Policija v Minneapolisu je v noči na soboto pridržala 29 oseb med protesti proti zveznemu uradu za priseljevanje in carino (ICE). Po besedah župana Jacoba Freya so se organi pregona odzvali na demonstracije, ki so sledile incidentu s smrtnim izidom, v katerega so bili vpleteni zvezni agenti. Frey je v izjavi za javnost poudaril, da so aretacije potekale v okviru zagotavljanja javnega reda po burnem dogajanju na mestnih ulicah. Župan Frey je aktiviste pozval k mirnosti in jih opozoril, naj se ne pustijo ujeti v, kot se je izrazil, »vabo« predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju bi stopnjevanje napetosti in morebitni izbruhi nasilja lahko služili politični agendi zvezne administracije. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj se prebivalci in aktivisti spopadajo z vprašanji zvezne politike priseljevanja in uporabe sile s strani uradnikov. Dogodki v Minneapolisu odražajo širši konflikt med lokalnimi oblastmi in zvezno agencijo ICE, ki je v preteklosti že sprožil številne polemike. Mestna uprava se trudi ohraniti nadzor nad situacijo, medtem ko se protestniki zavzemajo za pravice priseljencev in zahtevajo odgovornost za streljanje, ki je sprožilo tokratni val nezadovoljstva.

Iranska vojska je napovedala odločno obrambo državne infrastrukture in javne lastnine, medtem ko se protivladni protesti po državi širijo že štirinajsti zaporedni dan. Vodstvo iranskih oboroženih sil je obtožilo Izrael in Združene države Amerike, da neposredno spodbujata nemire ter usmerjata »teroristične skupine« z namenom destabilizacije islamske republike. Iranski uradniki so hkrati izdali opozorilo, da bodo ameriška vojaška oporišča v regiji in Izrael postali legitimne tarče napadov, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje v podporo protestnikom. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je iransko vodstvo posvaril pred uporabo smrtonosne sile proti civilistom in nakazal pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu. Zaradi teh groženj je Izrael dvignil stopnjo pripravljenosti svoje vojske, saj tamkajšnji varnostni organi ocenjujejo, da bi morebitni ameriški zračni napadi na Iran lahko sprožili povračilne ukrepe Teherana proti judovski državi. Medtem ko Tel Aviv uradno spremlja dogajanje kot notranjo zadevo Irana, je premier Benjamin Netanjahu izrazil podporo protestnikom v njihovem boju za svobodo. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj so oblasti zaradi protestov, ki jih poganja gospodarska kriza in padec vrednosti valute, skoraj popolnoma onemogočile dostop do spleta in telefonskih omrežij. Po navedbah aktivistov je število smrtnih žrtev od začetka nemirov naraslo na več kot 460, varnostne sile pa stopnjujejo pritisk v mestih, kot je Teheran. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje dogajanje, saj bi neposreden vojaški spopad med ZDA in Iranom lahko povzročil obsežno regionalno vojno s težkimi posledicami za svetovno gospodarstvo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in ameriški predsednik Donald Trump sta se zapletla v ostro besedno vojno, medtem ko se Islamska republika sooča z množičnimi protivladnimi protesti. Iranske oblasti so v prizadevanjih za zadušitev nemirov, ki so se v petek zvečer sprevrgli v požiganje zgradb v več mestih, onemogočile dostop do spleta in prekinile telefonske povezave s tujino. Hamenej je protestnike, ki jih je označil za uničevalce lastnih ulic, posvaril pred prihajajočim strogim ukrepanjem varnostnih sil. Iranski predsednik je v uradni izjavi poudaril, da bodo uradniki sicer prisluhnili legitimnim zahtevam državljanov, vendar pa je ostro obsodil tiste, ki po njegovih besedah poskušajo uničiti celotno družbo. Kljub grožnjam teokratskega režima in popolni komunikacijski blokadi so videoposnetki na spletu potrdili, da se protesti po državi nadaljujejo. Napetost med Teheranom in Washingtonom se je dodatno zaostrila, saj Trumpova podpora protestnikom v Iranu velja za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Dogajanje v Iranu predstavlja nadaljevanje globoke gospodarske in politične krize, ki se je v zadnjih dneh sprevrgla v vsesplošen upor proti ureditvi države. Medtem ko režim trdi, da za nemiri stojijo tuji sovražniki, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o nasilju in omejevanju svobode govora. Eskalacija retorike med voditeljema obeh držav zmanjšuje možnosti za diplomatsko rešitev sporov na Bližnjem vzhodu.

Ameriški senat je v četrtek izglasoval dvostrankarsko resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu omejuje uporabo vojaške sile v Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Odločitev predstavlja redek javni upor znotraj republikanske stranke, saj se je pet republikanskih senatorjev pridružilo demokratom pri omejevanju predsedniških pooblastil. Glasovanje se je odvilo le teden dni po tem, ko so ameriške posebne enote vdrle v Venezuelo ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila prepeljana v New York, kjer ju čaka kazenski pregon zaradi obtožb narko-terorizma. Zaradi vojaške operacije v Južni Ameriki in Trumpovih namigov, da bi se tarča prihodnjih akcij lahko znašla tudi Evropa, vlada med zavezniki v zvezi NATO velika zaskrbljenost. Medtem ko Bela hiša ne izključuje nadaljnjih vojaških posegov, so naftni mogotci izrazili močan dvom o Trumpovih načrtih za nove vrtine v Venezueli, ki so jih označili za investicijsko neprimerne. Hkrati se administracija sooča s kritikami zaradi pritiska na svobodo tiska, saj je kongresni odbor izdal poziv na sodišče za novinarja Setha Harpa, ki je razkril identiteto poveljnika enote Delta Force, vpletene v vdor. Notranjepolitično napetost stopnjujejo tudi ukrepi na področju priseljevanja in socialne politike. V Minneapolisu je agent urada ICE ubil žensko, kar je sprožilo proteste in nasprotujoče si trditve o okoliščinah dogodka. Trumpova administracija je zamrznila 10 milijard dolarjev sredstev za socialno varstvo v petih zveznih državah, kar dodatno povečuje pesimizem med latinskoameriško skupnostjo v ZDA. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 68 odstotkov Hispanov meni, da se je njihov položaj v zadnjem letu poslabšal, kar napoveduje buren vstop v drugo leto Trumpovega drugega mandata.

V Iranu so se že štirinajsto noč zapored nadaljevali množični protesti, ki so zajeli vseh 31 provinc in več kot 100 mest. Oblasti v Teheranu so v odgovor na nemire poostrile ukrepe in izdale opozorilo o možnosti izreka smrtnih kazni za protestnike, ki so jih označile za sovražnike boga. Odziv iranskih varnostnih sil je sprožil ostre obsodbe mednarodne skupnosti, ki se spopada z vprašanjem ustreznega odgovora na nasilje nad civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in poudaril, da brutalnost nad demonstranti ne bo ostala nekaznovana. Trump je v svojih izjavah neposredno podprl protestnike, kar je v tujini živeči iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozdravil kot ključen dejavnik, ki ljudem na ulicah vliva dodatno moč v boju proti islamski republiki. Pahlavi je voditelje v Teheranu označil za kriminalce in pozval k nadaljnjemu mednarodnemu pritisku. Zatiranje protestov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, se je sprevrglo v vsesplošni upor proti režimu. Zahodni voditelji so enotni v zahtevah po prenehanju uporabe smrtonosne sile, medtem ko teheran obtožuje zunanje akterje vmešavanja v notranje zadeve države. Situacija ostaja izjemno napeta, saj število žrtev med demonstranti narašča, režim pa ne kaže znakov pripravljenosti na dialog.

Po napadu na Caracas in prijetju predsednika Nicolása Madura se je ponovno pojavilo vprašanje o možnosti, da bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir. Kljub želji Maríe Corine Machado, da bi mu podelila svojo nagrado, je Nobelov inštitut poudaril, da prenos nagrade ni mogoč.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal nov izvršni odlok, s katerim želi zaščititi prihodke od prodaje venezuelske nafte pred sodnimi zaplembami in drugimi pravnimi postopki. Ukrep je bil sprejet z namenom ohranitve finančnih sredstev za prihodnjo obnovo venezuelske energetske infrastrukture pod ameriškim nadzorom. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike za nedoločen čas prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte, pri čemer naj bi sedanja prehodna vlada v Caracasu s Washingtonom polno sodelovala. Predsednik se je v Beli hiši sestal tudi z vodilnimi predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij, vključno z družbo ExxonMobil, in jih poskušal prepričati v investicije v višini 100 milijard dolarjev za oživitev venezuelske industrije. Kljub Trumpovim obljubam o subvencijah in hitri obnovi v 18 mesecih so bili naftni direktorji do predloga zadržani. Glavni izvršni direktor ExxonMobila je trenutne razmere v Venezueli označil za neprimerne za investiranje, saj tveganja pretehtajo potencialne koristi. ZDA so hkrati izrazile pripravljenost, da Indiji omogočijo nakup venezuelske surove nafte pod novim okvirom, ki ga neposredno nadzoruje Washington. Ta poteza predstavlja del širše strategije Trumpove administracije za reorganizacijo svetovnega naftnega trga in utrditev ameriškega vpliva v Latinski Ameriki. Medtem ko Washington stopnjuje nadzor nad energetskimi viri, humanitarne organizacije, kot je Amnesty International, opozarjajo na potrebo po izpustitvi preostalih političnih zapornikov v Venezueli.

Združene države Amerike so v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedle novo serijo obsežnih letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija, poimenovana Hawkeye Strike, je bila izvedena kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo v Palmiri 13. decembra lani, v kateri so bili ubiti trije Američani, od tega dva vojaka narodne garde iz Iowe in civilni prevajalec. Po podatkih osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) so napadi potekali okoli 12.30 po vzhodnoameriškem času oziroma v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo po lokalnem času. V operaciji je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z modeli F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 natančnih izstrelkov na 35 različnih ciljev po vsej državi. Cilj napadov je bil oslabiti operativne sposobnosti skupine IS in preprečiti prihodnje napade na ameriške sile ter njihove zaveznike v regiji. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri iskanju tistih, ki škodujejo njihovim pripadnikom, kjerkoli na svetu se ti nahajajo. Napadi predstavljajo zaostrovanje ameriškega vojaškega posredovanja v regiji pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal oster odziv na decembrski napad. Čeprav natančno število žrtev med borci IS še ni znano, so ameriški uradniki potrdili, da so bili cilji zadeti po celotnem ozemlju Sirije. Dogajanje se odvija le dan po tem, ko so sirski viri poročali o aretaciji vojaškega vodje operacij IS na območju Levanta, kar dodatno stopnjuje pritisk na to teroristično organizacijo.

Iranska vlada je razglasila tridnevno državno žalovanje za žrtvami nedavnih nemirov. Kot razlog za žalovanje so navedli odpor proti Združenim državam Amerike in sionističnemu režimu. Napovedali so tudi, da bodo v ponedeljek organizirali shod nacionalnega odpora.

Iranski politični sistem, ki ga vodijo verski voditelji, se je soočil z enim najresnejših izzivov od revolucije leta 1979, vendar po navedbah analitikov ostaja stabilen. Čeprav so se protivladni protesti po vsej državi okrepili in postali neposredna grožnja notranjemu miru, režim kljub rastočemu nezadovoljstvu prebivalstva še naprej obvladuje vzvode oblasti. Notranja trenja dopolnjujejo zaostrene gospodarske razmere, ki so posledica dolgoletnih sankcij. Na mednarodnem prizorišču se Iran spopada s povečanim pritiskom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Washington je po posredovanju v Venezueli okrepil retoriko in ukrepe proti Teheranu, kar je sprožilo ugibanja o možnosti podobnega scenarija v Iranu. Kljub temu strokovnjaki ocenjujejo, da so razmere v Iranu specifične in da je neposredna primerjava z venezuelsko krizo, ki bi vodila do hitre menjave oblasti, malo verjetna. Stabilnost režima molov ostaja ključna točka bližnjevzhodne politike, saj Teheran ohranja svojo vlogo regionalne sile kljub poskusom mednarodne izolacije. Odpornost sistema pripisujejo močnemu varnostnemu aparatu in pomanjkanju enotne opozicije, ki bi lahko resneje ogrozila trenutno strukturo vodenja države. Prihodnji razvoj dogodkov bo v veliki meri odvisen od nadaljnjih potez Združenih držav Amerike in sposobnosti režima, da umiri notranje socialne nemire.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju televizije CNN izključil možnost napotitve ameriških kopenskih sil na ozemlje Irana. Odločitev je bila sprejeta v okviru priprav načrtov za morebitno vojaško posredovanje, pri čemer so viri iz Bele hiše potrdili, da polnoštevilna invazija ni med obravnavanimi možnostmi. Predsednik naj bi se osredotočal na alternativne načrte za stabilizacijo razmer in odzivanje na trenutne napetosti v regiji. V torek se bo Trump sestal s člani Sveta za nacionalno varnost, kjer bodo podrobneje razpravljali o prihodnjih ukrepih proti Teheranu. Na srečanju bodo preučili več možnosti za odziv na dogajanje v Iranu, vključno z načini za obravnavo notranjih protestov, ki pretresajo državo. Bela hiša s tem sporoča, da kljub stopnjevanju retorike ne načrtuje dolgotrajnega kopenskega konflikta, ki bi zahteval obsežno prisotnost ameriških vojakov. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti po preteklih zračnih napadih in medsebojnih grožnjah med državama. Čeprav Trump ohranja oster ton do iranskega jedrskega programa in regionalne politike, ostaja prednostna naloga uporaba omejene vojaške moči ali diplomatskih pritiskov namesto neposredne okupacije ozemlja. Razprava v Svetu za nacionalno varnost bo ključna za določitev ravnovesja med vojaškim odvračanjem in izogibanjem novi veliki vojni na Bližnjem vzhodu.

Ameriški sekretar za energijo Chris Wright je potrdil, da bodo energetske družbe Chevron, Shell, Repsol in ENI po srečanju s predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši nemudoma povečale svoje naložbe v venezuelski naftni sektor. Odločitev sledi petkovim pogovorom, na katerih je Trump predstavnike največjih svetovnih naftnih podjetij pozval k dejavnejšemu sodelovanju pri črpanju nafte v tej južnoameriški državi. Naftna podjetja so ob tem zahtevala jasna jamstva glede varnosti svojih operacij in stabilnosti naložbenega okolja, saj se Venezuela še vedno sooča s kompleksnimi političnimi in gospodarskimi razmerami. Kljub začetni zadržanosti nekaterih investitorjev so zagotovila ameriške administracije očitno zadoščala za premik v strategiji korporacij, ki si prizadevajo za razširitev proizvodnih zmogljivosti na enem z nafto najbogatejših območij na svetu. Ta poteza označuje pomemben zasuk v ameriški zunanji politiki do Caracasa, saj Washington prek energetskih sporazumov išče poti za stabilizacijo razmer in zagotavljanje energetske varnosti. Povečanje investicij s strani ameriških, španskih in italijanskih velikanov bo neposredno vplivalo na svetovni naftni trg in morebitno zmanjšanje pritiska na cene energentov v prihodnje.

V Iranu se nadaljujejo množični protesti proti vladajočemu režimu, čeprav so iranske oblasti protestnikom odkrito zagrozile z uporabo nasilja in smrtnimi kaznimi. Razmere v državi so izjemno napete, saj aktivisti opozarjajo na nevarnost pokola nad demonstranti, ki zahtevajo korenite politične spremembe. Mednarodna skupnost dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, pri čemer se napetosti stopnjujejo tudi na diplomatski ravni. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da resno razmišlja o vmešavanju v situacijo oziroma o podpori protestnikom, kar bi lahko dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Teheranom. Po drugi strani pa so aktivisti na terenu kritični do odziva Evrope in Nemčije. Menijo namreč, da so evropske države v svojih izjavah in ukrepih preveč zadržane ter da ne storijo dovolj za zaščito človekovih pravic iranskih državljanov. Zaradi stopnjevanja režimske retorike in napovedi ostrega obračunavanja z nasprotniki obstaja utemeljen strah pred humanitarno katastrofo. Iranski verski voditelji, znani kot mule, vztrajajo pri ohranitvi trenutne ureditve, medtem ko se na ulicah večjih mest zbira vedno večje število ljudi, ki se spopadajo z represivnimi organi kljub neposredni nevarnosti za njihova življenja.

Venezuelska prehodna vlada pod vodstvom predsednice Delcy Rodríguez je začela z izpuščanjem političnih zapornikov, potem ko so ameriške sile pred enim tednom v vojaški operaciji zajele Nicolása Madura. Po podatkih nevladne organizacije Foro Penal je bilo doslej izpuščenih najmanj 17 oseb, medtem ko opozicijska koalicija Plataforma Democrática Unitária poroča o 22 osvobojenih zapornikih. Družinski člani zaprtih in aktivisti so se zbrali na Floridi in v Venezueli, kjer zahtevajo takojšnjo izpustitev vseh preostalih zapornikov, saj ocenjujejo, da je v državi še vedno zaprtih med 800 in 1.200 ljudi. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pozdravil začetek procesa in izrazil pričakovanje, da bodo osvobojeni prepoznali vlogo ZDA pri njihovi osvoboditvi. Ameriške sile so Madura in njegovo soprogo Cilio Flores zajele 3. januarja v obsežni letalski in kopenski operaciji v Caracasu, kar je privedlo do vzpostavitve nove prehodne oblasti. Kljub obljubam o »velikem številu« izpustitev nevladne organizacije opozarjajo, da dosedanji koraki še ne predstavljajo popolne demokratične odprtosti države. Razmere v državi ostajajo napete, saj številne družine še vedno čakajo na novice o svojih bližnjih. Jorge Rodríguez, ki vodi venezuelsko narodno skupščino, je napovedal nadaljevanje procesa, vendar kritiki opozarjajo, da izpustitve potekajo prepočasi. Mednarodna skupnost pozorno spremlja prehod oblasti in pričakuje stabilizacijo razmer v tej z nafto bogati južnoameriški državi, ki je bila leta podvržena strogi represiji in gospodarski osamitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump po navedbah uradnih virov intenzivno preučuje različne vojaške možnosti za posredovanje v Iranu, kjer so oblasti nasilno zatrle množične proteste. Trump naj bi razmišljal o izpolnitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, če bi ta proti civilnemu prebivalstvu uporabil smrtonosno silo. Po poročanju ameriških medijev so predsedniku v zadnjih dneh predstavili več načrtov za morebitne zračne udare, ki bi bili neposreden odgovor na poročila o številnih smrtnih žrtvah med demonstranti. Na napovedi iz Washingtona se je že odzval predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf, ki je opozoril, da bo Teheran na vsako ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi. Kalibaf je v nagovoru poslancem poudaril, da bi morebitni ameriški napadi sprožili iranske udare na Izrael in ameriška vojaška oporišča v regiji. Iranski vrh ponovno zavrača tuje vmešavanje v notranje zadeve države in poudarja pripravljenost na obrambo suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale že v preteklih mesecih, ko so Združene države Amerike podprle izraelske zahteve po strožji politiki do iranskega balističnega in jedrskega programa. Trenutna kriza v Iranu, ki jo zaznamujejo nestabilne razmere na ulicah in naraščajoč mednarodni pritisk, postavlja regijo na rob novega širšega konflikta. Washington kljub vojaškim pripravam še ni sprejel dokončne odločitve o uporabi sile, vendar poudarja, da so na mizi vse možnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška vojska in zavezniške sile so v soboto, 10. januarja 2026, izvedle obsežne letalske napade na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotnem ozemlju Sirije. Operacija, poimenovana Hawkeye Strike, je bila izvedena kot neposreden odgovor na decembrski napad v Palmiri, v katerem so bili ubiti trije državljani ZDA, vključno z dvema vojakoma in civilnim tolmačem. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) so bili napadi usmerjeni v uničenje operativnih zmogljivosti skrajne skupine in preprečevanje prihodnjih napadov na ameriške ter partnerske sile v regiji. Vojaška akcija se je začela okoli 12.30 po vzhodnoameriškem času, v njej pa so sodelovale tudi partnerske sile, ki si v okviru mednarodne koalicije prizadevajo za popolno izkoreninjenje islamskega terorizma. Čeprav so ameriški uradniki napad v Palmiri pripisali Islamski državi, nekateri viri poročajo o možnosti, da so napad izvedli pripadniki sirskih varnostnih sil, povezanih z Al Kaido, vendar te navedbe uradni Washington zavrača. Administracija predsednika Trumpa je ob tem poudarila odločnost pri zasledovanju teroristov, ki ogrožajo ameriške interese. Operacija predstavlja stopnjevanje ameriških vojaških prizadevanj v regiji, kjer so razmere še vedno nestabilne. Napadi so bili usmerjeni na več lokacij, kjer so bili identificirani logistični centri in zbirališča borcev IS. Poveljstvo Centcom je potrdilo, da bodo zavezniške sile še naprej izvajale pritisk na teroristične mreže, da bi zagotovile dolgoročno varnost svojih pripadnikov in stabilnost na območju, ki ga še vedno pretresajo posledice dolgoletnih spopadov.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič oglasil iz zveznega pripora v New Yorku, kjer je zaprt po ameriški vojaški operaciji v začetku januarja. Prek svojega sina, Nicolása Madura Guerre, je javnosti in družini sporočil, da se s soprogo Cilio Flores v zaporu počutita dobro ter da ostajata borca. Maduro je v svojem sporočilu pozval privržence, naj ne bodo žalostni, medtem ko se v Venezueli nadaljujejo shodi v podporo nekdanjemu voditelju. Medtem ko Maduro v priporu čaka na sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, je v njegovi obrambi prišlo do zapleta. V New Yorku se je razvnel spor med odvetnikom Barryjem Pollackom, ki je Madura zastopal na prvem zaslišanju, in Brucem Feinom, ki se je poskušal vključiti v primer brez ustreznega pooblastila. Pravna bitka za zastopanje nekdanjega diktatorja se zaostruje pred naslednjo obravnavo, ki je predvidena za 17. marec. V Venezueli je medtem oblast prevzela vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot nepopustljivo politično akterko. Čeprav so se razmere v Caracasu nekoliko umirile, prebivalstvo ostaja previdno. Madurovi privrženci še naprej zahtevajo njegovo vrnitev, vendar so bili zadnji shodi po poročanju tujih agencij manj številčni kot v prvih dneh po njegovem zajetju.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto vsebin, ki nakazujejo na premik njegove zunanjepolitične in vojaške pozornosti proti Kubi. Trump je delil objave in grafike, ki namigujejo na konec trenutnega kubanskega režima, med katerimi izstopa vprašanje konservativnega komentatorja Marca Thiessna o tem, ali se bo desetletja trajajoča vladavina končala prav pod Trumpovim vodstvom. Predsednik je prav tako pozitivno odreagiral na predlog, da bi ameriški senator Marco Rubio postal voditelj otoka, kar dodatno zaostruje diplomatsko retoriko med državama. Ta premik v komunikaciji sledi obdobju, ko je bila osrednja točka Trumpovih ozemeljskih in strateških ambicij Grenlandija. Čeprav so analitiki sprva poudarjali Arktiko kot ključno strateško prioriteto Združenih držav Amerike, se zdi, da predsednik zdaj oživlja vprašanje režimskih sprememb v latinskoameriški regiji. Objava vključuje tudi umetno generirane slike Trumpa s kubanskimi simboli, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Havano. Dogajanje predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki temelji na uporabi zakona o tujih sovražnikih in strateškem ustrahovanju. Medtem ko so evropske zaveznice v preteklosti že izrazile nasprotovanje vojaškim grožnjam glede Grenlandije, nove napovedi glede Kube sprožajo vprašanja o stabilnosti v Karibih in morebitnih novih gospodarskih sankcijah ali celo vojaških operacijah v bližini ameriške obale.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v bližini svojih obal zajele naftni tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo. Po poročanju časnika The Telegraph, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, ta poteza predstavlja neposreden signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj pospeši pogajanja za rešitev konflikta v Ukrajini. Washington naj bi bil namreč vse bolj nezadovoljen z rusko strategijo zavlačevanja, ki jo opisujejo kot pristop "dva koraka naprej, en korak nazaj". Administracija predsednika Trumpa je poleg zajema plovila podprla tudi strožjo zakonodajo o sankcijah, kar nakazuje na prehod k agresivnejši politiki pritiska. Neimenovani ameriški uradniki navajajo, da je Trumpu zmanjkalo potrpljenja za diplomatske spodbude oziroma "korenčke" in se zdaj poslužuje strožjih metod oziroma "palice". ZDA so se v tem pogledu začele tesneje usklajevati s svojimi evropskimi zavezniki, ki so že dlje časa opozarjali na namerno rusko zavlačevanje mirovnega procesa. Kljub zaostritvi so ZDA na prošnjo Moskve izpustile dva ruska člana posadke, medtem ko se je tovor nafte s tankerja že začel pretovarjati. Trump je javno potrdil postopek razkladanja nafte in celo ironično izrazil pripravljenost Washingtona, da to nafto proda Rusiji. Dogodek se je zgodil v času, ko se izteka skrajšani rok, ki ga je Trump postavil Kremlju za dosego premirja v Ukrajini, kar še dodatno stopnjuje napetosti med svetovnima velesilama.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Nekdanji zvezdniški podajalec Matt Ryan se je vrnil v moštvo Atlanta Falcons, kjer je zasedel novoustanovljeni položaj predsednika nogometnih operacij. Ryan, ki je v Atlanti preživel 14 od svojih 15 sezon v ligi NFL, bo na novi funkciji odgovoren za vodenje iskanja novega glavnega trenerja in generalnega menedžerja ekipe. Lastnik moštva Arthur Blank je Ryana izbral po hitrem postopku, saj so razgovori za to ključno vlogo trajali le dva dni. Zaradi prevzema nove funkcije v vodstvu kluba Ryan zapušča svoje delo strokovnega analitika na televizijski mreži CBS Sports. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da je od zadnje uvrstitve Falcons v končnico minilo preveč časa, zato bo njegova primarna naloga vzpostavitev strukture, ki bo moštvu omogočila vrnitev med najboljše. Vsi novi kadri v športnem delu organizacije bodo odslej poročali neposredno njemu. Vrnitev franšizne ikone v Atlanto sledi odpustitvi glavnega trenerja Raheema Morrisa in generalnega menedžerja Terryja Fontenota. Ryan velja za najuspešnejšega podajalca v zgodovini kluba, saj ima v lasti večino klubskih rekordov, njegova selitev v pisarniške prostore pa pomeni novo poglavje za organizacijo, ki si želi stabilizacije po rezultatsko neuspešnih sezonah.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnem govoru, ki ga je delil na družbenem omrežju X, izjavil, da se liberalni mednarodni red nezadržno razpada in da nastopa novo obdobje suverenih narodov. Po Orbanovih besedah so spremembe v svetovnem merilu očitne, saj dosedanji geopolitični modeli ne zagotavljajo več stabilnosti, ki so jo obljubljali v preteklih desetletjih. Poseben poudarek je Orban namenil vlogi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Madžarski voditelj trdi, da je prav Trump zadal odločilen udarec obstoječi liberalni svetovni ureditvi, s čimer se je odprla pot za krepitev nacionalnih interesov pred globalističnimi agendami. Orban te spremembe vidi kot priložnost za države, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo pri sprejemanju lastnih političnih in družbenih odločitev. S svojimi izjavami je Orban znova potrdil svoje dolgoletno nasprotovanje liberalnim institucijam in vrednotam, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo več trenutnim potrebam sveta. Njegove napovedi o vzponu narodov nakazujejo na pričakovano prestrukturiranje mednarodnih zavezništev in geopolitičnih silnic, ki bodo v prihodnje temeljile predvsem na bilateralnih odnosih namesto na večstranskih sporazumih.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Slovenski oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir je z naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv, ki je izšla v petek, dosegel izjemen odziv v domači in tuji javnosti. Na naslovnici je umetniško interpretiral notranjost ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prikazom okna v njegovem srcu, kar je sprožilo val pohval na družbenih omrežjih in v medijskih krogih po vsem svetu. Košir je za časnik Dnevnik ocenil, da nobena izmed njegovih prejšnjih del ni imela tako širokega dosega in tako močnega mednarodnega odmeva kot prav ta ilustracija. Delo je bilo prepoznano kot vrhunski primer vizualnega komentarja, ki na subtilen, a neposreden način nagovarja globalno politično dogajanje. Uspeh slovenske naslovnice v tujini potrjuje pomen kakovostnega grafičnega oblikovanja in kritične misli v sodobnem medijskem prostoru. Odzivi prihajajo iz različnih strokovnih javnosti, ki poudarjajo estetsko dovršenost in sporočilno vrednost Koširjevega dela, ki je v kratkem času postalo viralno na spletu.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za več kot dva odstotka, saj so se vlagatelji odzvali na povečana tveganja pri dobavi, ki izvirajo iz stopnjevanja protestov v Iranu in ruskih napadov v Ukrajini. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za 1,35 dolarja na 63,34 dolarja za sod, medtem ko je zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) dosegla vrednost 59,12 dolarja za sod. Trg je močno občutljiv na nemire v Iranu, ki je ključni proizvajalec nafte, saj bi dolgotrajnejša nestabilnost lahko resno ogrozila izvoz iz regije. Poleg bližnjevzhodnih napetosti na rast cen vpliva tudi zaostrovanje konfliktov v Ukrajini, kjer stopnjevanje ruskih zračnih napadov povečuje negotovost glede energetske infrastrukture in logističnih poti. Vlagatelji so pozornost namenili tudi morebitnim novim dogovorom glede venezuelske nafte, ki bi lahko v prihodnosti vplivali na globalno ravnovesje ponudbe. Kljub možnosti za nove sporazume v Južni Ameriki trenutno prevladuje strah pred motnjami v oskrbi, kar ohranja pritisk na rast cen. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljnje zaostrovanje sankcij proti energetskemu sektorju ali fizične poškodbe naftnih objektov povzročile še večja nihanja na svetovnih borzah. Odziv trga odraža splošno prepričanje, da so trenutne zaloge ranljive na nenadne geopolitične premike. Slovenski potrošniki lahko zaradi teh gibanj na svetovnih trgih v prihodnjem obdobju pričakujejo spremembe maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Francoski minister za industrijo Sébastien Martin je pozval Evropsko unijo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zavarovanju notranjega trga ter zaščiti lastne industrijske baze pred pritiski iz Kitajske. Po njegovih besedah morajo evropske institucije opustiti zgolj logiko upravljanja notranjega trga in preiti k njegovi dejanski zaščiti, kar bi zagotovilo dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Minister je ob tem poudaril, da se mora Evropa osredotočiti na varovanje ključnih strateških sektorjev, vendar pri tem ne sme zapasti v vsesplošni protekcionizem. Njegovi predlogi so usmerjeni v ustvarjanje pogojev, ki bi evropskim podjetjem omogočili enakopravnejši položaj na svetovnem trgu, hkrati pa ohranili odprtost za mednarodno trgovino pod jasnimi pravili. Kljub pozivom k odločnejšim ukrepom je Martin izrecno zavrnil posnemanje protekcionistične politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po njegovem mnenju evropski odziv ne sme temeljiti na zapiranju meja, temveč na premišljenih ukrepih, ki bodo branili industrijsko jedro celine pred nelojalno konkurenco, ne da bi ob tem povzročili širšo destabilizacijo svetovne trgovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora. Ocenil je, da ameriško vojaško posredovanje na Kubi morda ne bo potrebno, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.