goriva s katerih koli trgov. Napetosti so se močno okrepile po ameriški vojaški operaciji v Caracasu prejšnji teden, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro, pri čemer je življenje izgubilo več deset venezuelskih in kubanskih varnostnikov. Trumpova administracija zdaj izkorišča energetsko odvisnost otoka od Venezuele kot vzvod za dosego političnih sprememb v Havani. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o skorajšnjem padcu kubanskega režima, Havana vztraja pri odporu proti enostranskim prisilnim ukrepom in vojaškemu izsiljevanju.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanskim oblastem postavil ultimat za sklenitev novega dogovora z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s popolno zaustavitvijo dotoka nafte in denarja. Trump je poudaril, da je Kuba dolga leta preživela predvsem na račun venezuelskih virov, ki pa so po aretaciji in odstavitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil zdaj pod nadzorom ZDA. Ameriška administracija trdi, da so kubanske varnostne sile neupravičeno izkoriščale venezuelsko ljudstvo v zameno za nafto, kar se bo po Trumpovih besedah zdaj končalo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z ostro retoriko in obtožil Združene države Amerike za šest desetletij trajajoče gospodarsko dušenje otoka. Zavrnil je ameriški moralni avtoritet in poudaril, da so trenutne gospodarske težave neposredna posledica drakonskih ukrepov Washingtona. Díaz-Canel je zatrdil, da Kuba ne namerava popustiti pod pritiski in da je ljudstvo pripravljeno braniti domovino do zadnje kaplje krvi, medtem ko Trump na družbenih omrežjih namiguje na neizbežen propad komunistične vlade. Razmere v regiji so se močno zaostrile po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bilo ubitih tudi 32 kubanskih vojakov. Trumpova administracija jasno sporoča, da želi doseči spremembo režima v Havani, pri čemer uporablja strateško blokado energetskih poti kot glavno orodje pritiska. Medtem ko se zdi, da Trump osebno daje prednost gospodarskemu zlomu pred neposredno vojaško intervencijo, so napetosti med državama dosegle najvišjo točko v zadnjih desetletjih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu je število smrtnih žrtev med protivladnimi protesti preseglo 500, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Po uradnih podatkih in poročilih aktivistov je bilo poleg civilistov ubitih tudi 48 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko so oblasti do zdaj aretirale več kot 10.600 oseb. Protestniki se kljub stopnjevanju nasilja in represije klerikalnega režima še naprej množično zbirajo na ulicah iranskih mest. Teheran je v odzivu na mednarodne pritiske in kritike zagrozil z napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bi se takratni predsednik Donald Trump odločil za vojaško posredovanje v podporo demonstrantom. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov vztrajno obtožujejo tuje sile, predvsem Združene države Amerike in njihove zaveznike, s čimer poskušajo opravičiti ostre povračilne ukrepe proti lastnemu prebivalstvu. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj klerikalni establišment ne kaže pripravljenosti na popuščanje pri zahtevah ljudstva po korenitih družbenih in političnih spremembah. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na sistematične kršitve človekovih pravic in slabo obravnavo tistih, ki so bili med nemiri pridržani.

Ameriški predsednik Donald Trump resno preučuje možnosti za vojaško ukrepanje proti Iranu kot odgovor na nasilno zatiranje množičnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po poročanju virov blizu Bele hiše Trumpu predstavljajo različne strategije, ki vključujejo napade na nemilitarne cilje v Teheranu, čeprav dokončna odločitev še ni bila sprejeta. Trump je javno podprl protestnike in poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati državi, ki po njegovih besedah teži k svobodi. Protesti, ki so se sprva začeli v teheranskih bazarjih zaradi galopirajoče inflacije in valutne krize, so se hitro razširili v več kot 100 mest po vsej državi. Demonstracije so prerasle v odprte zahteve po korenitih političnih spremembah in koncu verske oblasti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hamneija. Iranske oblasti so na upor odgovorile z brutalno silo; medicinsko osebje poroča o več kot 100 smrtnih žrtvah v zadnjih dneh, medtem ko je število aretiranih preseglo 3000. Iranski režim je v odgovor na ameriške grožnje zaostril svojo retoriko in napovedal povračilne ukrepe. Predsednik iranskega parlamenta je opozoril, da bodo v primeru ameriškega napada legitimne tarče postali Izrael ter vse ameriške vojne baze in pomorski objekti v regiji. Medtem ko vrhovni voditelj Hamnei protestnike označuje za vandale in sovražnike Boga, se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje, kar bi lahko privedlo do še večje destabilizacije Bližnjega vzhoda.

Diplomati nordijskih držav so odločno zavrnili trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da v bližini Grenlandije operirajo ruska in kitajska plovila. Po poročanju časnika Financial Times, ki se sklicuje na visoke diplomatske vire z dostopom do obveščevalnih podatkov zveze Nato, v zadnjih letih niso zaznali nobenih znakov o prisotnosti ruskih ali kitajskih ladij ali podmornic v teh vodah. Navedbe, da so območja okoli strateško pomembnega otoka polna tujih vojaških plovil, so označili za neutemeljene in neresnične. Trump je v svojih izjavah večkrat poudaril, da bi morale Združene države Amerike prevzeti nadzor nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske. Kot razlog za takšne težnje je navedel preprečevanje morebitne ruske ali kitajske okupacije ozemlja, ki je izjemno bogato z rudninami. Kljub ponavljajočim se trditvam o tuji vojaški dejavnosti predsednik do zdaj ni predložil nobenih dokazov, ki bi podprli njegove varnostne ocene. Danska stran in nordijski zavezniki vztrajajo, da se večina ruskih dejavnosti na Arktiki odvija na ruski strani polarnega kroga in ne v neposredni bližini grenlandske obale. Predstavniki Bele hiše in zveze Nato se na prošnje za pojasnila glede nasprotujočih si obveščevalnih poročil še niso odzvali, medtem ko nordijski diplomati opozarjajo, da je slika o kitajskih in ruskih ladjah znotraj fjorda Nuuk povsem izmišljena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Velika Britanija je naročila razvoj novih balističnih raket dolgega dosega z imenom "Nightfall", ki bi jih lahko dobavila Ukrajini. Te rakete naj bi imele doseg do 480 km in lahko dosegle cilje, kot je Moskva. Razvoj raket naj bi bil nujen, naročilo pa naj bi izdalo britansko obrambno ministrstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 9. januarja 2026, ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer je opozoril, da bo cilj dosegel na »lahek ali težek način«. Med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši je Trump izpostavil strateški pomen otoka, bogatega z mineralnimi surovinami, in poudaril, da je ameriška prisotnost nujna za preprečitev širjenja ruskega in kitajskega vpliva na Arktiki. Čeprav je izrazil pripravljenost na finančno kompenzacijo, ki bi lahko po nekaterih ocenah znašala do milijon dolarjev na prebivalca, ni izključil niti vojaškega posredovanja. Politične stranke na Grenlandiji so se na Trumpove izjave odzvale s skupno izjavo, v kateri so odločno zavrnile možnost ameriške aneksije. Predstavniki vseh petih parlamentarnih strank so poudarili, da si ne želijo postati Američani niti ostati pod dansko oblastjo, temveč si prizadevajo za popolno neodvisnost. Izpostavili so, da mora o prihodnosti otoka odločati izključno grenlandsko ljudstvo brez zunanjih pritiskov ali vmešavanja drugih držav. Danska premierka Mette Frederiksen je pred tem opozorila, da bi kakršen koli ameriški napad na dansko ozemlje pomenil konec vseh zavezniških odnosov. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija vprašanje Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, pri čemer je predsednik celo nakazal, da bi bil za nadzor nad otokom pripravljen tvegati integriteto zveze Nato. Medtem ko Washington poudarja gospodarske in varnostne interese, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje napetosti med dolgoletnimi zaveznicami. Razprava o statusu Grenlandije tako ostaja v središču geopolitičnih trenj, ki bi lahko dolgoročno preoblikovala razmerja moči na severnem polobli.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Nekdanji zvezdniški podajalec Matt Ryan se je vrnil v moštvo Atlanta Falcons, kjer je zasedel novoustanovljeni položaj predsednika nogometnih operacij. Ryan, ki je v Atlanti preživel 14 od svojih 15 sezon v ligi NFL, bo na novi funkciji odgovoren za vodenje iskanja novega glavnega trenerja in generalnega menedžerja ekipe. Lastnik moštva Arthur Blank je Ryana izbral po hitrem postopku, saj so razgovori za to ključno vlogo trajali le dva dni. Zaradi prevzema nove funkcije v vodstvu kluba Ryan zapušča svoje delo strokovnega analitika na televizijski mreži CBS Sports. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da je od zadnje uvrstitve Falcons v končnico minilo preveč časa, zato bo njegova primarna naloga vzpostavitev strukture, ki bo moštvu omogočila vrnitev med najboljše. Vsi novi kadri v športnem delu organizacije bodo odslej poročali neposredno njemu. Vrnitev franšizne ikone v Atlanto sledi odpustitvi glavnega trenerja Raheema Morrisa in generalnega menedžerja Terryja Fontenota. Ryan velja za najuspešnejšega podajalca v zgodovini kluba, saj ima v lasti večino klubskih rekordov, njegova selitev v pisarniške prostore pa pomeni novo poglavje za organizacijo, ki si želi stabilizacije po rezultatsko neuspešnih sezonah.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

Velika Britanija se je začela pogovarjati s članicami Nata o tem, kako okrepiti varnost v Arktiki, da bi se zoperstavili grožnjam Rusije in Kitajske. Britanska ministrica za transport Heidi Alexander je dejala, da so ti pogovori rutinski in niso odziv na ZDA.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnem govoru, ki ga je delil na družbenem omrežju X, izjavil, da se liberalni mednarodni red nezadržno razpada in da nastopa novo obdobje suverenih narodov. Po Orbanovih besedah so spremembe v svetovnem merilu očitne, saj dosedanji geopolitični modeli ne zagotavljajo več stabilnosti, ki so jo obljubljali v preteklih desetletjih. Poseben poudarek je Orban namenil vlogi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Madžarski voditelj trdi, da je prav Trump zadal odločilen udarec obstoječi liberalni svetovni ureditvi, s čimer se je odprla pot za krepitev nacionalnih interesov pred globalističnimi agendami. Orban te spremembe vidi kot priložnost za države, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo pri sprejemanju lastnih političnih in družbenih odločitev. S svojimi izjavami je Orban znova potrdil svoje dolgoletno nasprotovanje liberalnim institucijam in vrednotam, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo več trenutnim potrebam sveta. Njegove napovedi o vzponu narodov nakazujejo na pričakovano prestrukturiranje mednarodnih zavezništev in geopolitičnih silnic, ki bodo v prihodnje temeljile predvsem na bilateralnih odnosih namesto na večstranskih sporazumih.

Združene države Amerike so med operacijo, usmerjeno proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, domnevno uporabile do sedaj neznano in močno orožje, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri venezuelskih vojakih. Po poročanju ameriškega medija New York Post naj bi orožje popolnoma ohromilo tamkajšnje sile, vojaki pa so opisovali simptome, kot so hudo krvavenje iz nosu, bruhanje krvi in nenadna izguba ravnotežja. Operacija, ki je bila usmerjena v aretacijo predsednika Madura, je sprožila številna ugibanja o naravi uporabljene tehnologije. Priče navajajo, da so bili učinki orožja takojšnji in so povzročili popolno nezmožnost upora, čeprav uradne potrditve o specifikacijah takšne opreme s strani ameriških oblasti še ni. Oglasila se je tudi tiskovna predstavnica nekdanjega predsednika Trumpa, ki je komentirala dogajanje, medtem ko se v javnosti širijo govorice o t. i. misterioznem orožju. Dogodek predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z nujnostjo zagotavljanja demokratičnih procesov in pregona domnevnih nezakonitih dejavnosti Madurovega režima, poročila o uporabi kemičnih ali elektronskih sredstev, ki povzročajo tovrstne fiziološke reakcije, sprožajo vprašanja o mednarodnopravnih standardih uporabe sile.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.